smer: Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Elcomp d.o.o. Krško

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "smer: Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Elcomp d.o.o. Krško"

Transcript

1 VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM smer: Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Elcomp d.o.o. Krško Čas opravljanja Od do Mentor v GD Študent Vpisna številka Jozo Udovičič, u.d.i.e Aljaž Mešiček E E- pošta Telefon

2

3 3

4 Kazalo 1. Uvod O podjetju Opis podjetja in produktov: Reference podjetja Opis naprav, orodij ter programskih paketov Opis praktičnega izobraževanja Delo v programu Relux Notranja razsvetljava Razsvetljava učilnice Zunanja razsvetljava Dimenzioniranje velikosti varovalk Računanje padca napetosti in impedance Strelovodi Izvedba strelovoda Lovilni sistem Odvodi Materiali za strelovodno zaščito Upornost ozemljila Projektiranje električnih inštalacij O projektiranju Projektna in tehnična dokumentacija Opis projektne dokumentacije Projekt Sklep Priloge Izpis rezultatov iz programa Relux Projekt elektroinštalacij stanovanjske hiši Učilnica Cestna razsvetljava

5 1. Uvod 1.1 O podjetju Podjetje Elcomp d.o.o. se uvršča med boljša projektantska podjetja v Sloveniji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993 in sicer kot podjetje za servisiranje računalnikov in pisanje različnih programov. Skozi čas se je povečalo zanimanje za projektiranje električnih inštalacij in to delo opravljajo še danes. Danes podjetje zaposluje 5 ljudi s povprečno starostjo 41,6 let. Že od samega začetka uresničujejo svojo vizijo biti najboljši in strmijo k visoki natančnosti in kvaliteti pri svojem delu. Projektirajo objekte po vsej državi in tudi izven meja Slovenije. Redno se udeležujejo tudi vseh seminarjev, srečanj itd., kjer si pridobijo nova znanja in poznanstva, ter tako ostajajo venomer v koraku z novostmi, ki so v elektrotehniki zelo pogosta. Ta znanja tudi s pridom vključujejo v projektiranje električnih inštalacij. V podjetju sem se seznanil z načinom dela in z različnimi programi, ki so namenjeni za projektiranje električnih inštalacij. Programi, katere sem uporabljal pri delu so bili: AutoCAD, WSCAD ter Relux. Z njimi sem risal električne inštalacije za objekte, enopolne sheme ter računal osvetljenost prostorov. Pri delu z omenjenimi programi sem se naučil osnovnih ukazov, ki jih ponujajo programi. Da delo ni postalo preveč monotono, smo se z mentorjem večkrat odpravil tudi na objekte, kjer smo lahko preverili in opazovali dela na gradbiščih. S tem smo preverili ali dela potekajo po projektu oz. morebitne napake v samem projektu tudi odpravili. Ogled gradbišča se mi je zdel zelo pomemben, saj le tako lahko vidiš kako stvari potekajo na samem gradbišču in s tem pridobiš tudi določena znanja, ki jih potem uporabljaš pri projektiranju. 5

6 1. Opis podjetja in produktov: Podjetje Elcomp d.o.o. se ukvarja s projektiranjem, nadzorom in inženiringom električnih inštalacij za stanovanjske, poslovne, industrijske, energetske in javne objekte. Načrtujejo tudi različne električne sheme za električne stroje in naprave. Nudijo pa tudi svetovanja, da so naročniki projektov kar najbolje poučeni o novostih v elektrotehniki. Ker pa je podjetje opremljeno tudi z vrhunsko pisarniško opremo, kot so: ploterji, skenerji, tiskalniki, fotokopirni stroji, rezalniki, itd, omogočajo tudi skeniranje, fotokopiranje in izrisovanje vseh vrst načrtov v barvi do formata A0+. Podjetje Elcomp d.o.o. ima v svojih referencah že kar veliko objektov, ki so jih projektirali. To so objekti različnih velikosti od stanovanjskih hiš, pa vse do stanovanjskih blokov, industrijskih objektov in električnih infrastruktur okolice. 1.3 Reference podjetja Pod reference se uvrščajo trgovsko poslovni centri, poslovno stanovanjski objekti, industrijski in energetski objekti, javni objekti ter transformatorske postaje. Naštetih je le nekaj od teh. TRGOVSKO POSLOVNI CENTRI Trgovski center HEDERA Bršljin Novo mesto Trgovski center Tabu Krško Trgovski centri SPAR Trgovski center Berex Slovenska vas POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKTI Stanovanjsko naselje (600 stanovanj) ob Koseškem bajerju v Ljubljani Apartmajsko naselje 30 apartmajev v TERME Čatež Stanovanjski blok TROBENTICA Brežice 6

