Skupnost muzejev Slovenije BRUŠENJE IN POLIRANJE. Avtor: Zoran Milić

Transcript

1 Skupnost muzejev Slovenije BRUŠENJE IN POLIRANJE 4.7 Avtor: Zoran Milić Vsebina 1. Uvod 2. Bru{enje 3. Poliranje 4. Brusna in polirna sredstva 5. Brusilni in polirni izdelki 1. Uvod Razlika med bru{enjem in poliranjem je v stopnji in na~inu obdelave povr{ine predmeta. Pri bru{enju odstranjujemo ve~je koli~ine materiala, ki so naneseni na predmet ali so delno tudi njegovi sestavni deli. Pri tem razkrivamo obliko predmeta in mu dajemo videz, ki je bil pred tem skrit. Poliranje je predvsem povr{inska obdelava predmeta. Gre tudi za odstranjevanje materiala, vendar v manj{i meri. Predvsem gre za obdelavo povr{ine v smislu pove~anja njene korozijske stabilnosti in izbolj{anja njenega videza. Pri poliranju povr{ino gladimo in s tem zni ujemo {trle~e vrhove ter zapiramo odprtine in poglobitve, na katerih se lomi svetloba. Zato s poliranjem dosegamo gladke in svetle~e povr{ine. Odstranjevanje korozijskih plasti in oblog umazanije s povr{ine predmeta je v konservatorstvu in restavratorstvu pomemben in pogost poseg. Pri tem obstaja velika nevarnost, da uni~imo ali odstranimo okrase, reliefe in druge fizi~ne zna~ilnosti predmeta, ki so prekriti s korozijo ali ohranjeni le v korozijskih produktih. Bru{enje in poliranje sta le dve od mnogih mehanskih tehnik, ki jih konservator-restavrator uporablja pri svojem delu. S kombinirano uporabo razli~nih mehanskih metod in sredstev lahko predmet kljub te avni povr{ini u~inkovito o~istimo. Za to je poleg velikih izku{enj dobrodo{lo tudi poznavanje materialov, tako tistih, iz katerih so predmeti izdelani, kot tistih, ki jih uporabljamo kot ~istila. Seveda je treba imeti na razpolago razli~no in kvalitetno orodje ter izku{nje pri njegovi uporabi. Med te spadajo razli~ni brusi, polirna telesa, rezilno orodje, skalpeli, strgala, kladivca in drugo ro~no orodje iz lesa, plastike, keramike in kovine ter tudi sodobna orodja, kot so turbinski mikromotorji, UZkladiva, peskalniki in drugo. Pri mehanski obdelavi arheolo{kih predmetov je prav tako zelo pomembno, da poznamo skrito strukturo predmeta in njegove {ibke to~ke. Te informacije pridobimo z radiografiranjem predmeta. Vsa omenjena orodja so nam na razpolago kot u~inkoviti pripomo~ki pri delu. Pri njihovi uporabi je treba biti zelo previden, saj so lahko sicer zelo uporabna orodja isto~asno tudi uni~ujo~a. Vsak konservator-restavrator je pri svojem dolgoletnem delu pridobil izku{nje in razvil svojo metodo dela, ki se je najraje dr i. Zato v prispevku ne bo natan~no opisan postopek bru{enja in poliranja, temve~ le okvir, ki lahko pomembno prispeva k pravilnemu in kvalitetnemu delu. Opisani bodo 1

2 Slika 2: Razli~ni brusni konusi Slika 1: Aglomerat na predmetu, ki ga je treba odbrusiti do originalne povr{ine predmeta. brusna in polirna sredstva ter tehni~ne mo nosti za bru{enje in poliranje, ki nam lahko slu ijo le kot osnova in jih lahko spreminjamo in prilagajamo potrebam po lastni presoji. Izbor le-teh je odvisen od konservatorja-restavratorja in njegovega poznavanja materiala, ki ga obdeluje. Pri tem je treba predvsem paziti na ohranjanje in varovanje originalne povr{ine predmeta, kar koli si e pod tem predstavljamo. To, kaj