ALOE VERA rastlina nesmrtnosti

Transcript

1 59 ALOE VERA rastlina nesmrtnosti Aloe vera je rastlina z debelimi mesnatimi listi, ki jih na robu zaključujejo trni. Spada v družino Liliaceaelilijevke. Tej družini pripada več vrst Aloe, med njimi se v terapevtske namene največ uporabljata Aloe Ferox (južnoafriška aloja), ki je poznana po visoki vsebnosti železa ter navadna aloja. Slednja ima dve latinski imeni. Botanik Burman jo je poimenoval Aloe Vera, kar pomeni prava aloja, botanik Miller pa Aloe Barbadensis po otočju Barbados, kjer so jo pridelovali. Ključnega pomena pri pridobivanju izdelkov iz aloje je poznavanje strukture rastline. Površina listov je povoščena, kar omogoča zadrževanje vode v rastlini kljub suhemu in vročemu okolju, kjer raste. Pod površino je plast podolgovatih celic, ki gradijo skorjo ali kutikulo zelene barve. S sušenjem soka pridobljenega iz teh celic se pripravi alojina smola ali aloja, ki vsebuje spojine z antrakinonsko strukturo. Ta smola ima zelo močan odvajalni učinek in se v terapevtske namene uporablja le redko. Že odmerki nad 1 gram so škodljivi, nad 8 gramov pa celo letalni. Sredico lista predstavlja mehko tkivo, ki ga sestavljajo velike celice napolnjene z vodo ter vsemi za rastlino potrebnimi hranili in encimi. Pri predelavi se iz sredice listov pridobiva gel aloje. Ta je temperaturno slabo obstojen, predvsem se pri obdelavi s povišano temperaturo uničijo vitamini, denaturirajo polisaharidi ter deaktivirajo encimi. 1. PRIDOBIVANJE GELA ALOJE: Alojo se goji v nasadih v področjih s suhim in vročim podnebjem. Glede na zgoraj opisano strukturo aloje, je zelo pomemben način pridobivanja in stabilizacije gela aloje, ki ne bo vseboval antrakinonov ali pa bo njihova vsebnost minimalna. Liste aloje režejo ročno. Tako se listi le minimalno poškodujejo in stik z zrakom, ki povzroči oksidacijo in zmanjša kakovost gela, je najmanjši. Liste se najprej očisti z vodo, s tem se odstrani nečistoče in bakterije. Nato se ročno loči trdo skorjo od mehke sredice tako, da se notranji del ne kontaminira z antrakinonskimi sestavinami skorje. Pridobi se gost nestabilen gel. Gel homogenizirajo, s čimer postane manj viskozen. To je 100% čisti sok aloje. Zmanjšanje viskoznosti gela dosežejo z encimsko obdelavo s celulazami oziroma s pasterizacijo. S tema metodama se poveča stabilnost gela, zmanjša pa se kakovost. Da se ohranijo lastnosti gela in vsa hranila, je najprimernejša metoda mehansko mešanje. Po obdelavi je gel shranjen v ohlajenih vsebnikih zaščiten pred svetlobo. Iz gela se lahko odstrani vodo, tudi s postopkom liofilizacije, vendar pa se pri tem zmanjša kakovost. Močno se spremenijo predvsem lastnosti mukopolisaharidov, ene ključnih sestavin gela, saj v brezvodnem okolju ne morejo več opravljati svoje funkcije. Slika 1: Aloe vera

2 60 Slika 2: nabiranje aloe ANTRAKINONI: Njene glavne farmakološko aktivne sestavine so antrakinoni. Antrakinoni v gelu aloje praviloma niso prisotni, ker jih med samo predelavo odstranijo tako, da se skorjo lista loči od parenhima. Antrakinone po drugem postopku odstranijo tako, da zmeljejo sicer cele liste aloje, in nato filtrirajo preko ogljikovih filtrov, ki odstranijo antrakinone. Antrakinoni po zaužitju pospešijo intrinzično intestinalno motiliteto preko direktnega draženja intestinalnega pleksusa, kar posledično pospeši peristaltiko in da odvajalni učinek. Je torej močno dražeče odvajalo, učinek nastopi v 6-24 urah