1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom
|
|
- Ενυώ Μαυρογένης
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom Cilj: Nariši karakteristiko Zenerjeve diode in določi njene parametre, pri delu uporabi AVO metre za merjenje napetosti in toka ter vir spremenljive napetosti Elektronsko gledano je Zenerjeva dioda podobna navadni silicijevi diodi. Sestavljena je iz dveh slojev polprevodnika različnih tipov p in n, slika 1.1. V elektronskih shemah jo predstavimo s simbolom na isti sliki. n p U D I D ZD Ko nanjo pritisnemo napetost, steče skoznjo tok. Za pozitivne napetosti govorimo o prepustnem delu karakteritike diode, takrat je tok podan z enačbo, enako tisti za tok skozi navadno diodo, ki se glasi: Slika 1.1: Zenerjeva dioda shematsko in elektronski simbol zanjo 1 ; 25 pri 20 Za negativne napetosti govorimo o zapornem delu karakteristike, takrat je tok za majhne napetosti minimalen in enak (tipično 10 9 A, močno odvisno od temperature). Pri zaporni napetosti, ki jo imenujemo Zenerjeva napetost, tok hitro naraste. Karakteristika Zenerjeve diode je narisana na sliki 1.2. Zaradi strmega dela karakteristike v zapornem delu jo uporabljamo kot vir konstantne napetosti tako, da zaporedno z njo vežemo upornik R, slika 1.3. Upornik omejuje tok skozi Zenerjevo diodo in je enak: T Tok (1mA) Napetost (V) Slika 1.2: Tipična karakteristika Zenerjeve diode za 5,6V U V R U ZD Poskrbeti moramo le, da je vhodna napetost večja od Zenerjeve napetosti uporabljene diode in že imamo vir konstantne napetosti, ki je neodvisna od vhodne napetosti. Zenerjeve diode izdelujejo za različne Zenerjeve napetosti tako, da čistemu polprevodniku primešajo ravno prave količine nečistoč. Tipične vrednosti so enake standardnim številom za vrednosti elementov v elektroniki Slika 1.3: Tako zvežemo Zenerjevo diodo za stabilizacijo napetosti (na primer 3,3V, 3,9V, 4,7V, 5,6V, 6,2V, 8,2V, 10V, 12V, 15V,...). Temperaturno najbolj stabilne so tiste Zenerjeve diode, ki so delane za napetosti okrog 5,6V, s tako bomo tudi opravili poskus. Tistim z manjšimi Zenerjevimi napetostmi se vrednost s temperaturo manjša, tistim z večjimi pa veča. I ZD ZD 1
2 Na vsakem elementu se električna energija pretvarja v toploto, moč je produkt napetosti na elementu in toka skozenj. Za Zenerjevo diodo zapišemo: Tok skozi diodo greje polprevodniški spoj; če je temperatura preveč naraste, smo ob Zenerjevo diodo. Glede na sposobnosti odvajanja toplote so Zenerjeve diode izdelane za določeno moč, naša na primer za moč 0,5W. To torej pomeni, da sme skoznjo teči največ 90mA, zato pri 12 izberemo upornik R 100Ω. S takim upornikom omejimo tok na 64mA. Ko vzporedno k Zenerjevi diodi priključimo breme, del toka Zenerjeve diode prevzeme breme. Dokler teče tok tudi skozi Zenerjevo diodo, je napetost na bremenu enaka Zenerjevi napetosti. Če je upornost bremena premajhna, ves tok namesto skozi diodo steče skozi breme in napetost na bremenu pade pod Zenerjevo napetost. Takrat nimamo več opravka s konstantno napetostjo. Merilo za odvisnost izhodne napetosti od toka skozi Zenerjevo diodo podaja strmina karakteristike v zapornem delu. Bolj, ko je karakteristika strma, manj je napetost na diodi odvisna od toka skozi diodo. Strmino ovrednotimo kot kvocient Δ Δ. Dioda z manjšo upornostjo bolje stabilizira napetost, tipične vrednosti pa so do nekaj sto Ω. Naloga: Shema testnega vezja je na sliki 1.4. Uporabi dva AVO metra za merjenje napetosti na Zenerjevi diodi ZD1 in toka skozi diodo. Opravi niz meritev pri različnih vrednostih vhodne napetosti. Nariši U I karakteristiko Zenerjeve diode. Določi vrednost in. Izračunaj največji tok skozi breme, ki še dopušča napetost na Zenerjevi diodi. U V R 100E U ZD VCC VCC ZD 5V6 ZD- ZD+ GND Slika 1.4: Shema testnega vezja in razpored elementov na ploščici tiskanega vezja 2