7 Stanovanjski objekti Vila bloki Paradiž Trebnje Stanovanjski bloki Glavarjev trg Trebnje INDUSTRIJSKI IN ENERGETSKI OBJEKTI Upravna stavba CGP Novo mesto Proizvodnji objekt Resnik Krško Proizvodnji objekti Willy Stadler Velika Vas pri Krškem Proizvodnji objekt Danfoss Compressors Črnomelj Proizvodnji objekt Cablex Tržič JAVNI OBJEKTI Policijska postaja Črnomelj Mednarodni mejni prehod Metlika Hotel triglav Koper Osnovna šola Loka Črnomelj Pošta Brežice, Šmarješke toplice, Kostanjevica, Šentrupert TRANSFORMATORSKE POSTAJE TP Unitplast Semič TP Stadler TP Pleteršnikova Brežice TP Doga TP Sevnica klavnica 7

8 . Opis naprav, orodij ter programskih paketov Kot sem že omenil sem uporabljal kar nekaj programov, s katerimi sem načrtoval električne sheme in simuliral osvetljenost prostorov. Ti programi so bili AutoCAD, WSCAD ter Relux. To so programski paketi, ki jih v glavnem uporabljajo vsa projektantska podjetja in se uporabljajo pri tehničnem risanju raznovrstnih shem. Po končanem projektiranju, pa seveda ne gre brez tiskalnika, tako imenovani ploter, ki se uporablja za tiskanje velikih formatov risb. Za lažje razumevanje dela bom na kratko opisal te programe in orodja, katere sem uporabljal. AutoCAD AutoCAD je zelo razširjen programski paket za računalniško podprto konstruiranje (CAD computer assisted design). Obsega D načrtovanje, 3D modeliranje in vizualizacije. Program omogoča vse potrebne operacije za izdelavo projekta: risanje, popravljanje, tiskanje, izmenjavo datotek z sodelavci, itd. Z mnogimi dodatki pa je uporaben na mnogih tehniških področjih, kot so: elektrotehnika, strojništvo, arhitektura, itd. AutoCAD je tako vsestranski, saj lahko z uporabo aplikacij, ki jih program vsebuje, delo le še poenostavimo. Na internetu obstaja ogromna baza datotek (knjižnice programov, simbolov, tipov črt, šrafur, materialov ), ki jih lahko uporabimo pri našem načrtovanju. V programu AutoCAD se uporablja DWG zapis risbe, ki je nesporen standard pri izmenjavi datotek med sodelavci. Primer programa AutoCAD 8

9 WSCAD WSCAD je program, ki smo ga uporabljali za izdelovanje enopolnih shem ter različnih elektronskih vezij. Je zelo priročen program, v katerem si sestavimo simbole elementov in jih nato shranimo v, tako imenovane bloke. Pri delu s programom WSCAD sem uporabljal različne simbole kot so: varovalke, FID-i, simboli za luči, simboli za razne priključke, itd. S tem si zelo poenostavimo in skrajšamo čas dela, saj simbole le kopiramo in jih vnašamo na delovno podlago. Nato elemente smiselni povežemo in jih pravilno označimo, ter z besedo ali dve opišemo vsak posamezen simbol. V tem programu se rišejo sheme kot so: krmilne sheme, sheme razdelilnikov, itd. Primer programa WSCAD 9