po zaužitju. Ker je učinek zelo močan, se za ta namen skoraj ne uporablja, oziroma morajo biti odmerki zelo majhni in uporabljeni kratek čas. Dolgotrajno uživanje rastlin, ki vsebujejo antrakinone ni priporočljivo, saj vodi v neučinkovitost in izgubo tonusa kolona, poleg tega lahko zaradi odvajalnega učinka povzroči malabsobcijo in elektrolitsko neravnovesje. Antrakinoni dajejo smoli aloje močan grenak okus. Sem uvrščamo aloin ali barbaloin, izobarbaloin, aloinska kislina, cimetna kislina, krizofanska kislina, alo-emodin. Slika 7: osnovna struktura antrakinonov Slika 3, 4, 5, 6: pranje in pridobivanje gela 1. nabiranje aloje: ročno nabiranje listov, list za listom natančno zarežejo v bazalnem delu lista, da se prepreči stik gela z zrakom in nezaželen proces oksidacije zlagajo jih na manjše kupe, po samo nekaj listov 2. pranje in pridobivanje gela: liste umivamo s posebnim detergentom na bazi specifičnih soli in s tem odstranimo vse prisotne bakterije ročno ločevanje skorje od mehke sredice homogenizacija gela 2. SESTAVA IN DELOVANJE: a ) smola aloje ali aloja: Smolo aloje (z drugim imenom aloja) pridobivajo iz skorje listov aloje. V sveži rastlini so antrakinoni v obliki antranolov, to so reducirane oblike, ki se v procesu obdelave oksidirajo do antrakinonskih. Ta proces je zelo pomemben, ker imajo antranoli precej bolj dražeč učinek v prebavilih in bi povzročili močne krče, zato kot taki niso primerni za uživanje. Poleg laksativnega in purgativnega učinka imajo te snovi tudi druge farmakološke učinke. V prebavilih imajo protibakterijski in protiglivični učinek, uničijo tudi bakterije kot sta salmonela in helicobacter pylori ter kandido. Aloin naj bi imel tudi citotoksični učinek, zato se preučuje njegova vloga pri protitumornih terapijah. Cimetna kislina ima anestetično, analgetično in protivnetno delovanje. Skorja aloje vsebuje tudi salicilno kislino, ki ima protivneten in analgetičen učinek. b ) sestava gela Aloje: Gel aloje gel vsebuje poleg 96-99% vode še polisaharide, številne vitamine in minerale, fosfolipide, rastlinske sterole, encime, lignine, saponine, aminokisline, antrakinone POLISAHARIDI: Polisaharidi v vodnem mediju nabrekajo in tvorijo sluzi. Njihova vloga v parenhimu listov aloje je zadrževanje vode preko tvorbe vodikovih vezi. Glavna polisaharida alojinega gela sta glukomanan in acemanan. Sestavljena sta iz ponavljajočih enot monosaharidov glukoze in manoze. Ti polisaharidi se po

3 61 zaužitju absorbirajo, ne da bi se pred tem kakorkoli cepili ali modificirali, tako da kot dolgoverižne molekule ohranijo svojo biološko aktivnost tudi po prehodu črevesne stene v krvni obtok. Uživanje gela aloje ali iz njega pridobljenega soka aloje ima zaščitno delovanje na sluznico prebavil, ker sluzi prekrijejo želodčno in črevesno sluznico. Sluznico zaščitijo pred erozivnim delovanjem kisline, ki bi lahko povzročila vnetje. Okrepi barierno funkcijo intestinalne sluznice. Na ta način prepreči absorpcijo slabo prebavljene hrane, ki bi v organizmu lahko izzvala alergijske reakcije ter zmanjša verjetnost za vdor patogenih bakterij, virusov ali glivic. V telesu kot polisaharid interagira s celičnimi membranami, izboljša njihovo fluidnost, olajša vstop hranil v celice in odstranjevanje odpadnih snovi iz celic. Tako se izboljša celični metabolizem in produkcija celične energije. To pomeni boljše delovanje organizma, boljše počutje in manj utrujenosti. Acemanan stimulira