3 2. Napajalnik za Geigerjevo cev Cilj: Tvorjenje visoke napetosti, merjenje visoke napetosti s sondo Napetosti, ki jih običajno uporabljamo za napajanje elektronskih vezij, ne zadoščajo za napajanje detektorjev ionizirajočega sevanja. Za take so tipične napajalne napetosti 500V ali več. Na srečo ti detektorji potrebujejo le malo električnega toka, zato lahko visoko napajalno napetost zanje tvorimo s posebno vrsto transformacije, ki je opisana v nadaljevanju. Za transformacijo izrabimo lastnost tuljave. Ko na tuljavo l priključimo napetost, steče skoznjo tok, ki s časom enakomerno narašča, saj veljata formuli: Iz tega lahko izračunamo, kako se spreminja energija shranjena v obliki magnetnega polja tuljave: 2 2 Če na tuljavo 40 priključimo napetost 12 tako, da za 5 sklenemo stikalo S na sliki 2.1, se tuljavi nakopiči energija 45, skozi tuljavo pa teče tok 1,5. Ko tok skozi tuljavo l prekinemo, se magnetno polje v trenutku sesuje in povzroči inducirano napetost nasprotne polaritete, ki ima bistveno večjo vrednost od prej priključene napetosti, saj sesuvanje magnetnega polja traja bistveno krajši čas. To inducirano napetost i njeno energijo prestrežemo s kondenzatorjem C, z diodo D pa poskrbimo, da v kondenzator teče tok le takrat, ko se v tuljavi zaradi Ul prekinitve toka skoznjo inducira napetost, iz kondenzatorja pa naboj ne more uhajati nazaj proti tuljavi, slika 2.1. Z vsakim sesutjem magnetnega polja v L D tuljavi energijo prenesemo v kondenzator. Zaradi UC narave sesipanja magnetnega polja in uporabljenih elementov se okoli 50% energije iz tuljave prenese v S kondenzator. C 1 2 Pri kondenzatorju 22 in prej navedeni vrednostih energije v tuljavi se torej zaradi enega sesipanja magnetnega polja kondenzator nabije za : Slika 2.1: Shema vezja za povečanje napetosti Postopek lahko ponavimo in kondenzator se nabije za dodatnih. Pri višjih napetostih na kondenzatorju prihaja do večjih izgub pri prenosu energije, zato se prenos prej ali slej konča, za naše vezje pri približno 500V, čeprav prekinjamo tok v enakomernih časovnih intervalih
4 Ko na kondenzator priključimo breme (detektor), teče tok iz kondenzatorja skozi breme. Ta tok prazni kondenzator, zato se takrat vzpostavi ravnotežje, kjer je pritok energije zaradi prekinjanja toka skozi tuljavo enak odtoku energije zaradi bremena. Na našem vezju kondenzator obremenimo z upornikom 20 Ω, ravnotežje se vzpostavi pri približno 500V, če le dovolj pogosto prekinjamo tok skozi tuljavo. Napetosti do 1000V lahko merimo z običajnim AVO metrom. Priporočljivo je, da merilno veličino in merilno območje izberemo pred priključitvijo inštrumenta v vezje, sicer lahko visoka napetost poškoduje vezje. Notranja upornost običajnega digitalnega AVO metra znaša 10 Ω, kar predstavlja dodatno breme k, zato napetost na bremenu med odčitavanjem ni enaka tisti, ki je na bremenu takrat, ko AVO meter ni priključen. Zdi se smiselno, da merimo visoke napetosti v tem primeru s