ELABORAT:- ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI št /2010

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "ELABORAT:- ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI št. 56-11/2010"

Transcript

1 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. ELABOAT:- ZASNOVA POŽANE VANOSTI št /2010 Investitor/Naročnik : TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTE NOVA GOICA Cankarjeva NOVA GOICA Vrsta in lokacija objekta: MEDPODJETNIŠKI IZOBAŽEVALNI CENTE V NOVI GOICI Vrsta projektne dokumentacije: Projektant: Direktor: PGD - novogradnja P..O. projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Kosovelova 12, 6210 Sežana adivoj Ostrouška, dipl.inž.grad. Odgovorni projektant: Osebni žig adivoj OSTOUŠKA, dipl.inž.grad. / IZS TP-0753 Podpis: Odgovorni vodja projekta: Osebni žig obert MAŠEA, univ.dipl.inž.arh./ ZAPS A 1137 Podpis: Številka projekta: Številka izvoda: MMA-07/ A Sežana, december /27

2 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. VSEBINA ELABOATA: 1.0. IZJAVA O VASTVU PED POŽAOM 2.0. ZASNOVA POŽANE VANOSTI 3.0. IZKAZ POŽANE VANOSTI STAVBE ( v vodilni mapi) 4.0. GAFIČNE PILOGE 2/27

3 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. E.02 - IZJAVA ODGOVONEGA POJEKTANTA NAČTA V PGD IZJAVA o varstvu pred požarom Na podlagi 28. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list S, št. 71/93, 87/01, 110/02, 105/6) in v skladu s Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list S, št. 28/05, 132/6) ter Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list S št. 55/08) izjavljamo, da smo pri izdelavi dokumentacije za: Objekt: MEDPODJETNIŠKI IZOBAŽEVALNI CENTE V NOVI GOICI Predmet: Zasnova požarne varnosti faza PGD upoštevali naslednje zakone, pravilnike, standarde in tehnične predpise Zakon o varstvu pred požarom ZVPoz (Uradni list S, št. 71/93, 87/01, 110/02, 105/6) Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list S, št. 31/04) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list S, št. 10/5, 83/5, 14/7) Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list S, št. 28/05, 66/6 in 132/6) Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list S, 55/08) Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh ZES (Uradni list SS, št. 18/77, S, št. 4/92, 29/95, 96/02, 110/02) Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ZVNDN (Uradni list S, št. 64/94, 33/00 Odločba US.: U-I-313/, 87/01, 41/04) Zakon o obrambi in zaščiti ZOZ (Uradni list S, št. 15/91 (18/91 - popr.), 64/94, 82/94) Objekt je projektiran na osnovi 7. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah in sicer na osnovi slovenskih tehničnih smernic TSG-1-001:2010 in ostalih predpisov in normativov, ki so navedeni v nadaljevanju predmetne zasnove požarne varnosti. Odgovorni projektant: adivoj OSTOUŠKA, dipl.inž.grad. 3/27

4 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. 1. OPIS ZASNOVE OBJEKTA - Lokacija objekta Nova stavba MIC-a je umeščena med obstoječo glavno stavbo TŠC in glasbeno šolo na parcelah za gradnjo; 650/1, 657/12, 657/8 vse k.o. Nova Gorica. Na območju med novo stavbo MIC (v linji vhoda) in obstoječo fasado stavbe TŠC je predvidena, da se uredi vhodna ploščad, ki povezuje oba objekta. V območju te ploščadi je urejen dovoz na ulico in vozna površina na zaledno parkirišče. Dostopi je primeren tudi za dostop intervencijskih vozil, ki jih imajo na razpolago bližnje gasilske enote. - Velikost objekta in klasifikacija Požarna klasifikacija: Objekt glede na tlorisno površino in namembnost (priloga 1 Pravilnika o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o požarni varnosti stavb razvrstitev stavb glede na požarno zahtevnost) spada med požarno zahtevne stavbe - Stavbe, v katerih se lahko hkrati izobražuje/usposablja 100 učencev/slušateljev: 1263 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo Glede na določila Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti ni potrebna izdelava študije požarne varnosti. Skladno z Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah je za stavbo potrebno v fazi PGD izdelati Zasnovo požarne varnosti. - Gradbeni proizvodi Konstrukcijsko je objekt skeletna armiranobetonska konstrukcija s centralnim jedrom (sestavljen iz dveh delov). Poleg dveh centralnih jeder (AB stene) se v delavniškem delu pojavlja dodatni dvigalni jašek iz AB sten in dodatno stopnišče, ki pa sega samo v kletno etažo in pritličje. Povezovalni mostič je sestavljen iz dveh ravninskih paličji med seboj povezanih s sekundarnimi nosilci. Stebri so armiranobetonski z dimenzijami 60x60 cm. Vse stene, ki sestavljajo AB jedra konstrukcije, so debeline 20 cm. Obodne stene kletne etaže so prav tako iz armiranega betona, vendar so debeline vsaj 25 cm. Etažne plošče v učilniškem delu objekta so v vseh etažah klasične iz armiranega 4/27

5 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. betona in debeline 25 cm. Debelina plošče nad kletjo je 30 cm. Etažne plošče v delavniškem delu objekta pa so večinoma iz prednapetih votlih plošč debeline 26.5 cm (PVP 265). 2. OPIS DEJAVNOSTI ALI TEHNOLOŠKIH POCESOV, KI SE BODO ODVIJALI V OBJEKTU Objekt medpodjetniškega izobraževalnega centra je namenjen izobraževanju različnih ciljnih skupin; srednješolcev, študentov, odraslih, ki se izobražujejo ob delu. Poudarek je predvsem na praktičnem delu, ki se prepleta s teoretičnim znanjem. Programi so različni tehnični programi, ki pokrivajo programe iz področja lesarstvo, strojniški programi, mehatronika, elektro - programi, informacijske tehnologije in ekologija / energetika. V objektu so načrtovani različni prostori delavnice in učilnice, kjer se bo odvijalo predvsem praktično in teoretično usposabljanje. Poleg delavnic je v objektu načrtovana tudi lakirnica, kjer je za sušenje načrtovano, toplovodno ogrevanje. 3. SEZNAM POŽANO NEVANIH POSTOOV IN OPAVIL Objekt in požar v objektu skupaj predstavljata kompleksen in dinamičen sistem, ki se zaradi poteka požara spreminja. Potek požara je odvisen od tako imenovanega požarnega potenciala, torej od vrste in količine ter lastnosti gorljivih snovi v prostoru. Na potek požara in hitre spremembe močno vplivajo tudi izvedeni ukrepi aktivne in pasivne požarne zaščite v objektu, faza izgradnje objekta, aktivnosti na objektu ter lastnosti uporabnikov objekta. OGEVANJE IN HLAJENJE sistem ISOMAX Predvidi se Isomax sistem ki naj bi s pomočjo sončne energije ki jo zbira s sončnimi kolektorji na strehi vzdrževal temperaturo vode v temperaturni barieri (položene cevi v ovoju zgradbe), in na ta način preprečuje vdor hladu ali pa toplote (poleti) skozi ovoj v notranjost stavbe. Kot rezervni vir toplote se namesti toplotna črpalka voda/voda ki bo izkoriščala podtalnico. Podtalnica ni primarni vir energije za ogrevanje stavbe, temveč le podpora in rezerva. Za potrebe hitrega ogrevanja ali hlajenja posameznih prostorov naj se namesti ventilatorske konvektorje. Kot še ena rezerva, ter za morebiti primanjkljaj toplote v koničnih potrebah naj se predvidi uporaba toplote na način da se potegnejo toplovodne cevi 90/70 C iz obstoječe toplotne postaje v lasti investitorja do strojnice v kleti. Za potrebe ogrevanja je na strehi objekta načrtovanih 140 sončnih kolektorjev, ki bodo sončno toploto skladiščili v zemljo pod temelje objekta od koder se bo objekt v zimskem času ogreval. Na strehi je poleg sončnih kolektorjev rezerviran prostor za vgradnjo fotovoltaičnih panelov za potrebe učnega procesa. Ker bodo fotovoltaični paneli služili za potrebe učnega procesa je velikost polja le 57 m 2. azsmernike naj se namesti v pomožni prostor na strehi objekta, kjer je potrebno namestiti tudi stikalo za odklop elektrarne od omrežja. Celoten proces pridobivanja el. Energije s pomočjo FV panelov se odvija nad AB konstrukcijo strehe na strehi objekta. TEHNOLOŠKA VENTILACIJA V prostorih lesarske delavnice v pritličju naj se predvidi centralno odsesavanje lesnih ostankov od lesno obdelovalnih strojev. Priključke na obdelovalne stroje in potrebne količine 5/27