10 RELUX Relux je programski paket, ki ga uporabljamo za izračun razsvetljave notranjih prostorov, okolice in cestne razsvetljave. Program nam ponuja izbiro različnih tipov svetilk različnih proizvajalcev. Izbiramo lahko med uličnimi, sobnimi, industrijskimi svetili, itd. Ko izberemo svetilko, jo vnesemo v prej predviden prostor. Nato nam program na željo osvetljenosti prostora, izračuna število svetil in nam jih razdeli po prostoru. Program je zelo uporaben, ker nam pokaže prostor tudi v 3D pogledu. V sam prostor pa lahko vnašamo tudi različne kose pohištva, okna, vrata, lahko prebarvamo stene, v prostor postavimo ljudi itd., kar nam pomaga pri lažji predstavitvi prostora. Program nam ponuja tudi pogled v nočnem načinu, kar je zelo zanimivo. Primer programa Relux 10

11 3. Opis praktičnega izobraževanja 3.1 Delo v programu Relux V podjetju sem bil sprva soočen z že prej omenjenim programom Relux. Osvetliti sem moral notranji prostor in zunanji prostor. Za notranjo razsvetljavo sem osvetljeval učilnico, pri zunanji razsvetljavi pa cesto. Oba projekta (učilnica in cesta) sta priložena v prilogi. 3. Notranja razsvetljava Vsi prostori, ki jih osvetljujemo z umetnimi viri svetlobe, morajo biti osvetljeni tako, da je bivanje v prostoru prijetno, da je razsvetljava dobra in gospodarna. Izpolnjeni morajo biti pogoji, da se človeško oko pri delu ne utruja. Da bo razsvetljava dobra, moramo način razsvetljave, osvetljenost, enakomernost, senčnost, svetlost in barvo prilagoditi zahtevam dela, varnosti in namenu. Upoštevati moramo še vzdrževanje. Kriteriji za kakovostno razsvetljavo so: Porazdelitev svetlosti Osvetljenost Omejitev bleščanja Smer vpada svetlobe Barva svetlobe Dnevna svetloba Prikaz parametrov notranje razsvetljave 11

12 3..1 Razsvetljava učilnice Razlikovati moramo med razsvetljavo splošnih učilnic, ki so namenjene poučevanju veliko različnih predmetov in tistimi, ki jih uporabljamo za pridobivanje praktičnih znanj. To so na primer delavnice za praktični pouk, ki imajo v delavnicah postavljene različne stroje, ki zahtevajo dodatno in boljšo osvetlitev. Splošne učilnice so običajno grajene z ene strani z okni. Dnevna svetloba zato z globino prostora hitro upada. Po približno 7 m v prostoru, dnevna svetloba nima več efekta. Na mizah po celotnem prostoru je zahtevana osvetljenost 500 lux horizontalno, table 500 lux vertikalno. Zaradi tega je v conah, oddaljenih od oken, električna razsvetljava potrebna tudi podnevi. Pri osvetljevanju prostorov, sem se seznanil tudi kako se izračuna število svetilk v prostoru, glede na želene lukse. V nadaljevanju je prikazan izračun števila sijalk s pomočjo metode izkoristka. Učilnica ima naslednje mere in podatke: dolžina a = 1 m, širina b = 1 m, višina h = 3,5 m uporabimo fluorescentne sijalke moči 36 W, po 4 sijalke v svetilki faktor zaprašenosti ni staranja f = 0,8 iz dane tabele po izračunu indeksa prostora K izberemo refleksijo iz podatkov o svetilkah izberemo pretežno direktno z ŋ r = 0,7 zahteva osvetljenosti vseh delovnih miz učilnice je 500 lux Izračun: φ E = ab Evz a b φ = η f r zs ab k = hk a + b ( ) hk = h hd = 3,5 m 0,85 m =, 65 m ab 1 1 k = = =, 6 hk a + b + ( ), 65 ( 1 1) E osvetljenost Φ Svetlobni tok k Index prostora hk razlika višine stropa in delovne površine 1