izločanje insulina v β- celicah trebušne slinavke. Previdnost je zato potrebna pri diabetikih, saj se prehodno, vsaj za bolnike na terapiji z insulinom, poveča nevarnost za pojav hipoglikemije. Glukomanan in acemanan imata tudi imunostimulativno delovanje. Preko aktivacije nespecifičnega imunskega sistema spodbudita produkcijo makrofagov in T-limfocitov. Izboljšata prepoznavanje med tujkom in makrofagom, da jih ta lahko s fagocitozo uniči. Študije so bile delane tudi na bolnikih, ki so prejemali terapijo proti HIV, kjer je bilo ugotovljeno, da gel aloje ublaži stranske učinke teh zdravil, predvsem preko zaščite kostnega mozga. Pri lokalni uporabi na ranah, opeklinah, preležaninah acemanan ohranja vlažno okolje, kar daje boljše pogoje za celjenje. Spodbudi proliferacijo fibroblastov in tvorbo kolagena, kar pospeši reepitelizacijo. Acemanan razrahlja medcelične stike in izboljša prodiranje drugih sestavin gela pa tudi zdravil v globlje plasti kože. Učinek na fibroblaste se izkorišča tudi v kozmetičnih pripravkih proti staranju, saj acemanan ohranja kožo bolj čvrsto in napeto, zato ga najdemo tudi v pripravkih za nego brazgotin in strij. ANTRAKINONI: Gel aloje običajno ne vsebuje spojin z antrakinonsko strukturo. Minimalna količina antrakinonov se nahaja tudi v žili v osrednjem delu lista aloje pod kutikulo. Kadar se gel aloje pridobiva z ročnim ločevanjem skorje od sredice, gel vsebuje nekaj antrakinonov ( količine razreda ppm), vendar v količini, ki nima dražečega odvajalnega učinka. Ostajajo pa številni ugodni učinki, predvsem protimikrobno delovanje in učinki na imunski sistem. Kadar se liste aloje melje in nato antrakinone odstranjuje z ogljikovimi filtri, pa gel aloje antrakinonov ne vsebuje. MINERALI: Minerali v aloji: kalcij, fosfor, kalij, magnezij, natrij, železo, krom, mangan, baker, selen, cink, germanij. Pomanjkanje mineralov je v današnji populaciji precej bolj pogosto kot pomanjkanje vitaminov. Predvsem se pojavlja pri starejših, tistih, ki so na različnih dietah, pri jemanju nekaterih zdravil npr. diuretikov ter pri posameznih skupinah, ki imajo povečane potrebe po mineralih (športniki, nosečnice ). Čeprav so minerali in oligoelemeti potrebni v organizmu le v majhnih količinah, so nujno potrebni za pravilno delovanje različnih encimskih sistemov in metabolnih poti. Pri uporabi gela aloje ali soka ni nevarnosti prekomernega odmerjanja posameznih mineralov. Oligoelementa mangan in selen sta kot sestavna dela encimov superoksid-dismutaze in glutation-peroksidaze pomembna pri inaktiviranju prostih radikalov, zaviranju oksidacijskih reakcij in procesov staranja. Baker kot sestavni del ceruroplazmina reducira oksidirano obliko železa, ki je odgovorna za produkcijo prostih radikalov. Magnezij je pomemben pri delovanju mišic, kalcij za kosti, krom v metabolizmu glukoze. VITAMINI: Vitamini v aloji: betakaroten, vitamini B-kompeksa (B1-tiamin, B2-riboflavin, B3-niacin, B6-piridoksin, B9-folna kislina, B12- kobalamin), vitamin C, vitamin E. Vitamin A v kombinaciji s kalcijem izboljša zaščitno funkcijo kože pred sončnim sevanjem. Vitamin C, kot antioksidant, ščiti celice, predvsem bele krvne celice, pred poškodbami s prostimi radikali in s tem krepi imunski sistem. Folna kislina in vitamin B12 sodelujeta v procesu celične delitve. Vitamin E spodbuja tvorbo novih celic in tako pripomore k ohranjanju zdravega vegetativnega živčnega sistema. FOSFOLIPIDI: Gel aloje