6 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. zraka bodo podane s strani investitorja. Za potrebe skladiščenja in filtriranja zraka naj se predvidi filter in silos, ki se namesti izven objekta. Na cevovodu odpraševalne naprave je potrebno pred silosom namestiti»lovilec isker«, ki bo preprečeval, da se morebitne iskre iz lesnoobdelovalnih strojev s pomočjo pnevmatskega transporta prenesejo v silos. Prostor lakirnice se prezračuje skladno z zahtevami BGI 740, ki ga predpisuje TSG Za potrebe avtomehanične delavnice je načrtovano centralno odsesavanje izpušnih plinov. V lakirni kabini, se bo izvajalo predvsem priprava za barvanje in barvanje ter sušenje raznih predvsem lesenih izdelkov. Glede na trend v industriji barv in lakov ter v smislu ekološkega delovanja se ne predvideva uporaba topil ampak le barve na vodni osnovi kot tudi disperzijske barve. TEHNIČNI PLINI + STISNJEN ZAK V vseh delavniških prostorih in laboratorijih za področje lesarstva, strojništva in mehatronike morajo biti na razpolago priključki za stisnjen zrak. Stisnjen zrak naj se pripravlja s centralnim kompresorjem (cca l/min) tlaka 8,0 bar. Predvidi naj se sušenje stisnjenega zraka s centralnim sušilnikom. V šolskih prostorih, kjer je načrtovano plamensko varjenje je predvidena tudi uporaba tehničnih plinov in sicer kisik in acetilen. Skladiščenje slednjih se izvede v dveh ločenih sistemih z delovnimi in rezervnimi jeklenkami pred objektom. Za izvedbo instalacije tehničnih plinov se smiselno uporabijo pravilniki: Skladišče plinov - plinska postaja Plinska postaja tehničnih plinov se bo izvedla na zunanji strani objekta pred vhodom v lesno delavnico tako, da bo skladišče ločeno od ostalih delov objekta s požarno odpornim zidom, ograjeno pa bo z mrežasto konstrukcijo. Posamezne pline se hrani v premičnih plinskih jeklenkah - zaprte premične posode za komprimirane in/ali utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline, volumna 50 l. Jeklenke so standardno opremljene z priključnim zapornim ventilom, ki je zavarovan z zaščitno kapo. Delovne jeklenke se na plinsko instalacijo priključijo preko spiralne (gibke) kompenzacijske cevi. Priključek mora biti opremljen z zaporni ventilom in elektromagnetnim ventilom, ki bodo služili za zaprtje jeklenk po končanem delu v delavnicah ter za zaprtje z varnostnim stikalom. Pri zamenjavi jeklenk se lahko uporabi le neiskreče orodje. Plinsko postajo se opremi z opozorilno tablo: - Nevarnost požara in eksplozije - Prepovedano kajenje in uporaba odprtega ognja - Prepovedano delo z zamaščenimi rokami, obleko ali orodjem - Nezaposlenim dostop prepovedan - Obvezna uporaba sredstev za osebno zaščito V učilnicah oz. v varilnicah se nad delovnimi pulti namesti plinske priključne spojke z manometrom in zapornim ventilom. Manometri morajo biti označeni v skladu s standardom in z rdeče označenim max. dovoljenim delovnim tlakom. Plinske instalacije se opremijo s standardiziranimi spojkami za posamezno vrsto plina tako, da zamenjava plinov ni možna. Lakirnica Eksplozijsko nevarna cona 2 zajema notranjost odvodnega jaška in notranjost odvodnega kanala. Cona 2 se razširja v sfernem radiju 1,5m od robov odprtin 6/27

7 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. odvodnega kanala. Cona 2 se ne razširja izven naprave, saj naprava nima stalnih odprtin. Prostor pred vrati in okrog naprave je eksplozijsko neogrožen prostor. V primeru, da bo vgrajena naprava za lakiranje lakirna komora imela suhi filter, je potrebno tega ščititi z avtomatsko gasilno napravo (lokalno - CO2, BONPET ali drugo ustrezno sredstvo) V območju con eksplozijske nevarnosti je potrebno vgraditi električne in neelektrične naprave in uporabljati orodje, obleko, obutev, ki ne povzroča vžiga eksplozijskih mešanic hlapov z zrakom in mora biti izdelana, preizkušena, vgrajena in vzdrževana v skladu z zahtevami Odredbe o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list S št. 46/). V primeru izpada ventilacije se koncentracija par v spodnjem delu prostora lahko poveča in v bližini izvorov tudi preseže 10 % SEM zato so izvedeni naslednji varnostni ukrepi: projektirane količine odvoda in dovoda zraka morajo biti potrjene z meritvami, vse naprave morajo biti ozemljene in galvansko povezane, vrata morajo imeti samozapiralo, vgrajen mora biti kontrolnik ventilacije na odvodu iz lakirne kabine, vgrajen mora biti elektro magnetni ventil za blokado stisnjenega zraka za brizganje za primer izpada ventilacije, tlak v delavnici mora biti izveden antistatično, delavci morajo uporabljati antistatično obleko in obutev, Osnovni varnostni ukrepi: v lakirnici lahko delo opravljajo samo za to usposobljene osebe, na začetku delavnika je potrebno preveriti delovanje naprav ter vključiti kabino in dovod zraka, do izteka predventilacijskega časa je bokiran dovod svežega zraka za brizganje in napajanje svetilk po končanem delu je potrebno oprati pištolo, neuporabljen lak, barve in razredčilo shraniti v zaprtih posodah v omaro, ventilacija mora delovati še vsaj 15 minut po končanem delu. Ukrepi ob izpadu ventilacije: elektromagnetni ventil za dovod stisnjenega zraka se avtomatsko zapre (brizganje ni več mogoče), elektro napajanje svetilk v kabini se avtomatsko prekine, delavec mora zapreti posode z topilom, 7/27

8 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. 4. OCENA POŽANE NEVANOSTI 4.1 Možni vzroki za nastanek požara Požari, ki bi lahko nastali v obravnavanih prostorih objekta, se razširijo počasi oziroma z normalno hitrostjo. Ocenjene požarne obremenitve so nizke. Požarne obremenitve Qm in nevarnosti za nastanek požara (A) so odvisne od vrste in količine gorljivega materiala v prostorih in so ocenjene glede na okvirno podano namembnost po metodi SIA Glavni vzroki za nastanek požara po posameznih dejavnostih v objektu so lahko: napake na električnih instalacijah (pregrevanje električnih elementov in naprav oziroma kratek stik), kajenje na mestih, kjer to ni dovoljeno in malomarno odvrženi ogorki, uporaba orodij, ki iskrijo, oziroma dela z orodji, ki imajo odprt plamen na nedopusten in nezavarovan način (opustitev požarne straže), uporaba nevarnih eksplozivnih in vnetljivih snovi v delavnici brez ustreznih varnostnih ukrepov in ustrezne opreme, opuščanje zahtev iz te zasnove pri uporabi objekta, opuščanje čiščenja prahu, ki lahko v mešanici z zrakom povzroči vzbuh ali celo eksplozijo, namerni požig, udar strele. - V požaru so kritične sledeče vrednosti za ljudi (v času evakuacije): - temperatura dima pod stropom (h > 2m) višja od 93 C, - temperatura dima, ki se spusti pod nivo 2 m višja od 49 C, - padec koncentracije kisika pod 16 vol%, - preseganje koncentracije ogljikovega dioksida > 5%. - Kritični parametri požara za gradbene elemente so: - kritična temperatura za AB konstrukcijo je 800 C, - kritična temperatura za jekleno konstrukcijo je 500 do 550 C - les in papir se vnameta pri gostoti sevalnega toka nad 12,5 kw/m2, les začne goreti pri temperaturi nad 250 C, kurilna vrednost lesa in papirja (kartona) je ca 18 MJ/kg. - Vidljivost v primeru, da se dim spusti pod 1,8 m, preprečuje možnost orientacije in dodatno ogroža osebe. Pri določevanju ukrepov za varstvo ljudi in premoženja pred požarom je skladno z zasnovo požarnega varstva izbran tak obseg aktivne in pasivne zaščite objekta, da ne prihaja do kritičnih vrednosti za ljudi (v času evakuacije) in kritične vrednosti za konstrukcijo. Med značilnosti objekta štejemo arhitekturne in gradbene značilnosti, notranjo opremo, izvedene požarnovarnostne naprave ter mikro in makro klimatske pogoje. Našteti dejavniki vplivajo na čas evakuacije, razvoj požara v objektu in nastanek ter širjenje produktov izgorevanja. Objekt ima značilnosti, ki vplivajo na požarno varnost. Mednje spadajo predvsem: - vrsta in količina gorljivih snovi v objektu, - vpliv geometrije in velikosti prostora na širjenje požara, 8/27