posebno sondo za merjenje visoke napetosti, katere notranja upornost je vsaj za velikostni red večja od notranje upornosti običajnega AVO metra. Tako merjenje ne bo bistveno vplivalo na merjeno vrednost, odčitek bo bolj pravi. Naloga: Shema testnega vezja je na sliki 2.2, prejšnji shemi je dodan univibrator, ki definira trajanje odprtja stikala S, mehansko stikalo pa je nadomeščeno s hitrim MOSFET tranzistorjem Q8. Priključi vir pravokotnega signala na vhod vezja X, signal naj ima amplitudo vsaj 5Vpp. Frekvenco nastavljaj na funkcijskem generatorju v območju od 100Hz do 100kHz. S spreminjanjem frekvence vhodnega signala nastavi izhodno napetost vezja na 400V, kar je tipična napetost za poganjanje Geigerjevega detektorja. Izhodno napetost pri isti frekvenci vhodnega signala pomeri z običajnim AVO metrom in z istim AVO metrom, opremljenim s sondo za merjenje visokih napetosti. Kolikšna je razlika? Zakaj? Z osciloskopom opazuj napetost na tuljavi in razloži obliko ter velikost pri različnih frekvencah vhodnega signala. Z osciloskopom opazuj naraščanje toka skozi tuljavo medtem, ko je na tuljavo priključena napetost. Naraščanje toka lahko opazuješ posredno preko naraščanja napetosti Ui na uporniku R8. Skiciraj obliko in izmeri velikost tega toka. +12V X C1 100n +12V 12k U6A 3 2 5k8 C3 1n R3 6k8 5 4 U6B 7 6 U6C 9 10 U6D U6E U6F L8 40uH Q8 MOSFET N R8 1E Ui C4 10u/25V C3 100n D8 UF4001 C8 22n/2kV R9A 10M R9B 10M U C Slika 2.2: Shema testnega vezja 4
5 Še nekaj pojasnil k vezju: Vhodni signal X najprej oblikujemo v pravokotne sunke s trajanjem okrog 10ms, to počno elementi do R3, kondenzatorja C1 in C3 ter prva dva negatorja. Štirje vzporedno vezani negatorji zagotavljajo dovolj velik tok za krmiljenje stikala Q8, ostali elementi pa so bili uporabljeni že na prejšnji sliki. Slika 2.3: Razpored elementov na vezju 5
6 3. Filter za izločanje signala ene frekvence Cilj: spoznati enostavno vezje za izločanje signala ene frekvence, ročno risanje frekvenčne karakteristike Meritve v elektroniki pogosto zmoti prisotnost velikega signala znane frekvence, na primer 50Hz iz omrežja. Kadar X C C Y tak motilni signal ovira merjenje in se ga ne moremo R R znebiti s pazljivo zasnovo meritve (ozemljevanjem, oklepanjem, diferencialnim zajemanjem signala,...), ga poskusimo odstraniti s pomočjo filtra. V ta namen je zelo učinkovit dvojni T mostič, njegova shema je na sliki 3.1. Izbrati moramo le štiri enake kondenzatorje in štiri enake R/2 2C upornike pa že lahko sestavimo vezje, ki ima frekvenčno Slika 3.1: Shema dvojnega T mostiča karakteristiko s slike 3.2. Pri frekvenci je amplituda izhodne napetosti enaka nič. Če torej na primer izberemo 470 Ω in 6,8, bomo dovolj dobro zadeli frekvenco 50Hz (49.8Hz). Če na tako vezje priključimo breme, se lastnosti bistveno spremenijo. Zato bomo vezje dopolnili z enim operacijskim ojačevalnikom, slika 3.2, ki samo ponovi izhodno napetost mostiča, potem breme ne bo več pomembno vplivalo na delovanje mostiča. Naloga a): Priključi na vhod mostiča sinusno napetost amplitude do nekaj voltov in skleni jahač J1, za podrobnosti vezja poglej končno shemo na sliki 3.4. Spreminjaj frekvenco vhodnega signala in opazuj amplitudo ter fazo izhodnega signala. Kako se le ta spreminja? Opravi niz meritev amplitude in faze za različne frekvence vhodnega signala, nariši diagram, ki povezuje amplitudo izhodnega signala s frekvenco