vsebuje holin, ki je pomemben gradnik molekul fosfatidilholina, ki so sestavni del celične membrane in ji omogočajo boljšo fluidnost. Posledično izboljšajo elastičnost žilja, izboljšajo medcelično izmenjavo informacij in hranil, sodelujejo v biokemičnih in metabolnih procesih. Holin se kot sestavni del maščobnih molekul lecitina vpleta v metabolizem maščob v jetrih. V študijah na živalih je bilo ugotovljeno, da znižuje nivo holesterola in trigliceridov, hkrati pa tudi preprečuje nastajanje žolčnih kamnov. Pri bolnikih s hepatitisom A, B ali C pospeši regeneracijo jetrnih celic, s čimer se doseže zmanjšanje simptomov in normaliziranje krvnih parametrov. Histološka opazovanja jetrnih celic so potrdila izboljšanje regenerativnih sposobnosti celic. Poleg tega je holin gradnik nevrotransmiterja acetilholina. Dodajanje holina ima pomemben vpliv na naša čustva, vedenje in izboljšanje spomina. Inozitol, kot sestavina fosfolipida fosfatidilinozitola, zmanjšuje nivo trigliceridov v krvi ter zmanjša sintezo holesterola v jetrih. Zaradi izboljšanja elastičnosti arterij znižuje krvni tlak. Na tak način deluje zaščitno na kardiovaskularni sistem. RASTLINSKI STEROLI: Gel aloje vsebuje lupeol, B-sitosterol in kampesterol. Vsi imajo protivnetni učinek, lupeol pa tudi antiseptični in analgetični. RASTLINSKI HORMONI: To so giberelini in auksini, ki so odgovorni za spodbujanje rasti celic. Ta učinek je pomemben pri uporabi gela aloje na koži, ker pospeši delitev celic in s tem celjenje poškodovanega tkiva. SALICILNA KISLINA: Salicilna kislina deluje analgetično, protivnetno in keratolitično. ENCIMI: Encimi, ki jih najdemo v gelu aloje: amilaza, bradikinaza, karboksipeptidaza, katalaza, celulaza, kreatin-fosfokinaza, fosfataza, lipaza, proteaza, transaminaza, tirozinaza.

4 62 Encimi v hrani so potrebni zato, da olajšajo njeno prebavo in s tem zmanjšajo potrebo po lastnih encimih. Če jih v hrani ni dovolj, se ta v prebavilih slabo prebavi in takšna prehaja v kri, tu pa jo naši obrambni mehanizmi težje prepoznajo in v nekaterih primerih nanjo celo razvijejo imunski odziv. Posledično se pogosteje pojavljajo alergije na različno hrano, naš imunski sistem pa je preobremenjen, da bi se normalno odzval tam, kjer dejansko je infekcija. Pridobivane gela aloje s hladnimi postopki omogoča, da se temperaturno občutljivi encimi v gelu ohranijo. Bradikinaza razgrajuje bradikinin, to je tkivni aktivator vnetja, zato zavre vnetje ter zmanjša bolečino in oteklino. Katalaza sodeluje pri razgradnji H2O2 v nestrupene produkte vodo in kisik. Brez katalaze bi nastajal hidroksilni radikal, ki je eden najbolj reaktivnih prostih radikalov. Pri aplikaciji gela na rano, opeklino ali razjedo, katalaza z aktivnim kisikom očisti to mesto ter spodbudi rast novih fibroblastov ter revaskularizacijo tkiva. Lipaza sodeluje pri presnovi maščob. Uravnava nivo holesterola in trigliceridov v krvi ter hepato-biliarno aktivnost. Tirozinaza razgrajuje tirozin, iz katerega v koži nastaja kožni pigment melanin. S tem naj bi tirozinaza preprečevala nastajanje rjavih pigmentnih madežev na koži obraza in rok pri starejših ljudeh. Proteolitični encimi sodelujejo v procesu čiščenja ran in nadaljnjega hitrejšega celjena. LIGNINI: Lignini so polimerne molekule, ki v celični steni dajejo rastlini trdnost in oporo. Pri peroralni uporabi imajo funkcijo izboljšanja prebave in izboljšanja konsistence blata, podobno kot vlaknine. SAPONINI: Saponini po zaužitju dražijo črevesje. Pri intravenski aplikaciji, imajo hemolitične učinke in so toksični. Saponini v Aloe veri teh učinkov nimajo, hkrati pa je njihova količina zelo majhna. Imajo pa antiseptični, protimikrobni in čistilni učinek. AMINOKISLINE: Gel aloje vsebuje 7 esencialnih aminokislin ( fenilalanin, leucin, izoleucin, lizin, metionin, treonin, valin), semiesencialne aminokisline ( cistein, tirozin) in ne-esencilane aminokisline (aspartinska kislina, glutaminska kislina, glutamin, alanin, L-arginin, glicin, prolin, hidroksiprolin, histidin, serin). Aminokisline v telesu nastopajo kot gradniki mišičnega tkiva, epitelijev, hormonov, encimov, 3. UPORABA ALOJE: Delovanje na prebavni sistem: Pri težavah z ustno sluznico, pojavljanju aft, pri vnetih in krvavečih dlesnih, pri slabem zadahu, pa tudi pri zobobolu se uporabi zobno pasto in ustno vodo z Aloe vero, po umivanju se lahko nanese še Aloe vera gel. S tem se doseže antiseptično, protivnetno in analgetično delovanje ter pospeši celjenje razjed na sluznici. Za izboljšanje apetita se vzame alojin sok 15 min pred obrokom in s tem poveča izločanje prebavnih sokov, zaužita hrana se zato tudi bolje prebavi in absorbira. Primeren je že za otroke. Pri težavah z zgago, ezofagitisom ter gastritisom se vzame alojin sok pred obrokom, saj sluzi acemanana prekrijejo in zaščitijo sluznico pred agresivnim delovanjem želodčne kisline, hkrati pa bradikinaza in acemanan delujeta protivnetno in skupaj z rastlinskimi hormoni lupeolom in sitosterolom pospešita celjenje razdražene in poškodovane sluznice. Ulceracija dvanajstnika ali peptični ulkus se od gastričnega loči po tem, da je bolečina prisotna takrat, ko se dlje časa ne zaužije obroka in se z zaužitjem hrane stanje izboljša. Če se vzame alojin sok na prazen želodec, sluzi acemanana zaščitijo sluznico dvanajstnika ter pospešijo celjenje razjede. Pri kroničnih vnetjih debelega črevesa alojin sok deluje protivnetno in ščiti sluznico debelega črevesa. Slaba prebava, tiščanje v želodcu, slabost, lahko tudi bruhanje, zaprtje ali driska, občutek napihnjenosti in vetrovi so običajno posledica premajhnega izločanja želodčne kisline in prebavnih encimov. Alojin sok se v tem primeru vzame po obroku, saj v njem prisotni encimi pomagajo prebaviti hrano. Najmočnejše odvajalno delovanje pri zaprtju imajo antrakinonski glikozidi, ki pa jih alojin sok običajno ne vsebuje. Kljub temu se alojin sok uporablja pri zaprtju. Nanj se črevo ne navadi, zato se lahko uporablja daljše obdobje. Lignini povečajo volumen blata podobno, kot vlaknine. Polisaharidi nase vežejo vodo, nabrekajo in tvorijo sluzi. Volumen blata se poveča, blato je redkejše. Alojin sok se uporablja za uravnavanje prebave tudi pri nosečnicah, bolniki z vnetnimi črevesnimi boleznimi ter bolnikih s hemeroidi. Za mehčanje blata se alojin sok pije zjutraj na tešče, lahko zjutraj in zvečer, v kolikor je potrebno več, pa tudi pred vsakim obrokom. Alojin sok se uporablja tudi pri sezonskem čiščenju telesa. Ob postenju alojin sok zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil, poleg tega prečisti prebavni trakt ter tudi celoten krvni obtok. Telo se tako očisti strupov in vzpostavi novo ravnovesje. Uporaba alojinega soka je smiselna tudi pri diareji, če je ta posledica vnetja ali draženja želodčne ali črevesne sluznice. Sluzi draženje zmanjšajo, bradikinaza in acemanan zavirata vnetje. Delovanje na kardiovaskularni sistem: Alojin sok se uživa kot dodatek pri anemijah, saj vsebuje vitamine in minerale, ki sodelujejo v sintezi hemoglobina, acemanan pa vpliva tudi na produkcijo eritrocitov v kostnem mozgu. Predvsem vrsta aloje Aloja Ferox je bogata z železom. Pri zvišani ravni maščob v krvi pride do njihovega nalaganja na stene žil. Uživanje alojinega soka to preprečuje, saj vsebuje lipaze, ki višek maščob presnovijo. Aminokislina prolin, kot sestavni del kolagena, skrbi za ustrezno elastičnost žilja. Selen omogoča delovanje glutation-peroksidaze, ki zmanjšuje oksidativni stres. Inozitol in holin, ki sta gradnika fosfolipidov, vplivata na metabolizem holesterola v jetrih in skrbita za

5 63 ustrezno razmerje med HDL in LDL. Če zvišane maščobe v krvi trajajo že več let ali desetletij, pride do zamaščenosti jeter. Jetra se povečajo in zatrdijo, njihova čistilna sposobnost je okrnjena. Tudi v tem primeru je redna uporaba alojinega soka učinkovita, saj s svojimi encimi, lipazami, proteazami, transaminazami ter fosfolipidi do neke mere nadomešča funkcijo jeter. Holin in inozitol imata sistemski učinek na delovanje jetrnih celic. Izboljša se njihova metabolna aktivnost. Folna kislina omogoči hitro delitev in obnovo jetrnih celic. Pozitivni učinki so bili tako ugotovljeni tudi pri hepatitisih A, B in C. V tem primeru je potrebno alojin sok jemati 3x dnevno vsaj 4 tedne. Sestavine alojinega soka imajo antioksidativno delovanje, olajšajo prehod hranil v celice in odpadnih snovi iz njih in tako krepijo delovanje srčne mišice. Alojin sok izboljša presnovo sladkorja. Spodbudi izločanje insulina, zato zniža raven glukoze v krvi, krom pa zmanjša željo po sladki hrani in zmanjša nihanja krvnega sladkorja. Pri krčnih žilah se priporoča rahla masaža nog z alojinim gelom ter vsakodnevno uživanje alojinega soka. Na tak način se poveča elastičnost in okrepi venska žilna stena. Prizadeta tkiva se oskrbi s hranili in kisikom. Hemeroidi so bolezen žilja v terminalnem delu anusa, kjer se, najpogosteje zaradi sedečega načina dela, kri zadržuje. Posledično se pojavi vnetje, bolečina in dražeč občutek. Lokalna uporaba gela ali kreme z Aloe vero ublaži srbeč občutek ter pospeši reabsorpcijo na prizadetem mestu. Zraven se priporoča uživanje alojinega soka dokler se stanje ne izboljša ter še vsaj dva tedna. Koža in lasje: Gel Aloe vere se že dolgo uporablja kot dodatek kozmetičnim izdelkom za nego kože obraza in telesa. Z njim se koži dovaja zadostne količine vitaminov in hranil, pospeši cirkulacijo, zagotovi oksigenacijo, kožo očisti strupov in jo regenerira. Koža je zato bolj gladka, navlažena in bolj napeta. Acemanan spodbudi fibroblaste za tvorbo kolagena in na ta način deluje proti gubam. Tirozinaza zmanjša pojavljanje pigmentnih madežev. Alojin gel se lahko uporabi tudi na najstniški mastni ali aknasti koži, posebej še se posamezne akne vnamejo, saj prepreči nastanek brazgotin. Pomembna je zaščita kože pred UV sevanjem, kar omogočata v aloji prisotna vitamin A in kalcij. Alojin gel se uporabi tudi po sončenju ali pri opeklinah, saj zaradi encima bradikinaze zmanjša vnetje na koži, zmanjša bolečino, acemanan pospeši regeneracijo prizadetega tkiva, že sam gel pa razdraženo kožo pomiri in hladi. Alojin gel je primerna pomoč tudi pri opeklinah zaradi stika kože z vročo tekočino, paro ali vročim predmetom, pa tudi pri poškodbah tkiva zaradi radiološkega obsevanja. Alojin gel se uporabi na koži pri vseh vrstah razdražene