13 φ cel En a b = = = lm η f 0,65 0,8 φcel ncel = = 49,9 800 ncel st. svetilk = = 1 4 st. svet n φη f ,65 0,8 Esr = = = 485,3 lux ab 1 1 Φ cel celotni svetlobni tok ŋ refleksija prostora n cel število sijalk E sr srednja osvetljenost prostora Iz podatka, število svetilk, je razvidno da potrebujemo 1 svetilk, povprečna osvetljenost pa je 485,3 lux. 3.3 Zunanja razsvetljava Delimo jo na naslednja področja: javno razsvetljavo (cest, ulic, parkirišč, prehodov za pešce) razsvetljavo predorov (dolgi in kratki predori, podvozi) reflektorsko razsvetljavo za (športne objekte, trgovske hiše, poslovne zgradbe, gradov, cerkve, spomenike, zelenice, itd.) razsvetljavo odprtih delovišč in skladišč Pri izbiri in zasnovi naprav za razsvetljavo je potrebno upoštevat predvsem naslednje dejavnike: Izgled v dnevnem času: izbira primernega načina montaže svetilk, npr. montaža na konzole na stavbah, montaža na drogove cestne razsvetljave z ročicami ali brez, obešanje na žične pletenice in podobno izgled in barva drogov za razsvetljavo velikost drogov za razsvetljavo v primerjavi z ostalimi elementi v okolici (stavbe ipd.) mesto postavitve drogov za razsvetljavo glede na izgled okolice 13

14 izgled, zasnova in nagib ročic na drogovih nagib svetilk izbira svetilke izgled, prilagoditev glede na okolico Izgled v nočnem času in udobje: barva svetlobe stopnja barvnega videza, ki ga omogoča razsvetljava višina montaže svetilk izgled svetilke v nočnem času V zadnjem času postaja še posebej pomemben problem onesnaževanja s svetlobo. Osnovno pravilo je, da naj bo svetloba usmerjena tja, kjer jo potrebujemo. Dejstvo je, da tudi svetloba, ki se odbija od osvetljene cestne površine, prispeva k ustvarjanju t.i. nebesnega sija. Vendar večji del svetlobe, ki predstavlja onesnaževanje, povzročajo nezastrte svetilke, predvsem krogle. Zato moramo biti pri načrtovanju javne razsvetljave zelo previdni. Posledice slabega načrtovanja so lahko kritične (razne prometne nesreče z udeleženci v prometu). Praviloma povsod računamo s svetlostmi vozišč, poznamo položaj opazovalca in refleksijske lastnosti površin, kar je tudi zajeto v standardih in upoštevano pri nadaljnjih izračunih ceste, ulice in parkirišča s programskim paketom Relux. 4. Dimenzioniranje velikosti varovalk 4.1 Računanje padca napetosti in impedance Za prikaz računanja padca napetosti in impedance bom izbral shemo omrežja od transformatorske postaje do vtičnice. TP/0/0,4 kv Al 4 X 150 Cu KPO Rg Rg NYY-4x50 NYY-5X10 Z = 0,07 Ω l=40 m l=1 m l=3 m NYM-J 3X,5 l=8 m 000 W 30 V 14