vhodnega signala. V amplitudni karakteristiki je izrazita ničla pri frekvenci 50Hz. Amplitudna karakteristika kaže, da filter prizadene tudi amplitudo signalov stran od željene frekvence 50Hz. Če res želimo izločati le signal ene frekvence, lahko dvojni T filter ostrimo s pomočjo povratne vezave, slika 3.3. Od deleža nazaj privedene napetosti je odvisna stopnja X C1 Slika 3.2: Shema dvojnega T mostiča z operacijskim ojačevalnikom ostrenja filtra. Na vezju so na razpolago trije jahači. Z jahačema J2 izberemo delež 90%, z jahačem J3 pa izberemo trimer P3, s katerim delež poljubno nastavljamo od 0% do 100%. Naloga b): Priključi na vhod mostiča sinusno napetost amplitude nekaj voltov in opazuj izhodno napetost vezja. Pomeri amplitudo izhodne napetosti pri nekaj frekvencah in nariši amplitudno karakteristiko za jahač v položaju J2. Nato prestavi jahač v položaj J3 in preveri obliko amplitudne karakteristike v različnih položajih drsnika trimerja P3. Primerjaj karakteristike, kaj opaziš? 6n8 R4 R3 C4 C3 6n8 6n8 C2 6n8 2 3 U1 TL081 6 Y 6
7 Naloga c): Skleni jahač J2 in priključi na vhod vezja pravokotno napetost z amplitudo nekaj voltov in frekvenco 50Hz. Opazuj napetost na izhodu iz vezja in razloži njeno obliko. X C1 6n8 C2 6n8 2 3 U1 TL081 6 R6 1k1 Y J1 J2 R7 10k P3 10k R4 R3 C4 C3 6n8 6n8 J3 Slika 3.3: Shema vezja Nasvet: Opazovanje amplitudne karakteristike bo lažje, če uporabiš funkcijski generator, ki zna sam spreminjati frekvenco harmonskega signala. Vključiti bo treba»sweep«funkcijo ter nastaviti območje frekvenc, preko katerih naj generator daje signal. Pro vseh funkcijskih generatorjih je ta funkcija na razpolago, pri digitalnih pa je še posebej pripravna. Tam lahko natančno nastavimo spodnjo in zgornjo frekvenco, prav tako lahko nastavimo sinhronizacijski izhod, ki daje časovne značke ob najmanjši frekvenci ter od v naprej nastavljeni frekvenci. Če ne gre, vprašaj asistenta za nasvet. Slika 3.4: Razpored elementov na plošči 7
8 4. Stabilizirani vir napetosti z omejitvijo toka Cilj: Elektronska vezja potrebujejo konstantno napajalno napetost, ki jo zagotovijo posebna vezja napajalniki. Običajno so napajalniki opremljeni z zaščito, ki prepreči prevelik tok skozi breme. Pri vaji študenti spoznajo vezje in opravijo nekaj meritev z AVO metrom. Elektronsko vezje običajno potrebuje napajanje, ki ga predstavlja vir konstantne napetosti primerne vrednosti. Ta mora biti sposoben vezje preskrbeti z zadostno količino toka. Same od sebe se ponujajo baterije, ki pa še zdaleč niso vir konstantne napetosti, saj se napetost spreminja z izrabljenostjo baterij in temperaturo. Poleg tega je velikost napetosti z baterij»kvantizirana«, napetost lahko povečujemo le z nizanjem baterij v serijo in draga. Potrebujemo torej vezje, ki bo preveliko napetost baterije ali še bolje primerno predelano omrežno napetost zmanjšalo na primerno vrednost, hkrati pa bo obdržalo izhodno napetost konstantno. Vezje lahko sestavlimo okrog Zenerjeve diode, slika 4.1. Pri vaji 1 smo spoznali delovanje Zenerjeve diode. Vemo, da je napetost na njej konstantna in enaka Zenerjevi napetosti (to je napetost, za katero je dioda izdelana), če le skoznjo teče tok v reverzni smeri. Pri tem tok ne sme biti prevelik, zato ga omejimo z zaporedno vezanim upornikom. Ker breme potrebuje velik izhodni tok, uporabimo tokovni ojačevalnik tranzistor Q3. Dodamo ga k Zenerjevi