9 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. - položaj vrat in oken, - stopnja aktivne in pasivne požarne zaščite, - vrsta prezračevanja v objektu (naravno ali mehansko), - vrsta konstrukcije, - obložni materiali, - možnosti za nastanek požara (ponoči, podnevi, letni čas), - možnosti reševanja in gašenja (kategorija najbližje gasilske enote, oddaljenost, oprema). 4.2 Vrste ter količina požarno nevarnih snovi - Skupna ocena požarne obremenitve objekta se deli na vgrajeno požarno obremenitev in prenosno požarno obremenitev. Vgrajena požarna obremenitev je merilo za delež vgrajenih gorljivih materialov v objektu (nosilna konstrukcija, stropovi, zunanji in notranji zidovi) in njihov vpliv na širjenje požara. Prenosna požarna obremenitev vključuje vso toplotno vsebnost v požarnem oddelku (požarni sektor, požarna celica), kot bi vse prenosne snovi v celoti zgorele glede na tlorisno površino obravnavanega požarnega oddelka. Nevarnosti, ki izvirajo iz vsebine zgradbe v obliki prenosnih naprav, snovi in blaga, neposredno določajo potek požara. Prisotnost požarnih in eksplozijsko nevarnih snovi Za varno uporabo vnetljivih in gorljivih snovi smo preverili vrelišče, vžigno temperaturo, parni tlak, relativno gostoto glede na zrak in topnost v vodi, kritično temperaturo, eksplozijsko območje ter plamenišče. Požarna obremenitev je toplotna vrednost vseh gorljivih sestavin v prostoru, skupaj z oblogami sten, pregrad, stropov in podov (po SIST ISO ). Predstavlja skupno količino toplote, ki bi se sprostila pri popolnem sežigu vseh gorljivih materialov v prostoru. NAMEMBNOST POŽANA NEVANOST ZA OBEMENITEV [MJ/m 2 ] NASTANEK POŽAA [A] Pisarne, učilnice kabineti do 500 običajna Lesarske delavnice do 700 običajna Lakirnica do 550 običajna Kovinarske delavnice 250 običana Avtoservisne delavnice običajna tehnični prostori (strojnica dvigala, klimati) do 400 običajna Požarne obremenitve Qm in nevarnosti za nastanek požara (A) so odvisne od vrste in količine gorljivega materiala v prostorih in so ocenjene glede na okvirno podano namembnost po metodi SIA 81, oziroma povzete iz smernice VKF 115. Glede na požarno obremenitev in uporabo negorljivih in težko vnetljivih gradbenih materialov pri izvedbi prostorov, spada obravnavani objekt med objekte z nizko požarno obremenitvijo (< 1GJ/m²). 9/27

10 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. 5. UKEPI VASTVA PED POŽAOM 5.1 Zasnova požarne zaščite v objektu Cilji požarne zaščite temeljijo na: - varovanju ljudi tako, da ni trajnih posledic v primeru nastanka požara, - varovanju premoženja, da je največja škoda (zaradi ognja) omejena na del požarnega sektorja, - preprečevanju prenosa požara na sosednje objekte drugih lastnikov in obratno, Cilj zaščite objekta je zavarovanje oseb v objektu v največji možni meri, kot to omogoča stanje tehnike in vzporedno kot rezultat maksimalne zaščite oseb, tudi omejitev največje možne škode samo na del požarnega sektorja. Ob upoštevanju ukrepov in zahtev te zasnove, ki morajo biti s postopki in periodiko vneseni tudi v priloge k požarnemu redu, je zagotovljeno varno obratovanje objekta, hkrati pa je ustrezna tudi varnost objekta pred požarom. Zahteve za razdelitev objektov v požarne in dimne sektorje ter v morebitne nadaljnje delitve Objekt se v požarnem smislu razdeli na več požarnih sektorjev, in sicer; - PS1; stopnišče avla v pritličju in dvigalni jašek (P=141,15 m ,00 m 2 avla s fotokopirnico); - PS2; jašek A in jašek B(P=29 m 2 ) - PS3; servis računalnikov (P=30,4 m 2 ). - PS4; pomožni prostori, prostori za klimat, strojnica (P=106,95 m 2 ) - PS5; prostor z el. instalacijami in telekom. prostor (P=30,52 m 2 ) - PS6; stopnišče B; (P=135,65 m 2 ) - PS7; dvigalni jašek t. dvigala ; (P=7,56 m 2 ) - PS8; lakirnica; (P=30,06 m 2 ) - PS9; garderobe, sanitarije, lesarske delavnice, učilnice in kabineti (P=784,40 m 2 ) - PS9A; avtoservise delavnice, učilnice in kabinet (P=438,70 m 2 ) - PS10; predstavitvena prostora, čajna kuhinja, hodnik, sanitarije (P=395,35m 2 ) - PS11; tehnične učilnice, kabineti,hodnik; (P=527,25 m 2 ) - PS11A; IKT vozlišče; (P=22,95 m 2 ) - PS 12; varilnica, kalilnica, kovinarske delavnice, delavnice in poligon el. in str. instalacije (P=1117,63 m 2 ) - PS13; kabineti, učilnice, hodnik (P=557,68 m 2 ) - PS 14; predavalnice, sejna soba,pisarne, hodnik; (P=556,60m 2 ) - PS15; pomožni prostor; (P=10,70 m 2 ) Požarni sektorji in posamezni prostori znotraj sektorja so hkrati tudi dimni sektorji. 10/27

11 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. V pritličju in prvem nadstropju delavnice je načrtovana požarna ločitev na lesarski del in avtomehanični in kovinski del delavnice. 4.3 Pričakovani potek požara in njegove posledice ačunati je na istočasnost enega požara v celotnem objektu. V nadaljevanju so prikazane predhodne ocene nevarnosti za proizvodni del in kotlovnico. Sistem Nezgoda Nevarnosti za požar in eksplozijo Deli sistema posebnega pomena za varnost Predhodna ocena nevarnosti Delavniški prostori, pomožni prostori in pisarniški prostori Odvržen cigaretni ogorek, Vžig papirja, dokumentacije (cigaretni ogorek, vroča dela), Vžig opreme, izdelkov ali polizdelkov (cigaretni ogorek) Vžig predmetov zaradi poškodovane in električne instalacije, Odvržen cigaretni ogorek Ustrezno število gasilnih sredstev (prenosni gasilniki in notranje hidrantno omrežje) ustrezno število evakuacijskih poti. Avtomatski sistem javljanja požara. Odvod dima in toplote. Sistem Nezgoda Nevarnosti za požar in eksplozijo Deli sistema posebnega pomena za varnost Predhodna ocena nevarnosti Lakirnica Eksplozija hlapov organskih topil V prostoru lakirnice eksplozivna atmosfera Požarna ločitev od ostalih delov objekta, Obvezen vklop ventilacije v času lakiranja, Avtomatski sistem javljanja požara, Ustrezno število gasilnih sredstev. 5.2 Požarna odpornost zunanjih in notranjih delov objekta Glede na vrsto in uporabnost celotnega objekta ter razvrstitev med prostore s specifično požarno obremenitvijo, je potrebno vgraditi konstrukcijske elemente s sledečimi minimalnimi zahtevami skladno s Tehnično smernico TSG-1-001:2010: - nosilna konstrukcija objekta vsaj 90 minutno požarno odpornost (AB stene in stebri ): 90 ali negorljiva. - medetažna konstrukcija vsaj 90 minutno požarno odpornost (PVP plošča 11/27

12 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. debeline 26,5 cm, AB klasična plošča debeline 20 cm: 90, negorljiva - uporabljeni materiali bodo takšne kvalitete, da ustrezajo protipožarnim zahtevam po prepovedi sproščanja toksičnih plinov v primeru gorenja. Požarna odpornost nosilne konstrukcije je določena skladno z Tabelo 4 Tehničnih smernic TSG Požarna odpornost sten na meji požarnih sektorjev je 90 oziroma 90 za nosilne elemente zgradbe. Vrata na meji požarnih sektorjev so 2 90-C4. Energetski in signalni kabelski kanali se na prehodih med požarnimi sektorji znotraj objekta zatesnijo z vsaj 90 minutno požarno zaščito prebojev skozi meje požarnih sektorjev: 90. Na prezračevalnih kanalih, ki bodo prehajali skozi več požarnih sektorjev je potrebno na meji požarnih sektorjev izvesti požarno ločitev z požarnimi loputami z 90 minutno požarno odpornostjo Določitev odmikov od sosednjih objektov in parcel glede na požarne lastnosti zunanjih delov objekta Objekt je od sosednjih objektov oziroma parcel drugega lastnika odmaknjen: Na severni strani je načrtovani objekt od objekta v lasti istega lastnika oddaljen 11 m, na južni strani je od objekta drugega lastnika oddaljen 7.26 m, na vzhodu je objekt od parcelne odmaknjen 31 m, na zahodu je objekt od parcelne meje odmaknjen 11 m. Požarno neodporne površine in s tem povezane odmike od relevantne meje izračunamo po metodi 3 z uporabo smernice SZPV 204. Severna fasadna stena: Izračun za požarni sektor PS 9 in Velikost očrtanega pravokotnika je 6 m x 15 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 6 m x 15 m = 90 m Izračunamo nezaščitene površine = 27,15 m 2 (seštevek površine oken v pritličji in prvem nadstropju ter posebej v drugem in tretjem nadstropju) 4. Delež nezaščitenih površin je 27,15 m 2 / 90 m2 x 100 = 31 %. Vzamemo prvo večjo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 40%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m 2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 3 m, glede na oddaljenost sosednjega objekta (11 m) je fasada v tem delu ustrezna. 12/27