je originalna povr{ina ter kaj je treba brezpogojno ohraniti in kaj lahko rtvujemo, je e dolgo predmet razprav, tako da bomo o tem kaj povedali v drugih poglavjih tega priro~nika. 2. Bru{enje Bru{enje spada v tisto skupino mehanskih postopkov, pri katerih odstranjujemo debelej{e obloge korozijskih produktov in drugih sprimkov s povr{ine predmeta z odrezovanjem. Praviloma gre za grobo odstranjevanje debelih oblog aglomeratov (slika 1. V nasprotju z vrtanjem in rezkanjem gre pri bru{enju za rezanje, ki nima dolo~ene smeri obdelave oziroma rezultat nima dolo~enega geometrijskega vzorca. Brusilno sredstvo mora biti vedno tr{e od materiala, ki se brusi. Trdoto definiramo kot upor nekega materiala proti vdoru drugega. Ob tem navajam lestvico trdote po Mohsu: TM 1: Talk (Mg-silikat TM 2: Gips (CaSO 4 2H 2 O TM 3: Kalcit (CaC TM 4: Jedavec (CaF 2 TM 5: Apatit (Ca 5 (PO 4 3 F TM (K-Al silikat TM 7: Kremen (SiO 2 TM 8: Topaz (Al-Fe silikat TM 9: Korund (Al 2 TM 10: Diamant (C Brusilna sredstva lahko uporabljamo v prahu ali kot suspenzijo. Z dodatkom veziva dobimo pasto, brusni papir, brusne plo{~e ali brusni kamen (slika 2. Za dosego optimalnega brusilnega u~inka je treba paziti na skladnost naslednjih dejavnikov: velikost in trdota zrn brusilnega sredstva, vrsta veziva, trdoto materiala, ki ga brusimo, hitrost bru{enja in pritisk brusilnega sredstva na povr{ino, ki jo brusimo. Te dejavnike lahko ponazorimo na brusilnem kamnu, ki ga v restavratorstvu velikokrat uporabljamo v obliki brusilnega konusa ali brusilnega diska, ki ga vpnemo v mikromotor (slika 3. Brusilno telo je sestavljeno iz brusilnega sredstva in veziva ter je pritrjeno na osi iz nerjave~ega jekla. Brusilno sredstvo je najve~krat plemeniti korund, tj. skoraj ~isti aluminijev oksid (Al 2, silicijev karbid (SiC ali diamant (C. Najprimernej{e brusilno sredstvo je korund, ker ima visoko trdoto (TM 9, je poceni in je kemijsko zelo stabilen. Oblika njegovega zrna je za{iljena, z ostrimi robovi in je primerna za bru{enje srednje trdih korozijskih oblog (slika 4. Nasprotno od silicijevega karbida (SiC korund nima tendence reagiranja s kovino, ki jo brusimo, ko se pri bru{enju zaradi trenja pove~a temperatura brusilnega zrna. Najbolj{i je diamant, vendar so brusila, ki imajo vgrajene diamante, zelo draga. Kot vezivo se uporablja kerami~no ali stekleno vezivo. Izhodni material je glina, kaolin, kremen, ivec ali sinter. Sinter je sestavljen ve~inoma iz borosilikata ali magnezijevega stekla. Vezivo vme{amo v brusilni prah, zmes po elji oblikujemo in nato zape~emo pri temperaturi 1200 C. Pri ganju se med posameznimi zrni brusilnega sredstva tvorijo vezi. Stabilnost teh vezi in velikost medprostorov med zrni bistveno vplivata na obstojnost in u~inkovitost brusilnega telesa 2