diodi. Največji tok skozi breme je. Pri tem je ojačevalni faktor tranzistorja, ki je tipično med 5 za tranzistorje velikih moči do 500 za šibkejše tranzistorje. Izhodna napetost vezja je za en padec napetosti med bazo in emitorjem tranzistorja manjša od Zenerjeve napetosti in je zato odvisna od temperature. Težavam se ognemo, če Izhodno napetost vezja primerjamo z napetostjo zenerjeve diode s pomočjo diferenčnega para tranzistorjev, z enim od obeh pa krmilimo prej omenjeni ojačevalnik toka, slika 4.2. Če je izhodna napetost manjša od napetosti Zenerjeve diode, prevaja tok levi od para tranzistorjev. Zato lahko skozi upornik teče tok v bazni priključek tranzistorja Q3 in leta se bolj odpre, zaradi česar se poveča izhodna napetost. Če postane izhodna napetost večja od Zenerjeve napetosti, prevaja tok desni od para tranzistorjev. Ta krade tok, ki sicer teče v bazni priključek tranzistorja Q3, zato se ta tranzistor zapira in izhodna napetost se zmanjša. Slika 4.1: Enostavno vezje za stabilizacijo napetosti s tranzistorjem Naloga 1: Preveri izhodno napetost vezja za različne vrednosti upora bremena brez vezja za omejitev izhodnega toka. Breme predstavlja žični upornik z vrednostjo do 100E RB, ki je že na plošči. Zaporedno z njim poveži merilnik toka ter vzporedno z njim merilnik napetosti. Spreminjaj vrednost upornika RB, odčitavaj vrednosti napetosti in toka ter nariši diagram, ki kaže odvisnost izhodne Uv 2k2 ZD1 5V6 Uv 2k2 ZD1 5V6 R3 1k Q1 Q3 BD139 Slika 4.2: Boljše vezje za stabilizacijo napetosti Q3 1k BD139 Q2 Uizh Uizh 8
9 napetosti od toka skozi breme. Pred meritvijo preveri, če je jahač J6 za izbiro omejitve izhodnega toka v pravem položaju. Če po pomoti pride do kratkega stika na izhodu napajalnika, teče skozi tranzistor Q3 velik tok, na njem pa je vsa napetost vira. Na tranzistorju se električna energija pretvarja v toploto, ki lahko uniči tranzistor. V ta namen vezje elektronsko zaščitimo tako, da lahko izhodni tok naraste le do v naprej nastavljene vrednosti, nato pa se izhodna napetost zmanjša. Enostavno vezje, ki opravlja to nalogo, je narisano na sliki 4.3. Ko teče iz napajalnika skozi upornik R6 tok, je na tem uporniku padec napetosti. Če je ta padec dovolj velik, da odpre tranzistor Q6, ta tranzistor krade tok, ki bi sicer tekel v bazo Q3, zato se Q3 zapre in omeji izhodni tok. Največji izhodni tok je izražen kot 0,6 6, pri napetosti 0,6V se namreč tranzistor Q6 odpre. Uv 2k2 ZD1 5V6 Uizh Slika 4.3: Stabilizacija napetosti in omejitev izhodnega toka Naloga 2: Podobno kot v prejšnjem primeru pomeri izhodno napetost vezja za različne upornosti bremena z vklopljenim vezjem za omejitev izhodnega toka. Spreminjaj vrednost upornika RB, odčitavaj vrednosti napetosti in toka ter nariši diagram, ki kaže odvisnost izhodne napetosti od toka skozi breme. R3 Q1 1k Q3 1k BD139 Q6 Q2 R6 2E +12V Q3 BD139 J6 R6 2E Uizh RB J9 R9a 330 R9b 330 R9c 330 R3 1k 2k2 ZD1 5V6 Q1 1k Q6 Q2 RB 100E R7 2E GND Slika 4.4: Končna verzija vezja na ploščici eksperimenta 9
10 Slika 4.5: Razpored elementov na ploščici 10
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραGradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραMarch 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen
DELAVNICA SSS: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTRONIKI March 6, 2009 DUŠAN PONIKVAR: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTROTEHNIKI Vsi smo poznamo električni nihajni krog. Sestavljataa ga tuljava in kondenzator po sliki
