ETERIČNA OLJA IGLAVCEV IGLAVE C. Borneol. α pinen β pinen Bornilacetat. Navodila za. Naslov vaje učitelja. Uvod. Jelka 41,8 % 6,5 % 1,93 % 0,31 %
|
|
- ÏἈχαϊκός Βλαχόπουλος
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Naslov vaje učitelja Navodila za ETERIČNA OLJA IGLAVCEV Uvod Eterična olja spadajo med naravne spojine. Njihova bistvena lastnost je izrazit vonj. Uporabljajo se kot zdravilo, v parfumeriji, kozmetiki itd. Po izvoru jih delimo na rastlinska in živalska. Običajno so šibko polarna in zato dobro topna v etanolu in nepolarnih topilih. Vsebujejo lahko ogljikovodike, spojine s kisikom, dušikom ali žveplom; pri tem gre največkrat za terpene ali njihove derivate. Najpogostejše so organske spojine s kisikom med katerimi najdemo alkohole, aldehide, ketone, kisline, etre, estre, fenole, kinone in laktone. Eterična olja iglavcev vsebujejo visok odstotek terpenskih ogljikovodikov ( α pinen, β pinen, itd.), manj pa je kisik vsebujočih spojin ( bornilacetat, borneol, itd ), ki dajejo eteričnim oljem prijeten vonj. Spojine, ki so v eteričnem olju v večji količini so podane v sledeči tabeli: IGLAVE C α pinen β pinen Bornilacetat CH 2 H OCOCH 3 Borneol OH Jelka 41,8 % 6,5 % 1,93 % 0,31 % Bor 48,9 % 13,5 % 0,76 % 0,38 % Smreka 20,0 % 25,0 % 6.56 % 2,76 % Eterična olja iglavcev pridobivamo iz iglic z destilacijo z vodno paro. Iglice imajo smolne kanale, kateri vsebujejo poleg smole tudi eterična olja. Izparitev eteričnih olj pa je mogoča le tam, kjer pride para v neposredni stik z raztrganimi celicami. Zato je najbolje, da so iglice na drobno sesekljane. Zaradi difuzije z vodo, se izloči olje na površino iglic in skupaj z vodno paro izpari. Iglavci vsebujejo naslednje količine eteričnih olj (glede na težo suhih iglic): navadna jelka 0,2 0,56 % 1
2 bor 0,50 % smreka 0,35 % Velja pa tudi, da količina eteričnih olj narašča z višino veje od tal in pada z zarastjo gozda in s starostjo drevesa. Količina pa je tudi večja, če iglice nekaj dni po tistem, ko smo jih natrgali, stojijo. Iz teh podatkov lahko razberemo, da je za vajo najbolj primerna jelka ali bor. Sama vaja je sestavljena iz štirih stopenj: 4.DOKAZNE REAKCIJE Ključni pojmi Eterična olja. Eterična olja iglavcev in njihova sestava. Destilacija z vodno paro. Polarnost. Nepolarnost. Ekstrakcija iz raztopin. Uparevanje z rotavaporjem. Dokazni reakciji: adicija Br 2 na dvojno vez, oksidacija alkoholov s kislo raztopino kalijevega dikromata (VI). Stopnja Vaja je primerna za srednjo šolo z maturitetnim programom kemije. Vključimo jo v obravnavanje kisikovih organskih spojin, ali pa jo delamo kot vajo v okviru izbirnih vsebin. Predznanje Učenci naj poznajo vse ključne pojme. Učenci znajo sestaviti aparaturo za destilacijo z vodno paro in ravnati z gorilnikom. Topnost. Učenci znajo uporabljati lij ločnik. Topilo. Vrelišče. 4.DOKAZNE REAKCIJE Adicije na dvojno vez. Oksidacija alkoholov do aldehidov in karboksilnih kislin oz. do ketonov. Poimenovanje ogljikovodikov. Učenci so sposobni brati, urejati in analizirati preproste tabele podatkov. Pri delu z raztopinami znajo uporabljati kapalke in ravnati z gorilnikom. Način izvedbe Učenci delajo v parih. 2
3 Čas Tri šolske ure; večina časa je namenjena eksperimentalnemu delu. Zaščita Učenci morajo med celotno vajo nositi zaščitna očala in halje. Med vajo naj imajo na razpolago papirnate brisače. Preverimo aparaturo za destilacijo z vodno paro. Učence opozorimo, da vode v parorazvijalniku ne sme zmanjkati in da morajo paziti na temperaturo v destilacijski bučki. Po končani destilaciji morajo najprej odstraniti parorazvijalnik in šele nato gorilnik. Opozorimo jih, da morajo med stresanjem lija ločnika večkrat odpreti petelinček, da se pritisk izenači. Paziti morajo, da ne obrnejo ločnika proti sošolcem, saj pri izenačevanju pritiska iz ločnika pogosto brizgne nekaj tekočine, ki je nevarna za oči. Pri spuščanju spodnje plasti v čašo morajo najprej odstraniti zamašek. ( Dela učitelj, učenci le opazujejo). 