3 Slika 4: Oblika u~inkovitega brusilnega zrna z ostrimi robovi Slika 3: Brusni konus, vpet v mikromotor (skica 1. Mo~ne vezi in majhni medprostori dajejo trdnej{e in stabilnej{e brusilno telo, ki se pri bru{enju manj obrablja, medtem ko ve~ji medprostori in slab{e povezave med zrni u~inkujejo ravno nasprotno. ^im ve~ja so zrna brusilnega sredstva (grobost in ~im bolj ostre robove imajo njegova zrna, tem ve~ji delci bru{enega materiala odpadajo pri bru{enju. ^im bolj so brusilna zrna groba, tem bolj {trlijo iz ravnine brusilnega telesa in tem bolj se to zajeda v osnovo, ki jo brusimo (skica 1. Ostrina robov brusilnega zrna se z bru{enjem zmanj{uje in zrna postajajo zaobljena. S tem postaja brusilno telo neu~inkovito. Vezivo, ki povezuje zrna, jih sme povezovati toliko ~asa, dokler so zaradi ostrine svojih robov {e u~inkovita. Nato mora vezivo popustiti in zrno odleti s povr{ine brusilnega telesa, tako da na njegovo mesto pridejo nova, sve a zrna z ostrimi robovi. Med bru{enjem se tudi del~ki korozijskih produktov, ki jih brusimo, zajedajo v medprostore med brusilnimi zrni in to opazimo kot obarvanost brusilnega telesa. Pri odpadanju brusilnih zrn odpadajo tudi ti del~ki. Tako se brusilno telo ~isti in obnavlja ter njegova u~inkovitost ne upada vse do popolne obrabe. To je pomembno, kajti v nasprotnem primeru brusilno telo izgubi svojo Skica 1: Shematski prikaz u~inkovanja brusilnega telesa na osnovo, ki jo brusimo (str u~inkovitost bru{enja ne samo zaradi zaobljenosti zrn brusnega sredstva, temve~ tudi zaradi prisotnosti zrn odbru{enega materiala, ki imajo enako trdoto kot material, ki ga brusimo. ^e je vezivo premo~no, pritisk brusilnega telesa na bru{eno povr{ino prevelik in {tevilo vrtljajev brusilnega telesa previsoko, pride do zamazanja povr{ine brusilnega telesa (glej sliko 6. S tem postane bru{enje neu~inkovito. ^e pa je vezivo pre{ibko in so vezi med zrni preve~ rahle, pride do pred~asnega odpadanja zrn, torej e takrat, ko so robovi zrn {e dovolj ostri. To vodi v prehitro in neenakomerno obrabo brusilnega telesa, kar povzro~a vibracije in udarjanje brusilnega telesa ob bru{eno povr{ino ter posledi~no njeno po{kodovanje. ^e zaradi neenakomerne obrabe pride do mo~ne deformacije brusilnega telesa, se zgodi, da se os, na kateri se brusilno telo vrti, skrivi in se pri tem lahko hudo po{kodujemo oziroma resno po{kodujemo predmet, ki ga brusimo. Zato moramo bru{enje ustaviti takoj, ko opazimo, da ni enakomerno in da prihaja do rahlega tresenja oziroma tol~enja. Brusno telo obvezno zamenjamo z novim. Tak{no deformirano brusno telo lahko obrusimo na tr{em brusilnem kamnu in mu povrnemo simetri~no obliko oziroma centri~nost ter ga ponovno uporabimo. U~inkovitost bru{enja je prav tako odvisna od vrste materiala, ki ga brusimo. V~asih pri bru{enju ne pride do odstranjevanja bru{ene snovi z rezanjem, temve~ do njenega drobljenja. To se dogaja pri nekaterih krhkih korozijskih produktih. Pri uporabi grobega brusilnega materiala pride v~asih do pokanja in odstopanja krhke korozije od osnove in njenega 3

4 Slika 5: Sledi bru{enja, ki se jim moramo izogibati in jih s peskanjem ali poliranjem odstraniti drobljenja. V tem, pa tudi v vsakem drugem primeru je treba biti pazljiv pri uporabi brusilnega telesa. ^im bolj se pribli ujemo povr{ini predmeta, tem finej{e brusilne elemente uporabljamo. Na tak na~in zmanj{amo mo nost po{kodbe originalne povr{ine, ki jo elimo z bru{enjem o~istiti oblog. V~asih se temu ni mogo~e izogniti in na povr{ini nastajajo fine sledi bru{enja, ki so tem finej{e, ~im finej{a so zrna brusilnega telesa (slika 5. Te sledove posku{amo odstraniti z drugimi mehanskimi ~istilnimi tehnikami (poliranje, peskanje. Pri bru{enju z rotacijskimi