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραUSMERNIKI POLVALNI USMERNIK:
USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: polvalni usmernik prevaja samo v pozitivni polperiodi enosmerni tok iz usmernika ni enakomeren, temveč močno utripa, zato tak način usmerjanja ni posebno uporaben V pozitivni
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότεραTŠC Kranj _ Višja strokovna šola za mehatroniko
KRMILNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI Krmilni polprevodniški elementi niso namenjeni ojačanju, anju, temveč krmiljenju tokov v vezju. Narejeni so tako, da imajo dve stanji: vključeno in izključeno. Enospojni
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA I zbirka vaj
ELEKTRONIKA I zbirka vaj Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Jamšek Študijsko leto 2005/2006 Kazalo 1. LDR, PTC, NTC...2 2. Frekvenčna karakteristika RLC nizkega sita...3
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL
Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno
Διαβάστε περισσότεραBipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje
TRANZISTOR Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje električnih signalov. Zgrajen je iz treh plasti polprevodnika (silicija z različnimi
Διαβάστε περισσότεραLASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF
Ime in priimek: Šolsko leto: Datum: ASTNOSTI FEITNEGA ONČKA Za tuljavo s feritnim lončkom določite: a) faktor induktivnosti A in kvaliteto izdelane tuljave z meritvijo resonance nihajnega kroga. b) vrednosti
Διαβάστε περισσότεραPredstavitev informacije
Predstavitev informacije 1 polprevodniki_tranzistorji_3_0.doc Informacijo lahko prenašamo, če se nahaja v primerni obliki. V elektrotehniki se informacija lahko nahaja v analogni ali digitalni obliki (analogni
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραBRUTUS 170W/S stereo močnostni NF ojačevalnik
BRUTUS 170W/S stereo močnostni NF ojačevalnik BRUTUS 170W/S je močnejši brat popularnega ojačevalnika BRUTUS 100W/S. BRUTUS 170W/S deluje v mostični vezavi, kar mu zagotavlja visoko izhodno moč. Zahvaljujoč
Διαβάστε περισσότερα2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Διαβάστε περισσότερα1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena
1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραTEHNOLOGIJA MATERIALOV
Naslov vaje: Nastavljanje delovne točke trajnega magneta Pri vaji boste podrobneje spoznali enega od možnih postopkov nastavljanja delovne točke trajnega magneta. Trajne magnete uporabljamo v različnih
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραOSNOVNA ŠOLA MIHE PINTARJA TOLEDA KIDRIČEVA CESTA 21, 3320 VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE
OSNOVNA ŠOLA MIHE PINTARJA TOLEDA KIDRIČEVA CESTA 21, 3320 VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA PRIMERJAVA NELINEARNIH ELEKTROTEHNIŠKIH STIKALNIH ELEMENTOV Tematsko področje:
Διαβάστε περισσότεραStabilizirani usmernik 0-30 V, A
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Igor Knapič Stabilizirani usmernik 0-30 V, 0.02-4 A Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Vrhnika 2006 1. Uvod Pri delu v domači delavnici se
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραElektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov.