13 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Izračun za požarni sektor PS 10, 11, 13 in Velikost očrtanega pravokotnika je 3 m x 12 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 3 m x 12 m = 36 m Izračunamo nezaščitene površine = 19,15 m 2 (seštevek površine oken v posameznem požarnem sektorju po nadstropjih) 4. Delež nezaščitenih površin je 19,15 m 2 / 36 m2 x 100 = 53 %. Vzamemo prvo večjo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 60%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 2,5 m, glede na oddaljenost sosednjega objekta (14 m) je fasada v tem delu ustrezna. Južna fasadna stena: Objekt je na južni strani po višini razdeljen na požarne sektorje. Vsako nadstropje je samostojni požarni sektor. Stena, ki je oddaljena od parcelne meje 7,5 m nima požarno neodpornih površin. Fasada požarno ločenega stopnišče je od sosednjega objekta oddaljena več kot 11 m. Del fasade ob stopnišču je v celoti steklen in po višini razdeljen na požarne sektorje. Če vzamemo 100 % požarno neodpornih površin dobimo odmik od relevantne meje 3 m. Tudi ta stena ustreza. Del stene, ki je zamaknjen od sosednjega objekta je po višini razdeljen na dva požarna sektorje (PS 9 in PS 12). Izračun: 1. Velikost očrtanega pravokotnika je 3 m x 9 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 3 m x 9 m = 27 m Izračunamo nezaščitene površine = 13,60 m 2 (seštevek površine oken v posameznem požarnem sektorju po nadstropjih) 4. Delež nezaščitenih površin je 13,60 m 2 / 27 m 2 x 100 = 50 %. Vzamemo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 50%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m 2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 2,0 m, relevantna meja glede na požarno neodporne površine je na oddaljenosti 2 m od fasadne stene. Vzhodna fasadna stena: Po višini je stena razdeljena na dav požarna sektorja in sicer pritličje in prvo nadstropje en požarni sektor in drugo in tretje nadstropje en požarni sektor. Izračun za požarni sektor PS 9 in Velikost očrtanega pravokotnika je 9 m x 57 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 9 m x 57 m = 513 m Izračunamo nezaščitene površine = 181,00 m 2 (seštevek površine oken v pritličji in prvem nadstropju ter posebej v drugem in tretjem nadstropju) 4. Delež nezaščitenih površin je 181,00 m 2 / 512 m 2 x 100 = 35 %. Vzamemo prvo večjo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 40%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m 2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 5,5 m, najbližji objekt je od obravnavanega oddaljen 31 m relevantna meja na oddaljenosti 5,5,m ustreza. 13/27

14 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Na zahodni strani je oddaljenost sredine parcele v javni rabi (Cankarjeva ulica) od obravnavanega objekta več kot 20 m. Fasadna stena ustreza. 5.4 Odziv na ogenj za gradnjo objekta predvidenih gradbenih proizvodov V skladu z arhitekturnimi načrti bodo v objekt vgrajeni gradbeni proizvodi in deli objekta skladno s predpisi o gradbenih proizvodih. (Predvidena vgradnja gradbenih proizvodov ter delov objekta izdelanih na gradbišču iz gradbenih materialov): - notranja nosilna konstrukcija objekta negorljiva (razred A1, A2/DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES) - nosilne stene objekta negorljive (razred A1, A2/DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES), - predelne stene objekta negorljive (razred A1/DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES), - medetažna konstrukcija objekta negorljivi (razred A1, A2/ DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES), - obloga stene in stropa na evakuacijskih poteh A2 s1,d0 in tal min. C fl -s1; stopnišča, stene in strop A2-s1,d0 in tla min B fl -s1 - obloge zunanjih sten so lahko minimalno B d Ukrepi varstva pred požarom pri načrtovanju električnih, strojnih in drugih tehnoloških napeljav v objektu Električna napeljava V kabelskih kinetah ne sme biti poleg električnih instalacij drugih napeljav (cevovodi). Na mestih prehoda skozi mejne konstrukcijske elemente požarnega sektorja ali požarne celice se morajo odprtine, skozi katere so potegnjeni električni kabli, obložiti z negorljivim materialom, ki ima enako odpornost proti požaru kot mejni konstrukcijski elementi, in zatesniti z negorljivim materialom. Glavna stikala - za izklope električnega napajanja za posamezne dele objekta so na elektro omarah, generalni izklop pa je možno izvesti na glavnem stikalu za objekt. Lokacija glavnih stikal mora biti poznana intervencijskim enotam, zato mora biti njihova lokacija vnesena tudi v grafičnih prilogah požarnega reda za objekt. Sončna elektrarna na strehi objekta, bo uporabljena le za učne namene in ne bo neposredno povezana z elektro instalacijo objekta. Za postavitev fotovoltaičnih panelov je na strehi objekta rezerviran prostor tlorisne velikosti 57 m 2. Vsi deli elektrarne (zbirna instalacija, razsmerniki ipd.) bodo locirani na strehi objekta. Načrtovati je potrebno tudi stikalo-la za odklop FV elektrarne od omrežja. Ogrevanje in prezračevanje objekta Za ogrevanje delavniških prostorov (avtomehanična delavnica, lesarska delavnica, strojniške delavnice) in za ogrevanje pritličja (predstavitveni prostori 14/27

15 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. in avla) je predvideno ogrevanje in prezračevanje s klimati in konvektorji. Za ogrevanje laboratorijev in pisarniških prostorov se predvidijo ventilatorski konvektorji, za pomožne prostore pa radiatorji. Priprava ogrevne vode je pogojena v skladu s projektnimi pogoji soglasodajalcev in sicer s toplotno postajo, vezano na mestno vročevodno omrežje. Prezračevanja prostorov objekta Ventilacijski kanali se izvedejo iz negorljivih materialov A1 ali A2 skladno s SIST EN Na mejah požarnih sektorjev se vsi ventilacijski kanali opremijo z požarnimi loputami z elektromotornim pogonom. Krmiljenje požarnih loput se izvede preko požarne central, ki je opremljena s senzorji za javljanje požara v posameznem požarnem sektorju. V primeru požara mora požarna centrala, izključiti delovanje vseh ventilacijskih sistemov in klimatov. Klimati morajo biti opremljeni z vzorčno komoro, ki mora biti prav tako vezana na požarno centralo. Ventilacija lesne delavnice V mizarski delavnici se nahajajo lesnoobdelovalni stroji od katerih se bodo odvajali lesni odpadki (žagovine, skoblancev, ), v silos s filtrom. Na centralni odvod bodo priključeni vsi stroji. Izvede se povratek zraka v prostor preko filtra. Od strojev se izdela ventilacijske transportne kanale opremljene z visokotlačnim ventilatorjem za odvod lesnih odpadkov od obdelovalnih strojev v silos. Predviden je sklop sestavljen iz silosa in filtra nad silosom, ki se nahaja izven objekta. Kanale tehnološkega odsesavanja se izdela iz pocinkane pločevine negorljive. Izdelani morajo biti v demontaži izvedbi, kar omogoča čiščenje. Na odsesovalni sistem je potrebno po združitvi vseh sesalnih cevi in pred filtrom silosa namestiti lovilec isker, ki v primeru iskre v prezračevalnem kanalu iskro pogasi z curkom vode. Silos je potrebno opremiti s temperaturnimi detektorji, ki morebitno povišanje temperature signalizirajo na požarno centralo. Večji del objekta učilnice, sejne sobe, delavniški prostori se prezračujejo prisilno preko klimata. Dovod zraka v delovne prostore bo preko vrtinčnih difuzorjev. Odvod bo po obodu prostora preko odvodnih rešetk. Prehode prezračevalne instalacije skozi stene požarnih sektorjev urediti z vgradnjo požarnih loput. Ostali pomožni prostori (sanitarije, garderobe, prostori za čistila, ) se prezračujejo s prisilnim odvodom preko kanalskih ventilatorjev na streho. Prezračevalni kanali morajo biti iz negorljivega materiala, ozemljeni ter ustrezati zahtevam standardov (izvedba, preračun ter tesnost kanalov po DIN 1946, DIN tip F (10.85) ter DIN V del 2). Izolacija ventilacijskih kanalov mora skladno s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list S št., 42/02). Ventilacija avtomehanične delavnice Izpušne pline se bo odvajalo s pomočjo sistema za odvod izpušnih plinov sestavljenega iz: zajemne gibke cevi s kovinsko zajemno šobo, odvodnega ventilacijske kinete, ter odvodnega ventilatorja za izpušne pline. Ventilacijska kineta je jeklena opremljena z gumijastim tesnilom in se montira pod stropom garaže. Nanjo se priključi gibljive cevi, ki so drsno vodljive po jekleni kineti kar omogoča lažje priključevanje na izpušno cev servisiranih avtomobilov. Od drsne kinete se vodi okrogle pocinkane pločevinaste kanale čez 15/27