brusi je zelo pomembno, da izberemo pravo {tevilo obratov. Sodobni mikromotorji (glej sliko 3nam omogo~ajo nastavitev {tevila obratov od obr./min, turbinski mikromotorji pa celo do obr./min. Prenizko {tevilo vrtljajev brusilnega telesa in s tem pove~ano tresenje predmeta lahko povzro~i njegovo pokanje, plastenje ali celo njegov lom. Pri previsokem {tevilu obratov pa obstaja nevarnost pregretja bru{enega mesta. Lokalno pove~anje temperature lahko povzro~i notranje razpoke, ki jih opazimo {ele pozneje. Vedeti moramo, da hitrost bru{enja na bru{eni povr{ini ni odvisna samo od {tevila obratov brusilnega telesa, temve~ tudi od njegovega premera. Obodna hitrost je namre~ produkt {tevila obratov in premera brusilnega telesa ter jo izra amo v metrih na sekundo (m/s. Slika 6: Na sliki vidimo zamazano povr{ino brusnega kamna zaradi pregretja povr{ine pri bru{enju. π d n V = π {tevilo π V obodna hitrost (m/s d premer v milimetrih (mm n {tevilo obratov na minuto (obr./ min Za optimalno hitrost bru{enja korozijskih produktov 25 m/s je torej treba dose~i naslednje obrate brusilnih teles: _ φ = 22 mm ca obr./min _ φ = 12 mm ca obr./min _ φ = 6 mm ca obr./min Zato pri bru{enju s turbinskimi motorji s obr./min uporabljamo bruse z zelo majhnim premerom (1 2 mm. Pri tako visokih obratih je tudi najmanj{a nesimetri~nost oziroma necentri~nost brusa na osi lahko usodna. Os se skrivi in z brusom lahko udarimo po predmetu tako mo~no, da ga zdrobimo ali se pri tem sami po{kodujemo. Pritisk brusnega telesa na podlago naj bo ~im manj{i, ker v nasprotnem primeru pride do pregretja in zamazanja povr{ine (slika 6. ^im vi{je je {tevilo obratov, tem manj{i naj bo ta pritisk. 3. Poliranje Pri poliranju ne gre za obdelavo povr{ine z rezanjem, tako kot pri bru{enju, kljub temu pa gre za temeljito mehansko spremembo povr{ine obdelovanca. V bistvu gre za glajenje in zgo{~evanje povr{ine. Prav zaradi tega je ta mehanska metoda pomembna v konservatorstvu in restavratorstvu. Dobro polirana povr{ina je izrazito manj korozijsko reaktivna. Na polirani povr{ini je veliko manj verjetno, da pride do kapilarne kondenzacije vodnih hlapov, kot je to primer pri grobih nezglajenih povr{inah, kar je eden od razlogov ve~je odpornosti poliranih povr{in proti koroziji. Prav tako je povr{ina manj dovzetna za umazanijo, ker so zaprte pore, v katerih se umazanija nabira. Glede na zahteve v restavratorstvu, da pri obdelavi zgodovinskih predmetov ~im manj spremenimo stanje originalne povr{ine, je poliranje poseg, katerega u~inke in posledice na predmet moramo dobro pretehtati. Povr{ine arheolo{kih kovinskih predmetov nikoli ne poliramo. Izjema sta le zlato in srebro, ker s poliranjem dose emo ve~jo korozijsko obstojnost in lep{i videz. Poliranje je pravzaprav zapleten proces, ki ga lahko raz~lenimo v ve~ zaporednih faz. Pri poliranju gre za postopek zmanj{anja hrapavosti povr{ine na 1 µm globine kraterja. Nasprotno od bru{enja je tu koli~ina odstranjene obdelovane snovi zanemarljiva. Pri poliranju uporabimo razli~en pritisk polirnega sredstva na povr{ino. Tudi hitrost gibanja polirnega sredstva je lahko razli~na. Zaradi hitrega gibanja polirnega sredstva in visokega pritiska prihaja do lokalnega pregretja polirane povr{ine, ki omogo~a spremembo njene strukture. Posledica je meh~anje, izravnavanje in zgostitev povr{inske plasti. S tem pridobi povr{inska plast do neke mere amorfno strukturo. Zaradi amorfnosti ima manj{i elektri~ni 4