Elementi in vezja Elektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov. kov. Zaprti so v kovinska, plastična ali keramična ohišja, na katerih so osnovne označbe
Διαβάστε περισσότεραBRUTUS - 100W/S, stereo močnostni NF ojačevalnik
BRUTUS - 100W/S, stereo močnostni NF ojačevalnik Ste bili kdaj v stiski in ste pred domačo zabavo iskali primeren NF ojačevalnik? Ali bi želeli majhen, pa vendarle dovolj zmogljiv ojačevalnik, ki bo dobro
Διαβάστε περισσότεραRegulacija manjših ventilatorjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Regulacija manjših ventilatorjev Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, maj 2008 Kazalo. Ideja... 2. Realizacija... 2. Delovanje
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M097711* ELEKTROTEHNIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠNA MATURA RIC 009 M09-771-1- A01 Z galvanizacijskim
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραVAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI
DIGITALNA TEHNIKA Ime : Priimek : VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI a) Nastavite na funkcijskem generatorju signal s frekvenco f = 10 khz, kot ga kaže slika 1.6 a. b) Kompenzirajte delilno sondo osciloskopa
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότερα1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE
Polprevodniške komponente 1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE Polprevodniške komponente lahko delimo glede na način delovanja oz. tehnologijo izdelave na bipolarno in unipolarno (MOS- Metal Okside Silicon )
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študij. leto: 2011/2012 Skupina: 9 MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 8.1 Uporaba elektronskega
Διαβάστε περισσότεραOM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave
Ime in PRIIMEK: Letnik: Datum: OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave Število točk/ocena: Teme preverjanja 1 test ELN, Osnovna temeljna znanja, el. veličine, delilniki, osnovni zakoni, kondenzator,
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim
Διαβάστε περισσότεραFAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LJUBLJANA SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ELEKTRONSKA VEZJA STABILIZIRANI LABORATORIJSKI USMERNIK
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LJUBLJANA SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ELEKTRONSKA VEZJA STABILIZIRANI LABORATORIJSKI USMERNIK Nalogo izdelal: Marko Nerat V Ljubljani, dne 22.3.2005 Uvod Izdelave laboratorijskega
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem
4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραVF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem
VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi
Διαβάστε περισσότεραProžilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev
Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev Močnostni polprevodniški element, kot sta IGBT in MOSFET tranzistor, tvori s pripadajočim prožilnim vezjem zaključeno enoto t.j. močnostno stikalo, ki predstavlja
Διαβάστε περισσότεραPolnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Ljubljana, julij 2011 Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Izmenični signali, transformator 22.
zmenični signali, transformator. Transformator Vsebina: Zapis enačb transformatorja kot dveh sklopljenih tuljav, napetostna prestava, povezava medd maksimalnim fluksom in napetostjo, neobremenjen transformator
Διαβάστε περισσότεραElektrične lastnosti varikap diode
Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Διαβάστε περισσότερα, kjer je t čas opravljanja dela.
3. Moč Vseina polavja: definicija moči, delo, moč na remenu, maksimalna moč, izkoristek. Moč (simol ) je definirana kot produkt napetosti in toka: = UI. V primeru, da se moč troši na linearnem uporu (na
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M477* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Četrtek, 5. junij 04 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Διαβάστε περισσότεραPRENOS SIGNALOV
PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24
Διαβάστε περισσότεραOsnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov
Periodični signali, osnovni poji 7. Osnovni poji pri obravnavi periodičnih signalov Vsebina: Opis periodičnih signalov z periodo, frekvenco, krožno frekvenco. Razlaga pojov aplituda, faza, haronični signal.
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραElektrično polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...
1 Električno polje Vemo že, da: med elektrinami delujejo električne sile prevodniki vsebujejo gibljive nosilce elektrine navzven so snovi praviloma nevtralne če ima telo presežek ene vrste elektrine, je
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραMejna frekvenca bipolarnega tranzistorja