16 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. streho objekta. Odvodni ventilator neiskreče izvedbe se namesti na strehi objekta. Prezračevanje lakirnice Glede na trend v industriji barv in lakov ter v smislu ekološkega delovanja se ne predvideva uporaba topil ampak le barve na vodni osnovi kot tudi disperzijske barve. Barve in topila za potrebe lakiranja se hranijo v omari za shranjevanje barve. Lakirno sušilno komoro se ventilira s pomočjo termo ventilacijske enote, ki je opremljena z dovodnim ventilatorjem in grelnikom zraka ter s pomočjo odvodnega ventilatorja. Grelnik zraka je načrtovan na toplo vodo iz mestnega toplovoda. Ventilatorja za prezračevanje oziroma ogrevanje lakirnice zagotavljata pretok min 9000 m 3 /h. Zajem svežega zraka je izveden na fasadi objekta. V samo komoro se zrak dovaja skozi dovodne kanale in vpihovalne odprtine v stropu kabine. Tok zraka v komori ima smer od stropa proti tlom, kjer se nahajajo odvodne odprtine. Zrak se odvaja skozi jaške v tlaku, filtrov odvodnega ventilatorja, skozi kanal iz pocinkane pločevine preko strehe v okolico. Termo ventilacijska enota, kanali, lakirno sušilna komora z vpihovalnimi odprtinami in odvodnimi odprtinami ter odvodni jaški v tlaku, filtri, odvodni ventilator in vertikalni odvodni kanal se dobavijo kot strojna oprema in montirajo v objektu. Odvod dima in toplote iz objekta Odvod dima in toplote je načrtovan skozi okna in vrata objekta. Odvod dima iz objekta je predviden skozi okna in vrata. V objektu ni snovi oziroma materialov, ki bodo povzročale nastanek večje količine dima pri gorenju. Za okna je potrebno zagotoviti ročno oziroma mehansko odpiranje le teh iz varnega in dostopnega mesta. Vsa okna, ki imajo možnost odpiranja (odpiralo oken - kljuka) v posameznih etažah objekta, se v primeru nastanka dima koristijo za odvod dima iz omenjenih prostorov. V primeru večjega požara bodo šipe na oknih zaradi toplote popokale. Glede na velikost požarnih sektorjev in posameznih prostorov znotraj posameznih sektorjev odvod dima in toplote ni načrtovan. Odvod dima in toplote s stopnišč V obeh stopniščih,ki vodita po celotni višini objekta je potrebno v najvišjem nadstropju namestiti odprtino za oddimljanje v obliki okna ali prezračevalnika, ki ga je mogoče odpreti ročno. Odpiralo mora imeti zaskočko proti zapiranju in mora biti izvedeno tako, da se lahko ročno odpre. Geometrična površina odprtine mora biti 5 % tlorisne površine stopnišča, kar je min 1,35 m 2 v vsakem stopnišču. Če je mehanizem za odpiranje izven dosega roke, je treba zagotoviti odpiranje z ročnim prožilom oziroma z dimnim javljalnikom v stopnišču. Za dovod zraka v pritličju se lahko uporabijo okna na zunanji steni stopnišča, ki mora biti najmanj 1,5-kratnik površine odvodnih odprtin. Tako okna kot vrata za ta namen morajo imeti nameščeno varovalo, ki prepreči zapiranje. Električne instalacije in strelovodna zaščita Svetila in grelniki v posameznih prostorih morajo biti od gorljivih materialov, kot so na primer zavese, stenske in stropne obloge toliko oddaljeni, da ne pride do vžiga teh materialov. 16/27

17 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Izenačitev potenciala Vse kovinske dele instalacij je potrebno medsebojno povezati v točko enotnega potenciala. S tem se prepreči preboje ne ohišja in kovinske dele drugih naprav instalacij, ki so posledica razelektritvenega toka, ki ustvari po udaru strele močno magnetno polje v okoliških zankah, kar inducira napetost, ki uničuje naprave in predstavlja možnost za preskok iskre in s tem nastanka požara. Kriterije za izenačitev potenciala določa standard IEC Strelovodna zaščita bo predvidena v obliki Faraday-eve kletke. Kot ozemljilo bo služilo temeljno ozemljilo izvedeno s trakom FeZn 25 4 mm 2. Kot lovilec in odvod do zemlje se uporabi žica FeZn ø 8 mm. V skladu v veljavnim pravilnikom je potrebno izvesti strelovodno zaščito v sklopu celotnega objekta (upornost < 20 Ω). Zahteve za vgrajevanje sisteme aktivne požarne zaščite, vključno s krmiljenjem v primeru požara Sistem avtomatskega javljanja požara Po objektu se vgradi sistem avtomatskega javljanja požara (AJP), ki se bo z instalacijo navezoval na požarno centralo. Projektiranje in izvedba avtomatskega sistema javljanja požara mora biti skladno z normami EN 54 dela 14. V objektu se predvidi ustrezno ožičenje sistemov aktivne požarne zaščite, s katerimi se omogoča delovanje posameznega sistema v primeru požara, če je to zahtevano. Predvidena je vgradnja interaktivnega adresabilnega sistema avtomatskega javljanja požara zasnovanega na sistemu delne zaščite objekta. Gostota javljalnikov mora biti izbrana skladno z zahtevami proizvajalca izbranega sistema. Zahteve za javljalne cone Objekt bo zasnovan na več javljalnih conah (področje v nadzorovanem objektu), katere nadzoruje eden ali več javljalnikov, centrala pa požar v coni prikaže z vklopom opozorilne lučke za cono ali z izpisom na prikazovalniku. Prostori, ki tvorijo posamezno javljalno cono glede na norme EN 54/14, ki navajajo naslednje omejitve: - tlorisna površina posamezne javljalne cone ne sme presegati 1600 m 2, - cona naj bo znotraj enega požarnega sektorja, če pa se razteza v več sektorjev, naj bo meja cone enaka meji sektorjev in tlorisna površina manjša od 300 m2, - cona naj zajema samo eno etažo, izjemoma se lahko razširi na več etaž, če gre za stopnišče in podobne prostore ali če je celotna tlorisna površina objekta manjša od 300 m2. Vgrajevanje avtomatskih javljalnikov - specifikacije En avtomatski javljalnik lahko nadzira le omenjeno površino (področje pokrivanja). Potrebno je upoštevati posebnosti prostora, ventilacije, višino in konfiguracijo stropa, vpliv različnih motilnih signalov, upoštevati pa je potrebno tudi dostopnost za servisiranje in vzdrževanje. Vsak zaprt prostor mora imeti najmanj en javljalnik. Javljalniki morajo biti nameščeni v zgornjih 5% višine prostora in ne smejo biti poglobljeni v strop. Če prezračevanje prostora preseže 4-kratno menjavo zraka na uro, je potrebno predvideti še dodatne javljalnike. 17/27

18 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Javljalnik ne sme biti nameščen v toku svežega vstopnega zraka. Če je dovod zraka skozi performiran strop, mora biti okrog javljalnika strop v premeru 600 mm neperformiran. Če je javljalnik nameščen manj kot 1 m od vstopne odprtine ali je hitrost zraka pri javljalniku nad 1 m/s, je potrebno še posebej upoštevati vpliv toka zraka. očnih javljalniki požara - specifikacije Sistem avtomatskega javljanja požara bo dopolnjen tudi z ročnimi javljalniki požara, ki bodo nameščeni ob prehodih iz objekta. očni javljalniki morajo biti razporejeni tako na gosto, da pot do javljalnika za nobeno osebo v prostoru ne bo daljša od 30 m. očni javljalniki so predvideni ob izhodih iz objekta, in v stopniščih priporočena višina montaže je med 1,2 m in 1,5 m. Predlog za razmestitev ročnih javljalnikov je razviden iz grafičnih prilog. Avtomatski javljalniki požara in dima Avtomatski javljalniki naj bodo kombinirani (temperatura / optični dimni) in morajo imeti možnost nastavljanja stopenj občutljivosti posameznega senzorja glede na pričakovano vrsto požara. En avtomatski javljalnik lahko nadzira le omejeno površino področje pokrivanja (skladno z EN 54/14). Pri tem se naj upoštevajo posebnosti prostora, ventilacija, višina in konfiguracija stropa, vpliv različnih motilnih signalov, dostopnost za servisiranje in vzdrževanje. Če ni posebnih določil v standardu, se upoštevajo priporočila proizvajalca (vodniki linij požarnega javljanja morajo biti položeni v enem kosu od javljalca do javljalca. Prepovedano je podaljšanje ali vejanje vodnikov v instalacijskih dozah. Kjer so predvidene zbirne omarice posameznih javljalnih linij, mora to biti tipska omarica fiksno pritrjena na zid in opremljena z telefonsko regleto, na kateri se linije priključujejo. Omarica mora biti označena z rdečo barvo). Požarna centrala Požarna centrala mora biti nameščena na takem mestu, ki omogoča enostaven dostop, ki omogoča ob alarmu s pomočjo prikaza na požarni centrali hitro ugotoviti mesto požara in spremljati potek požara. Zagotovljena mora biti primerna osvetljenost prostora, ki omogoča normalno ravnanje s centralo ter branje napisov na njej. Napajanje V primeru požara v in na objektu je velika verjetnost, da bo izpadlo omrežno napajanje. Do požara lahko pride tudi takrat, ko je omrežno napajanje prekinjeno. Iz obeh razlogov se predvidi obvezno rezervno napajanje za vsak požarni sistem. ezervno napajanje morajo zagotavljati akumulatorji, ki skladno z zahtevami standarda EN 54/14 oziroma DIN VDE 0833 zahteva avtonomijo rezervnega napajanja 48 ur v normalnem stanju, po poteku tega časa pa še 0,5 ure v alarmnem stanju. Centrala zaznava: - aktiviranje preko ročnih javljalcev, - aktiviranje preko avtomatskih javljalnikov Centrala krmili: - signal o požaru prenese do pristojne gasilske enote ali družbe registrirane za požarno varovanje s stalno 24-urno prisotnostjo (skladno s standardom 18/27