15 Izračun: Specifična upornost bakra in aluminija: m 1 mm Ω λ = 58 = = 0, 017 Ωmm 58 m m 1 mm Ω λ = 38 = = 0, 063 Ωmm 38 m Računanje padca napetosti in impedance: P 000 W I = = = 8, 69 A U 30V 100 l I ,69 u% = = = 0,015 % λ SU ,69 u% = = 0,008 % ,69 u% = = 0,11% ,69 u% = = 0,41% 58,5 400 Z Z Z Z mm Ω 0,06 40 m = m = 0,0069 Ω 150 mm 1 mm Ω 0,017 1 m m = 0,004 Ω 50 mm 1 = mm Ω 0,017 3 m = m = 0,054 Ω 10 mm 1 mm Ω 0,017 8 m = m = 0,38 Ω,5 mm 1 Z = Z + Z + Z + Z = 0, , , ,38 + 0,07 = 0,515 Ω skup ,95 30 IK = = 44,7 A Kratkost. tok 0,515 15

16 Kratkostični tok izračunamo v vezju vedno na mestu kratkega stika, vzamemo pa tisto vsoto impedanc kjer se pojavi kratki stik. Če je KS v zadnji točki vezja, vzamemo zadnjo skupno impedanco in izračunamo I KS. Dobljeni kratkostični tok, nam pomaga pri dimenzioniranju velikosti varovalke. Časovno-tokovna karakteristika VV varovalk ETI Izlake Slika nam prikazuje nazivne tokove, za katere so zgrajene varovalke, spodnja skala pa prikazuje kratkostični tok. Iz podane slike lahko ugotovim, da bo v mojem primeru varovalka, pri toku (I KS =44,7), izklopila v času 0,01 s. Varovalk ne moremo izdelovati tako natančno, da bi prekinile električni tok pri točno določeni vrednosti in v točno določenem času. Zanje veljajo naslednji predpisi: nazivni tok morajo zdržati trajno, 1,5- kratni nazivni tok morajo zdržati najmanj eno uro, oziroma vložki za toke večje od 60 A, pa dve uri, z dvakratnim nazivnim tokom morajo pregoreti prej kot v navedenem času. 16

17 5. Strelovodi 5.1 Izvedba strelovoda Strelovod je v osnovi namenjen prestrezanju neposrednih udarov strele, prevajanju toka strele od točke udara do zemlje in razdelitvi toka razelektritve v zemljo tako, da ne pride do termičnih ali mehanskih poškodb na ščitenem objektu ter prenapetosti, nevarnih ljudem in živalim. To je celo vseh izven, na ali v ščitenem objektu položenih oziroma prisotnih elementov, namenjenih odvodu strele od mesta udara do ozemljitvenega sistema. V večini primerov je strelovod pritrjen na objekt, katerega ščitimo, ne pa vedno. Strelovod se nadalje deli na strelovod, ki je izoliran od ščitenega objekta, in strelovod, ki ni izoliran od ščitenega objekta. Izbira določene vrste strelovoda je odvisna od praktične ocene o primernosti in ogroženosti objekta, ki ga hočemo ščititi. Primeri montaže strelovodnih sistemov 17

18 5. Lovilni sistem Lovilci so v glavnem lovilne mreže iz vodoravnih in poševnih vodnikov, ki so speljani vzdolž objekta in po njem, pokončne lovilne palice, pokončni konci vodnikov, lahko pa tudi pomožni lovilci. Lovilni sistem je sestavljen iz poljubne kombinacije paličastih lovilcev, napetih žic in mreže vodnikov. Lovilne palice so namenjene ščitenju preprostih objektov majhnih dimenzij ali pa delov večjih objektov (ščitenje dimnika). Lovilni sistem, sestavljen iz napetih vrvi, je namenjen za ščitenje podolgovatih objektov, lovilni sistem iz mreže vodnikov pa je namenjen za splošne namene, pa tudi za objekte, ki so višji od 60 m. 5.3 Odvodi Odvodi so tisti deli zunanjega zaščitnega sistema, ki vodijo tok strele od lovilnih naprav do ozemljitvenega sistema. Da ne pride do nevarnega iskrenja, mora biti več vzporednih poti za toke, razen tega pa morajo biti te poti kratke: Vsak drog mora imeti svoj odvod, Vsak konec vodoravnega raztegnjenega vodnika mora imeti svoj odvod, Vsaka podporna točka sestavljenega lovilca mora imeti svoj odvod. Odvodi naj bi bili razporejeni tako, da povprečne razdalje med njimi ustrezajo zahtevam zaščitnih ravni. ZAŠČITNA RAVEN POVPREČNA RAZDALJA [m] I 10 II 15 III 0 IV 5 Povprečne razdalje med odvodi v odvisnosti od zaščitne ravni 5.4 Materiali za strelovodno zaščito Za materiale za strelovodno zaščito veljata predvsem dve zahtevi. To sta zadostna električna prevodnost (prevajati mora velike tokove) in korozivna obstojnost, saj je treba vedeti, da so izpostavljeni mnogim neugodnim okoljskim vplivom (atmosferskim, električnim, itd.). Materiali morajo biti mehansko, kemično in toplotno obstojni. 18