5 potencial kot kristalna struktura in s tem ve~jo korozijsko obstojnost. Polirna sredstva so lahko v obliki prahu, past, pen (slika 7 ali polirnih teles (kolutov, konusov, gumic (slika 8. Za dosego optimalne politure morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: _ natan~na izvedba polirnega postopka z uporabo finih polirnih sredstev, _ postopna uporaba finej{ih in mehkej{ih polirnih sredstev na razli~nih nosilcih, _ razli~na polirna sredstva se ne smejo me{ati niti na povr{ini predmeta niti na polirnem nosilcu, _ uporaba majhne koli~ine polirnega sredstva pri visokih obratih polirnega nosilca. Pravilno poliranje naj bi potekalo po naslednjih navodilih: Po kon~anem bru{enju z zelo finimi brusi se lotimo predpoliranja manj{ih povr{in z elasti~nimi silikonskimi polirnimi kole{~ki ali konusi. Na voljo so nam tudi polirna telesa, izdelana iz filca. Silikonska polirna telesa vsebujejo ve~inoma silicijev karbid (SiC, medtem ko polirna telesa iz filca vsebujejo korund ali diamante v najfinej{i gradaciji. Za poliranje ve~jih povr{in uporabljamo rotirajo~e krta~e. Kot predpolirno sredstvo uporabljamo na primer kromoksidne paste (polirno zeleno. Predpoliranje je postopek med bru{enjem in poliranjem. Pri tem prihaja delno do finega bru{enja in delno do grobega poliranja. Za visoko svetle~o polituro uporabljamo najprej kosmata bomba na kolesa (Schwabbelscheiben in na koncu {e volnena kolesa (Wollräder. Ob tem uporabljamo polirna sredstva kositerdioksidne in zinkoksidne paste polirno belo (Polierweiss in Slika 7: Polirne paste (polirna bela, polirna rumena, polirna zelena, polirna plava, polirna rde~a, pari{ko rde~a in polirne pene tudi elezove okside polirno rde~e in pari{ko rde~e (Polierrot/Pariser Rot. Za poliranje se uporabljajo tudi polirne jeklene volne in polirni kamni (na primer ahat, ki se od obi~ajnih polirnih teles razlikujejo po tem, da se pri njih ne uporabljajo polirna sredstva. Po poliranju povr{ino o~istimo/ izperemo z acetonom, alkoholom in vodo, da odstranimo polirno sredstvo. 4. Brusna in polirna sredstva Diamanti Diamant je kubi~na kristalna oblika ogljika. V svoji naj~istej{i obliki je brezbarven in prozoren. Diamant je najtr{i znani mineral (TM 10. Razlog je v kristalni strukturi, v kateri je vsak ogljikov atom obkro en s {tirimi enako oddaljenimi ogljikovimi atomi v smeri tetraedra. Diamante, ki so trdi, a zelo krhki, lahko zdrobimo v jeklenem mo narju in jih upra{imo. Brusimo lahko samo z diamantnim prahom. Diamante lahko tudi izdelamo iz grafita pri temperaturi nad 1200 C in pritisku ca. 45 kilobarov. To so industrijski diamanti, katerih trdota presega celo trdoto naravnih diamantov. Naravni in sinteti~ni diamanti so naju~inkovitej{a, a tudi najdra ja brusilna in polirna sredstva. Slika 8: Polirni koluti (bomba ni koluti, volneni koluti, usnjeni koluti Karbidi V to skupino spadajo silicijev karbid (SiC, borov karbid (B 4 C in volframov karbid (W 2 C s trdoto TM 9,5 10. Silicijev karbid (TM 9,5 imenujemo tudi karborund. To je spojina silicija in ogljika, ki nastane pri