19 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. EN ), - sproži sistem za alarmiranje, ki obiskovalce preko naprav za alarmiranje obvesti, da je v objektu prišlo do požara - proži odpiranje vrat za evakuacijo - izklop prezračevanja - aktivira požarne lopute Alarmiranje Javljanje intervencijskim enotam opravi centrala po alarmu druge stopnje. Med alarmom prve in druge stopnje je časovni zamik od 1 do 3 minute, kar omogoča kontrolo morebitnega lažnega signala. V primeru aktiviranja ročnega javljalca preide signal takoj k intervencijski enoti, s katero bo investitor sklenil pogodbo skladno s Pravilnikom o pogojih za izvajanje požarnega varovanja (Uradni list S, št. 64/95), in ima jasna navodila za ravnanje v primeru opozorila s strani požarne centrale. V primeru aktiviranja ročnega javljalca preide signal na centrali v alarm druge stopnje. V primeru požara mora biti možno alarmiranje tudi preko telefona. V objektu mora biti izveden sistem alarmiranja (sirena oziroma ozvočenje), ki omogoča takojšnje obveščanje obiskovalcev, da je v objektu oziroma v prostoru prišlo do požara in da naj takoj zapustijo objekt oziroma prostor. V času odsotnosti uporabnikov objekta in glede na to, da v objektu ne bo stalnega dežurnega mesta, je potrebno zagotoviti: - zvočne signale (sirena), avtomatski prenos signala v sprejemni alarmni center po nadzorovani liniji (TUS, ULTANET) ali z avtomatskimi telefonskimi pozivniki Ustreznost sistema se ob vgradnji, rekonstrukcijah in v periodi 5 let dokazuje tudi s potrdilom o brezhibnem delovanju. 5.6 Zagotavljanje hitre in varne evakuacije Število in dolžine evakuacijskih poti so zasnovane glede na lego in število etaž, površino posameznega požarnega oziroma dimnega sektorja, namembnost prostorov in največjega števila ljudi, ki se nahaja znotraj posameznega požarnega oziroma dimnega sektorja. Evakuacijske poti objekta se bodo v primeru požara in eksplozije uporabljale tudi kot poti za intervencijo. Evakuacija iz obravnavanih prostorov (tehnična smernica TSG 1-001:2010): - maksimalna dolžina evakuacijske poti en izhod iz prostora: 20 m - maksimalna dolžina evakuacijske poti dva ali več izhodov iz prostora: 35 m - maksimalna dolžina evakuacijske poti en končni izhod: 35 m - maksimalna dolžina evakuacijske poti dva ali več končnih izhodov: 50 m V objektu je predvidenih do 100 slušateljev. Evakuacija bo iz nadstropij bo potekala po dveh zaščitenih stopniščih v pritličje. Severno stopnišče ima izhod preko avle, ki je sestavni del PS 1 stopnišča na prosto. Južno stopnišče ima direktni izhod na prosto v pritličju. Evakuacija iz nadstropja lahko poteka tudi preko stopnišča N1-15, ki povezuje klet pritličje in prvo nadstropje. Evakuacijska pot ni nikjer daljša kot 35 m. Glede na število oseb, ki se bodo nahajale v obravnavanih prostorih, število evakuacijskih izhodov ustreza in 19/27

20 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. izračun ni potreben. Zahteve za evakuacijske poti V primeru izpada električnega omrežja objekta je bistven hiter pričetek delovanja sistema varnostne razsvetljave, ki se mora po izpadu napajanja splošne razsvetljave takoj vklopiti v času 1 sekunde in mora imeti lokalno ali centralno baterijsko napajanje. Varnostna razsvetljava mora zagotavljati vsaj eno uro delovanja. Smeri izhodov se označi s piktogrami ustreznih velikosti na vidni razdalji skladno z zahtevami SIST Poti za evakuacijo morajo biti označene tudi v načrtih evakuacije, ki morajo biti razobešeni na vidnih mestih po objektu (požarni red). Izhodi morajo biti označeni pravokotno na smer gibanja. Če izhod ni dobro viden, mora biti označen dostop do izhoda z oznako smeri in oznako za IZHOD. Po objektu se glede na vrsto objekta namestijo svetleči znaki (nalepke neposredno na prosojnih kapah svetilk), ki so normalno neprižgane. Iz vidika, da so svetleči znaki bolj razpoznavni, so lahko manjši in sicer pri znakih za umik je najmanjša potrebna višina 0,5 % razdalje razpoznavnosti, pri znakih za požarnovarnostne naprave in opremo pa je najmanjša potrebna širina 1,5 % razdalje razpoznavnosti. Število svetlečih znakov (piktogramov) na evakuacijskih poteh je še dodatno odvisno od medsebojne oddaljenosti znakov in vidnosti izhodov (na križiščih evakuacijskih poti in zavojih so potrebni dodatni svetleči znaki). azsvetljava evakuacijskih poti: Evakuacijske poti, ki vodijo iz prostorov na prosto ali na drugo varno mesto v zgradbi, morajo biti v oseh poti (na tleh) osvetljene vsaj 1 lx. Osvetlitev varnostnih naprav in opreme: Gasilnike ali mesta z opremo se dodatno varnostno osvetli vsaj s 5 lx, merjeno na tleh. Poleg zahtevane osvetljenosti evakuacijskih poti (tal), znakov za umik in znakov za požarnovarnostne naprave in opremo, pa je potrebno z varnostno razsvetljavo osvetljevati tudi vse morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo manj kot 2 m nad tlemi in prostor oziroma predel glavnega stikalnega bloka. Periodika in način kontroliranja evakuacijskih oznak mora biti določena v požarnem redu za objekt. Varna področja evakuiranih oseb zunaj objekta Varna področja ob pobegu v sili (požar, potres in druge nevarnosti) se nahajajo na zunanjih manipulativnih površinah, na varni oddaljenosti od obravnavanega objekta Načrtovanje neoviranega dostopa za gašenje in reševanje Dovozne poti Obravnavan objekt bo zgrajen v Novi Gorici ob Cankarjevi ulici v bližini obstoječega objekta tehniškega srednješolskega centra. V neposredni bližini je tudi stavba glasbene šole. Dovozna pot za intervencijska vozila bo potekala po ulici Cankarjevi ulici na dovozno cesto, ki je načrtovana okoli objekta. Širina, kot tudi radijusi na zavojih morajo ustrezati zahtevam standarda SIST DIN 14090, ki določa, da mora biti zunanji polmer ovinka na dovozni poti najmanj 10,5 m, najmanjša širina poti v ovinku pa odvisna od zunanjega polmera (glej tabelo standarda) in se mora začeti že 11 m pred ovinkom. Dovozne poti so lahko 20/27

21 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. zaprte s stebrički, verigami, vrati ali kako drugače, le da morajo biti ključavnice take, da se dajo odpreti s ključem za hidrante ali da jih je mogoče brez težav hitro prerezati. Površine bodo utrjene za najmanj 10 ton osnega pritiska. Višinskih ovir, ki bi onemogočale dostop intervencijskim vozilom, ne bo. Delovne površine Po standardu je zahtevana velikost delovne površine 7 m 12 m, kar omogoča postavitev vozila ter uporabo opreme. Delovno površino je treba zagotoviti za vse avtomobile, predvidene z načrtom gašenja in reševanja (alarmnim planom) pristojne gasilske enote. Delovne površine za gasilska vozila se zagotovi na zahodni strani (Cankarjeva Ulica) in jugovzhodni strani objekta Količina vode za gašenje Glede na namembnost objekta ter velikost oziroma prostornino največjega požarnega sektorja do m 3, je potrebno zagotoviti za zahteve gašenja požara vsaj 10 l/s vode za gašenje in to za čas najmanj dveh ur (ca 70 l vode). Gasilci in oprema Ob požaru na oziroma v objektu je možno računati na poklicno gasilsko enoto iz Nove Gorica ki bo od objekta oddaljeno cca 2 km in bo lahko na kraju požara prej kot v 10 minutah po prejemu obvestila. Gasilci so opremljeni (voda, pena, prah) in usposobljeni za gašenje vseh vrst požarov, ki bi lahko nastali na obravnavanem objektu. Gasilska enota je kategorizirana kot gasilska enota V. kategorije. Zunanji hidranti Zunanji hidranti so na obstoječem vodovodnem omrežju in sicer eden na zahodni strani ob Cankarjevi cesti, premer cevi je 250 mm cev je povezana v zanko in sicer na ejčevi ulici in Erjavčevi ulici. Drugi hidrant na vzhodni strani (med telovadnico in igriščem) priključen na cev premera 250 mm, ki je povezana v zanko na Cankarjevo ulico in na vzhodu na Delpinovo ulico. Najnižji tlak zunanjega hidrantnega omrežja mora biti 2,5 bara. Priložene so tudi meritve obeh hidrantov. Notranji hidranti Glede na velikost in namembnost objekta se v objekt vgradi 17 notranjih hidrantov. Premer izhodne cevi hidranta je lahko DN 25, pretok 1,16 l/s pri tlaku 2,5 bar. Gasilni aparati gasilniki V obravnavanem objektu mora biti glede na velikost in namembnost ter požarne obremenitve za gašenje začetnih požarov na razpolago zadostno število gasilnih aparatov. Primerni so ročni gasilni aparati na prah ABC in CO2 za gašenje požarov na el. napeljavah in napravah. Gasilnike je potrebno namestiti tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Količino gasila in tipe gasilnikov določimo na podlagi Pravilnika o izbiri in 21/27