19 5.5 Upornost ozemljila Kot primer sem moral pri praktičnem delu izračunat upornost ozemljila (R a ) na neki zgradbi. Za podatke sem vzel dolžino valjanca, ki sem jih izpisal iz projekta. Dolžina valjanca: 1: a =,45 m; b= 14,6 m : a = 1,65 m; b= 1,7 m 3: a = 1,65 m; b= 14,5 m 4: a = 1,9 m; b= 36,1m 5 : a = 14,75 m; b= 41 m Izračun: A = a b=,45 14,6 = 35,77 m 1 A = 1,65 1,7 = 74,50 m 1 A = 1,65 14,5 = 183, 4 m 1 A = 1,9 36,7 = 79,78 m 1 A = 14,7 41 = 60,75 m 1 A d R skup = 1889, m , = = 49 m π 30 π 49 = ln = 0,5 Ω π 49 0, 05 skup a Iz rezultata je razvidno, da je upornost ozemljila majhna, kar je dobro. Vedeti moramo, da večja kot je dolžina valjanca, manjša je upornost ozemljila. Najvišja dovoljena upornost je nekje do 10 Ω. Upornost ozemljila pa vpliva na hitrost izklopa varovalke. Manjša kot je velikost ozemljila, hitreje bo varovalka izklopila. S tem zmanjšuje tveganje za poškodbe živih bitij, zaradi napetosti dotika in koraka, do 3 m zunaj objekta. 6. Projektiranje električnih inštalacij 6.1 O projektiranju 19

20 Projektiranje je izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje, ki se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo deli na arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje, projektiranje elektroinštalacij in drugo projektiranje. Projektna naloga je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva ter drugih potrebnih besedil v obliki usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog. Tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma drugih sestavin, kot so jamstva, spričevala, potrdila, sheme, navodila in podobne sestavine, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta in obsega projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence. 6. Projektna in tehnična dokumentacija Projektna dokumentacija po zakonu o graditvi obsega: Idejno zasnovo, Idejni projekt (IDP), Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), Projekt za razpis (PZR) Projekt za izvedbo (PZI) 6.3 Opis projektne dokumentacije Idejna zasnova je skica in opis bistvenih značilnosti nameravane gradnje. Idejni projekt je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je investitorju omogočeno, da se odloči o najustreznejši varianti nameravane gradnje. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Projekt za razpis je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, 0

21 na podlagi katerega je investitorju omogočeno pridobiti najustreznejšega izvajalca. Projekt za izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja gradnja lahko začne. 6.4 Projekt Za projektno nalogo sem projektiral elektroinštalacije za stanovanjsko hišo. Najprej sem dobil podlago (tloris hiše), katero sem prenesel v program AutoCAD. Hiša je bila razdeljena v dve nadstropji. Z mentorjem sva imela na začetku krajši sestanek, kjer mi je razložil vse zahteve naročnika. Opozoril me je tudi na nekatere podrobnosti, na katere sem moral biti pozoren pri načrtovanju elektroinštalacij. Te podrobnosti so predvsem pravilni razpored tokokrogov, pravilno označevanje vtičnic in svetil, ter drugih priključkov. Primer projektiranja hiše 1