taljenju zmesi kremen~evega peska (SiO 2 in koksa (C. Silicijev karbid je poleg korunda najbolj uporabljan brusilni material. Zaradi svoje krhkosti se uporablja predvsem za bru{enje mehkej{ih materialov. Aluminijev oksid (Al 2 Imenujemo ga tudi korund ali glinica. V naravi se nahaja v kristalni obliki kot rubin in safir (NM 9. Me{anico korunda z elezovimi oksidi (do 35 % imenujemo smirek. Elektrokorund Elektrokorund izdelujemo iz boksita in ogljika. Njegovo ~isto~o merimo med 80 % in 90 % aluminijevega oksida (Al 2. Prime{ane ne~isto~e so elezov, silicijev in titanov oksid. Plemeniti korund Izdelujemo ga iz ~istega boksita. Dosega ~isto~o do 99,8 % Al 2. Plemeniti korund je tr{i od naravnega korunda, vendar mehkej{i od silicijevega karbida. 5

6 Silicijev dioksid (SiO 2 Imenujemo ga kvarc ali, ~e ima ne~isto~e, kremen~ev pesek (TM 7. Je zelo cenjen brusilni material in se uporablja kot smirkov papir ali brusilna pasta. Posebna oblika SiO 2 je kremenika ali diatomejska prst. Sestavljena je iz trdih {koljk mre evcev (radiolarijev in kremenastih alg (diatomej. Zmes gline, apna in kremenike imenujemo»trojica«in jo uporabljamo kot predpolirno sredstvo. Danes proizvajamo trojico z me{anjem razli~nih oblik silicijevega dioksida. Plovec Gre za penasto-steklasto magmatsko kamnino (TM 5 6 svetlo sive barve. Uporablja se v obliki kamna ali prahu kot brusilno ali polirno sredstvo. Kalcijev karbonat (CaC V naravi se prete no nahaja kot apnenec, marmor ali kreda. Plavljeno kredo pridobivamo iz naravne krede tako, da jo meljemo, plavimo, frakcioniramo in {e enkrat meljemo. Na tak na~in dobimo zelo fino in cenjeno polirno sredstvo razli~nih kvalitet. Poleg plavljene krede poznamo tudi dunajsko kredo, ki jo dobimo z ganjem me{anice kalcijevega in magnezijevega karbonata (CaC + MgC. Pri tem preideta karbonata v okside. Kositrov oksid (SnO Prah kositrovega oksida imenujemo tudi kositrov pepel in je zelo cenjeno, a tudi drago polirno sredstvo. Kromoksid (Cr 2 Zaradi svoje zelene barve ga imenujemo tudi kromovo zeleno in je sinteti~no izdelan. Kromoksid je tr{i od elezovih oksidi To je najbolj uporabljan brusni in polirni material. V naravi se nahaja kot elezova ruda. Najbolj raz{irjen in najpomembnej{i je hematit (Fe 2 (TM 6,5. Pojavlja se v razli~nih oblikah, kot na primer rde~i kamen, krvavi kamen in podobno. Sinteti~no pripravljen hematit je temno rde~e barve in je eno najbolj uporabljanih polirnih sredstev. Glede na uporabljeno surovino in na~in izdelave dobimo polirna sredstva razli~nih barvnih odtenkov, trdote in grobosti zrn. Na osnovi teh kvalitet se prodajajo pod razli~nimi trgovskimi imeni, kot so pari{ko rde~e, angle{ko rde~e in drugo. 5. Brusilni in polirni izdelki Polirne paste Polirna pasta je me{anica polirnega sredstva in veziva, ki je pri pastah najpogosteje vosek ali stearin oziroma druge vosku podobne snovi (slika 7. Brusilni izdelki Pri delu uporabljamo tak{ne brusilne izdelke, s katerimi najla je in najvarneje obrusimo predmet, ki ga obdelujemo. Na voljo so brusi razli~nih oblik, velikosti in kvalitet. Slika 9: Diamantni brusi razli~nih oblik Diamantni brusi Diamantni brusi so izdelani iz diamantnega prahu in veziva (slika 9. Pri sintranih vezivih gre za sintrane diamantne (SD