22 PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. namestitvi gasilnih aparatov. V skladu z pravilnikom potrebujemo v objektu velikosti 3878 m 2 (neto tlorisna površina) namestiti 216 EG srednja požarna nevarnost. Zaradi notranjih hidrantov lahko količino EG zmanjšamo za 1/3 kar pomeni 144 EG oziroma 15 gasilnikov S-6 na prah in 9 gasilnikov CO2 (5EG) 5.9 Nadzor vpliva požara na okolico Širjenje toksičnih in korozivnih produktov gorenja ob požaru (v dimu) v okolico ni mogoče preprečiti, pri gašenju oziroma v vodi, ki se uporabi pri gašenju, pa ni pričakovati škodljivih učinkov pri izlivu v kanalizacijo oziroma podtalje. Glede na navedeno ni posebnih zahtev glede varstva okolja ob požaru. Nadzor nad širjenjem požara v okolico mora biti v primeru, da požar preide v razvito obliko zagotovljen s strani gasilske interventne enote. Iz okolice objekta je potrebno takoj odstraniti morebitne gorljive snovi in material ter okolico objekta hladiti z vodo, da ne pride do preskoka ognja na materiale, opremo ali objekte v okolici. 22/27

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Javljalnik CO in Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav 2

Javljalnik CO in Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav 2 Javljalnik CO in Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav Sedež podjetja: Stritarjeva cesta 9, SI-1290 Grosuplje Poslovni prostori: Polje 361 C, SI-1000 Ljubljana E-naslov: eko.dimnik@siol.net

Διαβάστε περισσότερα

Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav glede javljalnikov CO,

Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav glede javljalnikov CO, REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav glede javljalnikov CO, (Uradni list RS, št. 100/13, velja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Fizikalni principi eksplozije

Fizikalni principi eksplozije Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Električna oprema v eksplozijsko ogroženih

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

1.4. TEHNIČNO POROČILO-predvideno stanje. Arhitekturni del

1.4. TEHNIČNO POROČILO-predvideno stanje. Arhitekturni del 1.4. TEHNIČNO POROČILO-predvideno stanje Arhitekturni del 1.4.1. SPLOŠNO Zaradi starosti objekta in neprimernega vzdrževanja zadnja leta je objekt v zelo slabem stanju; oslabljena kovinska konstrukcija,

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

POPIS DEL IN PREDIZMERE

POPIS DEL IN PREDIZMERE POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji 30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Stolpni difuzorji. Stolpni difuzorji

Stolpni difuzorji. Stolpni difuzorji 05 Stolpni difuzorji 238 Stolpni difuzorji Stolpni difuzorji se uporabljajo za klimatizacijo industrijskih, športnih in tudi komfortnih objektov. Primerni so za prostore, v katerih se srečujemo z večjimi

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI

KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI Toplotne izgube v stanovanjski hiši neposredno vplivajo na višino finančnih sredstev, ki jih porabimo za vzdrževanje ugodne klime v hladnih zimskih mesecih.

Διαβάστε περισσότερα

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj prof.

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

VARNOSTNI ZNAKI in drugi znaki po naročilu in želji stranke. SPOLZKA TLA ter SAMOSTOJEČE TABLE PO NAROČILU IN ŽELJI STRANKE

VARNOSTNI ZNAKI in drugi znaki po naročilu in želji stranke. SPOLZKA TLA ter SAMOSTOJEČE TABLE PO NAROČILU IN ŽELJI STRANKE VARNOSTNI ZNAKI in drugi znaki po naročilu in želji stranke NUDIMO VAM TUDI MAGNETNE NALEPKE in NALEPKE S POHODNO FOLIJO ter:samostoječe TABLE POZOR! SPOLZKA TLA ter SAMOSTOJEČE TABLE PO NAROČILU IN ŽELJI

Διαβάστε περισσότερα

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

ESPiN d.o.o. Bernekerjeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540 36 30, faks: 01 544 31 32 Elektro Svetovanje Projektiranje in Nadzor Mapa št. 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME 4.1 NASLOVNA

Διαβάστε περισσότερα

Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana Polje. VARNOSTNI ZNAKI in drugi znaki po naročilu in želji stranke

Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana Polje. VARNOSTNI ZNAKI in drugi znaki po naročilu in želji stranke VARNOSTNI ZNAKI in drugi znaki po naročilu in želji stranke NUDIMO VAM TUDI MAGNETNE NALEPKE in NALEPKE S POHODNO FOLIJO ter: SAMOSTOJEČE TABLE POZOR! SPOLZKA TLA ter SAMOSTOJEČE TABLE PO NAROČILU IN ŽELJI

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4 ADS-DVR-4100D4 Glavne značilnosti: kompresija, idealna za samostojni sistem digitalnega snemanja štirje video vhodi, snemanje 100 slik/sek v D1 ločljivosti pentaplex funkcija (hkratno delovanje petih procesov):

Διαβάστε περισσότερα

Talni konvektorji. Tehnični katalog

Talni konvektorji. Tehnični katalog Talni konvektorji Tehnični katalog Pregled Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK-13 Talni konvektorji TK-13 so naprave za ogrevanje prostorskega zraka, ki delujejo na principu naravnega kroženja zraka.

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Krogelni ventil MODUL

Krogelni ventil MODUL Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]

Διαβάστε περισσότερα

4.1. NASLOVNA STRAN NAČRTA ELEKTRO INŠTALACIJ

4.1. NASLOVNA STRAN NAČRTA ELEKTRO INŠTALACIJ BIRO PETKOVSKI, d.o.o., Ljubljana Podjetje za projektiranje in inženiring Brnčičeva 25, 1231 Ljubljana E-mail: posta@biro-petkovski.si Tel.: 01/563-60-40, fax: 563-60-48 4.1. NASLOVNA STRAN NAČRTA ELEKTRO

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA: NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME»5«INVESTITOR:

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA: NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME»5«INVESTITOR: NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA: NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME»5«INVESTITOR: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Štefanova 5, LJUBLJANA OBJEKT: UKC

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Zeparo ZIO. Avtomatski odzračevalniki in izločevalniki Izločevalniki mikro mehurčkov in nečistoč ali kombinirani tip Industrial

Zeparo ZIO. Avtomatski odzračevalniki in izločevalniki Izločevalniki mikro mehurčkov in nečistoč ali kombinirani tip Industrial Avtomatski odzračevalniki in izločevalniki Izločevalniki mikro mehurčkov in nečistoč ali kombinirani tip Industrial IMI PNEUMATEX / Odzračevalniki zraka, izločevalniki nečistoč in odplinjevanje / Za aplikacije

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

VLOGA 37SUB-OB16 ukrepi od A do H

VLOGA 37SUB-OB16 ukrepi od A do H VLOGA 37SUB-OB16 ukrepi od A do H Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb Vlogo s prilogami je potrebno

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

MIKrovent. Prezračevalni sistem. Princip delovanja. Made in EU. Dovaja sveži zrak in zagotavlja do 87% rekuperacije toplote zraka*

MIKrovent. Prezračevalni sistem. Princip delovanja. Made in EU. Dovaja sveži zrak in zagotavlja do 87% rekuperacije toplote zraka* Prezračevalni sistem Princip delovanja Dovaja sveži zrak in zagotavlja do 87% rekuperacije toplote zraka* 1 Dovodni ventilator sesa zunanji zrak skozi vstopno rešetko in filter za zunanji zrak, ter ga

Διαβάστε περισσότερα

1.03. TEHNIČNO POROČILO

1.03. TEHNIČNO POROČILO 1.03. TEHNIČNO POROČILO 1.03. TEHNIČNO POROČILO stran 1 1.3 TEHNIČNO POROČILO... 1. SPLOŠNI OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE... 3 2. LOKACIJA... 3 3. FUNKCIONALNA ZASNOVA... 4 4. SPLOŠNI PODATKI O OBJEKTU...