kože, srbečice, po pikih insektov, pri ekcemih in urtikariji. Če je srbečica posledica lokalnega stika npr. z alergenom, je zadosti nanašanje gela na prizadeto mesto, če pa gre za urtikarijo kot posledico zaužitja hrane, ki sproža alergijsko reakcijo ali alergijo na pršice, živalsko dlako, sploh če so tudi sistemski simptomi (rinitis, solzenje oči, težko dihanje) pa je smiselno dodatno uživati sok Aloe vere. Gel se lahko uporabi pri srbečem občutku na vaginalni sluznici ter pri analni srbečici. Sluznica okoli anusa se pogosto vname pri športnikih, predvsem kolesarjih, pomiri tudi pekoč in srbeč občutek pri analnih fistulah. Uporaba gela pri površinskih ranah in odrgninah pospeši celjenje in zmanjša vnetje. Hitro pomiri vnetje pri drsanju dveh površin kože, kot je v dimljah, pod prsmi, pod pazduho Uporabi se lahko pri nepokretnih bolnikih za preprečevanje nastanka preležanin ter tudi če, so te že prisotne, pospeši njihovo celjenje. Acemanan skupaj s številnimi aminokislinami, vitamini in minerali pospeši celjenje novih ali že zastaranih brazgotin. Gel je potrebno nanašati 2x dnevno, pri starejših brazgotinah vsaj nekaj mesecev. Gel se lahko uporabi na strijah, da postanejo manj vidne. Smejo ga uporabljati tudi nosečnice. Doječe mame gel nanesejo na razpokane bradavice ter ga uporabijo tudi pri mastitisu. Po vsakem dojenju se prsi zmasira z alojinim gelom ter pred naslednjim dojenjem spere s toplo vodo. Gel Aloe vere se je izkazal za učinkovitega pri zdravljenju nekaterih glivičnih vnetjih, saj deluje protiglivično, protivnetno in pomirja srbenje. Pri atletskem stopalu je priporočljivo 2x dnevno umivanje ali kopel z razredčenim sokom Aloe vere. Kožo se nato dobro osuši in nanese kremo ali gel Aloe vere. Pri seboroičnem dermatistisu, za katerega je bilo ugotovljeno, da je dejansko glivično vnetje, se priporoča izpiranje prizadetega mesta z razredčenim alojinim sokom ali uporaba gela. Pri vaginalnih kandidozah gre najpogosteje za vnetje kot posledico zmanjšane odpornosti ali po antibiotičnih terapijah. Uživanje soka aloe vere okrepi delovanje imunskega sistema, lokalno nanešen gel pa ublaži srbenje in deluje protimikrobno. Pri bolnikih z luskavico stanje izboljša uživanje soka Aloe vere in nanašanje gela na vneta mesta. Sestavine Aloe vere upočasnijo proliferacijo in diferenciacijo celi epidermisa, sok pa vzpostavi uravnoteženo delovanje imunskega sistema in zmanjša vpliv stresa na organizem, kar je zelo pogost razlog poslabšanja luskavice. Pripravke Aloe vere se uporablja 2x dnevno vsaj en mesec in tretma ponavlja 3-4x letno. Ker psoriatična koža potrebuje tudi zadosti lipidov, je preko gela vedno potrebno nanesti še mastno kremo ali pa namesto gela uporabiti kremo z Aloe vero. Zaradi vseh hranil, vitaminov in mineralov, ki jih vsebuje, aloja naredi lase bolj krepke in sijoče ter pomiri razdraženo lasišče. Ker pospeši rast las, se uporablja pri prekomernem izpadanju ali pri plešavosti. Sok ali gel se vtre v mokro lasišče po umivanju, pusti nekaj minut in nato spere. Lahko pa se gel nanese zvečer, pusti delovati čez noč in nato zjutraj izpere. Pri prhljaju se svetuje uživanje soka in masaža lasišča z gelom. Delovanje na respiratorni sistem: Pri rinitisu se nanese gel na nosno sluznico in se ga vtre. Polisaharidi, rastlinski steroli in rastlinski rastni hormoni delujejo protivnetno, pomirjujoče in pospešijo regeneracijo zadebeljene, razdražene, poškodovane sluznice.