Mejna frekvenca bipolarnega tranzistorja Bipolarni tranzistor je običajno pokončna struktura. Zelo tanke plasti se dajo natančno izdelati z razmeroma preprostimi tehnološkimi postopki brez zahtevne fotolitografije
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE ELEKTROTEHNIKE I
OSNOVE ELEKTROTEHNIKE I 008 ENOSMERNA VEZJA DEJAN KRIŽAJ Spoštovani študenti! Pred vami je skripta, ki jo lahko uporabljate za lažje spremljanje predavanj pri predmetu Osnove elektrotehnike 1 na visokošolskem
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Inštitut za elektroniko ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Bojan Jarc, Rudolf Babič. izdaja (drugi ponatis)
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONSKE KOMPONENTE
ELEKTRONSKE KOMPONENTE Navodila za laboratorijske vaje Andrej Levstek oktober 2001 ELEKTRONSKE KOMPONENTE Šolsko leto: Skupina : Ime in priimek: Datum: VAJA 1 : LASTNOSTI ELEKTROMAGNETNIH RELEJEV Izmerite
Διαβάστε περισσότεραNAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU
NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραDetektor ko vin. Ali ste si kdaj že le li, da bi na šli skri ti za klad? S A M O G R A D N J E / D e tek tor ko vin
1 Detektor ko vin Ali ste si kdaj že le li, da bi na šli skri ti za klad? AV TOR: BE REND TO MI SLAV E-POŠTA: BEREND.VT@SIOL.NET PRODAJA: WWW.SVET-EL.SI Ena od pr vih na prav, ki sem jih na re dil še kot
Διαβάστε περισσότεραPretvornik 12V DC / 220V AC 600W
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Žiga Divjak Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ribnici, maj 2004 KAZALO: Uvod 2 Glavni del 2 Stikalno vezje 3 Varovalna vezja 5 Prikaz napajalne
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE ELEKTROTEHNIKE I
OSNOVE ELEKTROTEHNIKE I ENOSMERNA VEZJA DEJAN KRIŽAJ 009 Namerno prazna stran (prirejeno za dvostranski tisk) D.K. / 44. VSEBINA. ENOSMERNA VEZJA. OSNOVNA VEZJA IN MERILNI INŠTRUMENTI 3. MOČ 4. ANALIZA
Διαβάστε περισσότεραElektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič
Elektrotehnika Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL Slavko Kocijančič Študijsko leto 2009/2010 Ljubljana, marec 2010 Vsebina 1. OSNOVE ELEKTROTEHNIKE...1 OHMOV ZAKON...1 PRVI KIRCHHOFFOV
Διαβάστε περισσότερα1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni
1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni drči Pri vaji opazujemo lastna nihanja molekul CO in CO 2 na preprostem modelu na zračni drči. Pri molekuli CO 2 se omejimo na lastna nihanja, pri
Διαβάστε περισσότεραVSŠ Velenje - Elektronska vezja in naprave
Bipolarni tranzistor 1.5.3 BIPOLARNI TRANZISTOR Bipolarni tranzistor predstavlja najbolj značilno aktivno komponento med polprevodniki. Glede na strukturo ločimo PNP in NPN tip bipolarnega tranzistorja,
Διαβάστε περισσότεραElektrični naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).
1 UI.DOC Elektrina - električni naboj (Q) Elementarni delci snovi imajo lastnost, da so nabiti - nosijo električni naboj-elektrino. Protoni imajo pozitiven naboj, zato je jedro pozitivno nabito, elektroni
Διαβάστε περισσότεραGradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραVSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi
VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi FET tranzistorji 1.5.4 UNIPOLARNI TRANZISTORJI FET (Field Effect Tranzistor) Splošno Za FET tranzistorje je značilno, da so za razliko od bipolarnih krmiljeni
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραElektrotehnika in elektronika
Elektrotehnika in elektronika 1. Zapišite pogoj zaporedne resonance, ter pogoj vzporedne resonance. a) Katera ima minimalno impedanco, katera ima minimalno admitanco? b) Pri kateri je pri napetostnem vzbujanju
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραINDUCIRANA NAPETOST (11)
INDUCIRANA NAPETOST_1(11d).doc 1/17 29.3.2007 INDUCIRANA NAPETOST (11) V tem poglavju bomo nadgradili spoznanja o magnetnih pojavih v stacionarnih razmerah (pri konstantnem toku) z analizo razmer pri časovno
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότερα11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM
. Vaja: BODEJEV DIAGRAM. Bodejev diagram sestavljata dva grafa: a) amplitudno frekvenčni diagram in b) fazno frekvenčni diagram Decibel je enota za razmerje dveh veličin. Definicija: B B 0log0 A A db Bodejeve
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραVisokofrekvenčno stikalo s PIN diodo
Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo Eden od izumiteljev tranzistorja, teoretik Shockley, je predvidel gradnjo visokonapetostnih usmernikov za nizke frekvence v obliki strukture PIN, kjer dodatna malo
Διαβάστε περισσότεραSTATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA
Katedra za elektroniku Elementi elektronike Laboratorijske vežbe Vežba br. 2 STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA Datum: Vreme: Studenti: 1. grupa 2. grupa Dežurni: Ocena: Elementi elektronike -
Διαβάστε περισσότερα