Διαβάστε περισσότερα

2. Širši konceptualni in metodološki okviri

2. Širši konceptualni in metodološki okviri 2. Širši konceptualni in metodološki okviri 11 12 2. Širši konceptualni in metodološki okviri 2.1 Uvod Uspešno reševanje problemov vodenja zahteva po eni strani poglobljeno razumevanje samih sistemov in

Διαβάστε περισσότερα

Ne vron ske mre že vs. re gre sij ski mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin

Ne vron ske mre že vs. re gre sij ski mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin Ne vron ske mre že vs. re gre sij mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin An ton Zi dar 1, Ro ber to Bi lo sla vo 2 1 Bo bo vo 3.a, 3240 Šmar je pri Jel šah, Slo ve ni ja,

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

1.4 TEHNIČNO POROČILO

1.4 TEHNIČNO POROČILO MISEL, projektiranje & inženiring d.o.o. PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, STROKOVNI NADZOR, Cankarjeva 1, 6230 Postojna, tel., fax: 0590 18 666, 0590 18 665 e-mail: projektiva@misel.si 1.4 TEHNIČNO POROČILO

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Cenik gradbenih izolacij in folij Velja od Izolacija za boljši jutri

Cenik gradbenih izolacij in folij Velja od Izolacija za boljši jutri Cenik gradbenih izolacij in folij 2016 Velja od 22. 2. 2016 Izolacija za boljši jutri Toplotna in zvočna izolacija za trajnostno gradnjo Odlična toplotna izolacija Odlična zvočna izolacija Negorljiva -

Διαβάστε περισσότερα

Hidravli ni oven. Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in ziko. Oddelek za ziko

Hidravli ni oven. Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in ziko. Oddelek za ziko Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in ziko Oddelek za ziko Hidravli ni oven Seminar Avtor: Marko Kozin Mentor: do. dr. Daniel Sven²ek Ljubljana, mare 2014 Povzetek V seminarju sta predstavljena

Διαβάστε περισσότερα

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora

Διαβάστε περισσότερα

DOZIDAVA VRTCA V HRPELJAH

DOZIDAVA VRTCA V HRPELJAH 1/3 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU Št. oznaka načrta in vrsta načrta: 4 Načrt električnih inštalacij in električne opreme Investitor: OBČINA HRPELJE KOZINA, Reška cesta 14, 6240 KOZINA Objekt:

Διαβάστε περισσότερα

Meritve električnih inštalacij

Meritve električnih inštalacij Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1 Sarò signor io sol Canzon, ottava stanza Domenico Micheli Soprano Soprano 2 Alto Alto 2 Α Α Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io sol Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io µ Tenor Α Tenor 2 Α Sa rò

Διαβάστε περισσότερα

5.2. Orientacija. Aleš Glavnik in Bojan Rotovnik

5.2. Orientacija. Aleš Glavnik in Bojan Rotovnik Orietacija Aleš Glavik i Boja Rotovik 52 Izvleček: Pred stav lje e so iz bra e te me iz orie ti ra ja v a ra vi, ki jih mo ra poz a ti vsak vod ik PZS, da lah ko var o vo di ude le `e ce a tu ri Pred stav

Διαβάστε περισσότερα

Zračne zavese ELiS T

Zračne zavese ELiS T Zračne zavese ELiS T Vsebina Splošno...3 Konstrukcija...4 Dimenzije...5 Tehnični podatki...5 Diagram hitrosti zračnega toka...6 Montaža...7 Regulacijski sistemi primerjava...8 Regulacijski sistemi TS control...8

Διαβάστε περισσότερα

Cenik naprav in dodatne opreme za centralno prezračevanje Julij 2017

Cenik naprav in dodatne opreme za centralno prezračevanje Julij 2017 Prezračevanje Hlajenje Ogrevanje Požarna varnost Energetska učinkovitost Proizvodnja, razvoj & prodaja Cenik naprav in dodatne opreme za centralno prezračevanje Julij 2017 Cenik centralnih prezračevalnih

Διαβάστε περισσότερα

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

LOPUTE, VENTILI, DIMNE LOPUTE

LOPUTE, VENTILI, DIMNE LOPUTE PO@ARNE LOPUTE, PO@ARNI VENTILI, DIMNE LOPUTE Pravokotne po`arne lopute PO@ARNE LOPUTE PL-12 PL-15 PL-18-1, PL-18-2 Po`arne lopute vgradimo v pravokotne ali okrogle prezra~evalne kanale pri prehodih med

Διαβάστε περισσότερα

Gasilski dom VOJSKO - PZI STRAN 1 TEHNIČNO POROČILO

Gasilski dom VOJSKO - PZI STRAN 1 TEHNIČNO POROČILO Gasilski dom VOJSKO - PZI STRAN 1 TEHNIČNO POROČILO Projekt PZI za GASILSKI DOM VOJSKO na parc. št. 1119/7, 3/11, 3/14, 12/15, 1119/1, 12/17, 12/14, 3/9, 12/8, 12/10 k.o. Vojsko, investitorja OBČINA IDRIJA,

Διαβάστε περισσότερα

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izelan za stavbo 16-08-06-1 Knjižnica Izračun je narejen v sklau po»pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 2010«in Tehnični

Διαβάστε περισσότερα

ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE

ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE Seminar ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE mag. Aleš Glavnik Vodja ESP Maribor ales.glavnik@amis.net oktober 2012 mag. Aleš Glavnik, vodja ESP Maribor 1 Zemljevid pisarn oktober 2012 mag. Aleš Glavnik, vodja

Διαβάστε περισσότερα

povzetki zahtev za lastnosti klimatskih naprav iz TSG :2008, DIN , SIST EN in VDI 6022

povzetki zahtev za lastnosti klimatskih naprav iz TSG :2008, DIN , SIST EN in VDI 6022 povzetki zahtev za lastnosti klimatskih naprav iz TSG-12640-001:2008, DIN 1946-4, in Prostorska tehnična smernica za zdravstvene objekte TSG-12640-001:2008 določa, da se naprave za prezračevanje in klimatizacijo

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Solarni kolektorji VELUX 1.

Solarni kolektorji VELUX 1. Solarni kolektorji 1.3.2012 VELUX 1 www.velux.si VELUX solarni kolektor Kot vodilni pri strešnih oknih in z razmišljanjem o izgledu objekta obravnavamo streho kot arhitekturni del, ki ponuja tudi možnosti

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

KONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA. Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati

KONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA. Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati KONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati Timotej Čižek štud. leto 2013/2014 Condensation je preprosta aplikacija, ki deluje na

Διαβάστε περισσότερα

5 - NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME. Ulica heroja Staneta Maribor. Ulica heroja Staneta Maribor

5 - NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME. Ulica heroja Staneta Maribor. Ulica heroja Staneta Maribor ARHILAB d.o.o. Tomšičeva ulica 30, 2000 Maribor, Slovenija, info@arhilab.com OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU 5.1 Vrsta načrta: Investitor : Naročnik : Vrsta in lokacija objekta: Vrsta projektne dokumentacije:

Διαβάστε περισσότερα

5.5 TEHNIČNO POROČILO

5.5 TEHNIČNO POROČILO 5.5 TEHNIČNO POROČILO 1 1. VODOVOD, KANALIZACIJA Projekt vodovodne instalacije zajema naslednje instalacije: - interno instalacijo hladne in tople vode ter cirkulacije z vsemi sanitarnimi elementi in priključnimi

Διαβάστε περισσότερα

Kaskadna kompenzacija SAU

Kaskadna kompenzacija SAU Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su

Διαβάστε περισσότερα

KLIMATSKE N A P R AV E 201 3

KLIMATSKE N A P R AV E 201 3 KLIMATSKE NAPRAVE 2013 2 3 VSEBINA 6 Prednosti klimatskih naprav Gorenje 11 Stenske inverterske klimatske naprave 12 SUPER DC inverter 13 Prenosne klimatske naprave 14 Multi inverterji 14 15 16 Zunanje

Διαβάστε περισσότερα

9.4. VODOMERI NAVOJNI VODOMERI

9.4. VODOMERI NAVOJNI VODOMERI .4. VODOMERI.4.1. NAVOJNI VODOMERI STANOVANJSKI CD ONE HIŠNI CD SD PLUS Enonatočni vodomer s potopljeno ali suho (TRP) številčnico, CD SD PLUS ima suho številčnico z magnetno sklopko. Možna izvedba CD

Διαβάστε περισσότερα

I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen)

I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen) Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo in 49/06 ZMetD) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o pogojih, pod katerimi

Διαβάστε περισσότερα

Zgodba vaše hiše

Zgodba vaše hiše 1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME EDD TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor DOM LUKAVCI LUKAVCI 9 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Objekt JEDILNICA B ENOTE Načrt NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ

Διαβάστε περισσότερα

IZDELAVA ELABORATA ZAŠČITE PRED HRUPOM S. Miha Nahtigal, u.d.i.a.

IZDELAVA ELABORATA ZAŠČITE PRED HRUPOM S. Miha Nahtigal, u.d.i.a. IZDELAVA ELABORATA ZAŠČITE PRED HRUPOM S PRIPOMOČKOM HRUP 13 Miha Nahtigal, u.d.i.a. ARHIM, arhitektura, projektiranje, notranja oprema d.o.o. Ljubljana, 17.4.2013 VSEBINA PREDAVANJA 1. ZAKONODAJA in splošni

Διαβάστε περισσότερα