6 64 Pri tonzilitisu in laringitisu je najučinkovitejše grgranje ustne vode ali soka Aloe vere, ker deluje protivnetno in protimikrobno, zraven pa se lahko zaužije tudi do 100ml soka na dan, kar deluje krepilo na organizem, posebej imunski sistem. Tudi pri bronhitisu in astmi se z uživanjem alojinega soka uravnava delovanje imunskega sistema in deluje protivnetno, zraven pa se lahko pripravi inhalacije soka Aloe vere. Delovanje na genitalni sistem: Alojin sok se uporabi pri motnjah menstrualnega cikla ali bolečih menstruacijah, in sicer se ga jemlje že dva dni pred in cel čas menstruacije 3x dnevno po 25ml. V menopavzi uživanje alojinega soka zmanjša hormonska nihanja in z njimi povezane simptome. Zelo koristno je uživanje alojinega soka v času nosečnosti, saj se z njim zagotovi številna hranila, vitamine in minerale, ki so potrebni za razvoj otroka in bodočo mater. Učinek na imunski sistem: Sok Aloe vere uravnava delovanje imunskega sistema. To pomeni, da je učinkovit tako takrat, kadar imunski sistem reagira premočno, kot so alergije in različne oblike avtoimunih bolezni, kot tudi pri boleznih, ki so posledica oslabljenega imunskega sistema. Če se pojavi Herpes simplex na ustnici, se večkrat dnevno direktno na herpes nanese alojin gel ter uživa alojin sok vsaj 2 tedna. Pri Herpes zoster se prizadeto mesto 2-3x dnevno rahlo namaže z alojinim gelom. Uživanje alojinega soka se priporoča po prebolelih različnih boleznih, zato da se telo hitreje regenerira in vzpostavi ustrezno imunost. Pri onkoloških bolnikih po kemoterapijah se z vsakodnevnim uživanjem povrne odpornost, energija ter izboljša apetit. Putika je presnovna bolezen, kjer se sečna kislina nalaga v sklepe, kar povzroča vnetje in bolečino. Običajno se bolečina okrepi, če se boleče mesto izpostavi mrazu, gretje pa stanje izboljša. Z alojinim gelom se prizadeti sklep zmasira večkrat dnevno in daljše obdobje uživa večje količine (50 ml 3x na dan) alojinega soka, kar uravnava metabolne procese. 4. ODMERJANJE: Optimalna dnevna količina zaužitega 100% soka Aloe vere je za zdravega človeka, glede na potrebe telesa po vitaminih, mineralih, polisaharidih in encimih, okoli 50 ml. Starejši, bolni, športno aktivni, predvsem pa ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in tisti, ki so dnevno pod stresom, lahko odmerek povečajo celo na 100 do 250 ml na dan. Sok je priporočljivo piti zjutraj na tešče lahko pa tudi v dveh delih, zjutraj in zvečer, najbolje pred obrokom, čistega ali pomešanega s sokom. Če se ga zaužije preveč glede na potrebe, ne škoduje, saj se višek izloči po naravni poti. Pomembno je tudi, da se pred prvo uporabo preveri, da uporabnik ni alergičen na katerokoli sestavino pripravka. Test se izvede tako, da se majhno količino npr. gela namaže na manjšo površino na zapestju ali na kožo za ušesom in se počaka nekaj minut, če se pojavi izpuščaj ali srbečica. LITERATURA Velika knjiga o aloji, Alessandro Basseti, Sefano Sala, peta izdaja Marjetka Kozjek, mag. farm. Tanja Prijatelj, mag. farm. Živčevje in skelet: Pri glavobolu se svetuje masaža predela senc z gelom ter zaužitje 50 ml soka z večjo količino vode. Pri motnjah spanja se uživa sok pred spanjem. Pri sindromu kronične utrujenosti redna uporaba alojinega soka dovede hranila in antioksidante, izboljša delovanje encimskih sistemov in tako vzpostavi ravnovesje v telesu, da več energije in izboljša počutje. Redno uživanje alojinega soka izboljša spomin in koncentracijo ter splošno psihično kondicijo ter tudi zmanjša anksioznost. Aminokislinske ter fosfolipidne komponente soka, fenilalanin in holin, kot prekurzorja nevrotransmiterjev, ter sestavine z antioksidativnim delovanjem izboljšajo prenos signalov med celicami. Pogosta težava, predvsem pri starejših, so boleči sklepi, kar je posledica obrabe sklepnega hrustanca in posledičnega vnetja. Alojin sok, predvsem acemanan in bradikinaza, ima protivnetno in protibolečinsko delovanje, acemanan ima v sklepu tudi lubrikativno delovanje. Alojin sok pri revmatoidnem artritisu preko delovanja na imunski sistem zmanjša vnetni odziv.