bruse, pri galvanski vezavi pa za galvanske diamantne (GD bruse. Pri SD-brusih je celotna masa brusnega telesa izdelana iz diamantov in veziva, ki se pri bru{enju po~asi obrablja in se mu spreminja oblika. Pri GD-brusih je diamantni prah nanesen v tenki plasti na kovinsko osnovo. Pri tem se kot vezivo uporablja kobalt (Co ali nikelj (Ni. Ko plast diamantov odpade, se pojavi kovinska osnova, ki nima brusilnih lastnosti. SD-brusi so trajnej{i od GD-brusov. SD-bruse lo~imo glede na vezivo v bakrovokositrove in elezo-manganove bruse ter glede na velikost diamantnih zrn v zelo grobe, grobe, srednje, fine in zelo fine bruse. Proizvajalci SD-brusov priporo~ajo obodno hitrost teh brusov med 4 in 16 m/s. [tevilo vrtljajev izra~unamo po zgoraj navedeni formuli. Pri bru{enju s SD- ali GD-brusi ostaja nekaj veziva na predmetu, zato je treba predmet po bru{enju o~istiti teh ostankov. To storimo z rahlim bru{enjem s finimi korundnimi brusi ali s peskanjem. Peskanje je primerno tudi zato, ker zabri{e morebitne sledove, ki po bru{enju ostanejo na povr{ini predmeta (slika 5. Korundni brusi Korundne bruse sestavljata korund in vezivo. Vezivo je lahko kerami~no, kovinsko ali iz plasti~ne mase. Kerami~no vezani korundni brusi so lahko trdi, srednje trdi ali mehki. Glede na velikost zrn jih delimo v grobe, srednje in fine bruse. Zelo so primerni za bru{enje korozijskih plasti s kovinskih povr{in. Korundni brusi so kemi~no stabilni in pri povi{ani temperaturi bru{enja ne pride do kemi~nih reakcij med brusom in predmetom. Karbidni brusi Zeleni karbidni brusi so izdelani iz 98 % ~istega zelenega silicijevega karbida (SiC. Koni~asta in ostra karbidna zrna ve emo s kerami~nimi, cementnimi (magnesit, plasti~nimi ali gumijastimi vezivi. Karbidni brusi s 6

7 Slika 10: Polirne gumice razli~nih oblik in kvalitet cementnim vezivom so zelo primerni za bru{enje debelih eleznih korozijskih oblog na arheolo{kih predmetih. Pri bru{enju s temi brusi ne smemo prese~i obr./min, ker pride do drobljenja brusne mase. Karbidne bruse s kerami~nim vezivom lo~imo na mehke, srednje trde in trde, glede velikosti zrn pa na grobe, srednje grobe in fine. Pomanjkljivost karbidnih brusov je v tem, da pri povi{ani temperaturi, ki nastane pri bru{enju, lahko pride do kemi~ne vezave ogljika iz karbida s kovino iz predmeta. Tudi pri teh brusih, kakor pri korundnih, velja splo{no pravilo, da mora biti brusilno sredstvo tr{e od snovi, ki jo brusimo. Polirne gumice Pri elasti~nih polirnih telesih, kot so polirne gumice, je vezivo guma ali silikon. Lo~imo trde, srednje trde in mehke polirne gumice. Kot brusni material se poleg silicijevega karbida najve~ uporablja korund. Polirne gumice so zelo uporabno tako brusno kot polirno sredstvo. Pri obdelavi arheolo{kih predmetov so zelo uporabne Abba-univerzalne polirne gumice sivo-zelene barve, ki so srednje trde z grobimi brusnimi zrni. Polirne gumice se zelo obrabljajo, zato jih uporabimo po tem, ko smo s korundnimi ali diamantnimi brusi e odstranili ve~ino korozijskih oblog s predmeta. Optimalni obrati za polirne gumice s premerom 20 mm so med in obr./min. Polirne gumice so lahko razli~nih oblik. Tako poznamo kolesa, ~a{e, konice, le~e in drugo (slika 10. Fotografije: Zoran Mili} Skice: Ida Murgelj 7