22 Ko sem končal s projektiranjem, sem narisal še enopolno shemo za razdelilno omarico. V enopolni shemi je predstavljen dovod iz glavne električne omarice in vsi tokokrogi za vtičnice, svetila in razne priključke, kot so pralni stroj, sušilni stroj, itd. Enopolna shema je v pomoč električarjem, pri montaži elektroinštalacije. V enopolni shemi se vidi, da sem za vtičnice in druge priključke uporabil 16 A varovalke, pri svetilih pa je zadosti, če uporabimo 10 A varovalke. Primer enopolne sheme

23 7. Sklep Pri praktičnem delu, v podjetju Elcomp, sem se naučil veliko novih stvari, ki mi bodo prišla prav pri mojem nadaljnem delu. Seznanil sem se z vsemi postopki, zakoni in predpisi, ki veljajo pri izdelavi projekta. Med prakso sem bil udeležen tako pri pripravljanju idejnega projekta (IDP), nato projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), kot tudi pri projektu za izvedbo (PZI). Pri praktičnem delu mi je bilo všeč tudi to, da smo se z mentorjem večkrat odpravili na objekt, kjer nam je razložil tudi določene zanimivosti, kar zadeva elektroinštalacij na samem objektu. S tem sem dobil tudi širše znanje, in boljšo predstavo glede projektiranja. Seveda sem uporabljal tudi znanje, ki sem ga dobil na fakulteti in ga tu le še nadgradil. Zaključim lahko, da sem glede praktičnega dela zelo zadovoljen, zahvalil pa bi se tudi celotnemu kolektivu Elcomp Krško, posebej pa direktorju g. Jozu Udovičiču, za trud in čas, ki mi ga je namenil pri praktičnem delu. 8. Priloge 8.1 Izpis rezultatov iz programa Relux 8. Projekt elektroinštalacij stanovanjske hiši 3

24 8.1.1 Učilnica Namen je bil, osvetljava delovne površine, vseh pisalnih miz v prostoru in osvetljava table. Pri izvedbi sem upošteval tipično učilnico, v katero sem postavil stole in mize, ter nekaj dijakov. Paziti sem moral na pravilno postavitev svetilk, glede na vpadni kot posamezne mize, upoštevanje pravilnega vpadnega kota bleščanja sosednje svetilke, glede na ostale mize. Za vir sem uporabil sijalke Sinteco, ki so navedene spodaj. Postavitev svetilk splošne razsvetljave je bolj primerna levo in desno od pisalnih miz, da se izognemo pojavu bleščanja, uporabiti pa bi bilo dobro celo malo močnejši vir za splošno razsvetljavo zaradi prisotnosti izrednih študentov v prostoru. Podatki o svetilih 4

25 5

26 Tloris učilnice Osvetlitev učilnice 6

27 Podatki o osvetljenosti Razsvetljava po prostoru 7

28 Pogled učilnice podnevi Pogled učilnice ponoči 8

29 8.1. Cestna razsvetljava Namen simuliranja razsvetljave cestišča je bil, da pogledamo, kako vpliva razdalja med svetili na osvetljenost cestišča. Višina svetlobnega vira je bila 8 m. Pri prvem primeru, smo razmak med svetili postavili na 5 m, pri drugem primeru pa na 70 m. Ugotovili smo, da so se luksi pri večji razdalji (70 m), zmanjšali skoraj za 3- krat. Torej je bila osvetljenost bistveno slabša kot pri manjši razdalji med svetili. Razmak med svetilkami (5 m) 9

30 Osvetljenost cestišča Razmik med svetilkami (70 m) 30

31 Osvetljenost cestišča 31