4. DOKAZNE REAKCIJE Učenci morajo nositi tudi zaščitne rokavice. Pazimo, da učenci držijo kapalke navpično in da jih ne polagajo na delovni pult. Za kapalke, ki jih ne potrebujejo več, pripravi učitelj posebno čašo. Opozarjamo jih na pravilno zbiranje odpadnih reakcijskih zmesi. Reakcijske zmesi zbirajo v dveh označenih posodah pripravljene so za reakcijo z vsakim reagentom posebej. Potrebščine (za par): g iglic mešalnik vžigalice parorazvijalnik 1000 ml destilacijska bučka destilacijski nastavek cev za uvajanje pare hladilnik 50 ml bučka (predložka) 50 ml destilirane vode podaljšek 2 gorilnika (ali 1 gorilnik in 1 električno grelo) 2 stojali (ali 1 stojalo) 2 steklo keramični plošči oz.azbestni mrežici (ali 1 steklo keramično ploščo oz.azbestno mrežico ) led 400 ml čaša mufa prižema za hladilnik 3
4 trinožnik 50 ml merilni valj 250 ml lij ločnik nekaj žličk trdnega natrijevega klorida ( NaCl (s) ) 150 ml metilen klorida ( CH 2 Cl 2 (l) ) žlička obroč za lij ločnik 250 ml bučka 250 ml čaša stojalo rotavapor 3.DOKAZNE REAKCIJE 4 epruvete 3 kapalke nekaj ml CH 2 Cl 2 (l) Reagenti (za par) V označene in s kapalkami opremljene 25 mililitrske reagenčne stekleničke (ali erlenmajerice) damo: 5 ml kisle raztopine kalijevega dikromata (VI) 5 ml 2 % raztopine broma v tetraklorometanu 5 ml metilen klorida (za primerjalno reakcijo) Priprava reagentov Kisla raztopina kalijevega dikromata (VI) Pripravimo 2 odstotno raztopino kalijevega dikromata (VI). 2 g kalijevega dikromata (VI) raztopimo v 98 ml destilirane vode. Raztopino nakisamo s koncentrirano H 2 SO 4 do PH približno 1. Namesto kalijevega dikromata (VI) lahko uporabimo tudi natrijev dikromat (VI). 2 % raztopina broma v tetraklorometanu 0,5 g Br 2 damo v 25 g CCl 4. Vodenje laboratorijske aktivnosti Pogovor pred vajo: Učencem razložimo, zakaj uporabljamo destilacijo z vodno paro. Povemo jim, da se uporablja za izolacijo spojin, ki se z vodo ne mešajo, hkrati pa z vodo tudi ne smejo reagirati, 4
5 v vodi ne smejo razpadati pri temperaturah do 100 C in pri teh temperaturah morajo imeti znaten parni tlak. Opozorimo jih, da morajo destilacijsko bučko, v kateri imajo iglice, segreti na približno C. S tem preprečimo, da bi se na začetku uvajanja pare preveč pare kondenziralo in bi se volumen v destilacijski bučki preveč povečal. Po končani destilaciji morajo najprej odstraniti parorazvijalnik in šele nato gorilnik. V nasprotnem primeru se parorazvijalnik ohladi in potegne tekočino iz destilacijske bučke. Učencem razložimo, da ekstrakcijo uporabljamo v glavnem za izolacijo iz raztopin in trdnih zmesi. V našem primeru gre za ekstrakcijo iz raztopin. Imamo raztopino vode in eteričnega olja. Eterično olje»plava«na vodi. Raztopini dodamo toliko NaCl, da pripravimo nasičeno raztopino. S tem se polarnost vode in eteričnega olja bistveno spremenita in lahko izvedemo ekstrakcijo. Eterično olje je slabo polarno in zato topno v metilen kloridu, s katerim tudi ekstrahiramo. Metilen klorid dodamo trikrat. S tem zagotovo ekstrahiramo vse olje. Na koncu dodamo še sušilno sredstvo (natrijev sulfat) zato, da zagotovo odstranimo vso vodo. Uparevanje topila (metilen klorida) poteka na rotavaporju. Metilen klorid ima nizko vrelišče (okrog 40 C) in zato prvi odpari. Razlaga uparevanja z rotavaporjem: Z rotavaporjem uparevamo tekočine v vakuumu. Uporabimo vodno črpalko. Najprej poženemo črpalko. Vodo skozi vodno črpalko vedno odpremo do konca, saj je podtlak, ki ga lahko dosežemo, odvisen tudi od pretoka vode skozi črpalko. Destilacijsko bučko z organsko fazo nataknemo in pritrdimo na cev rotavaporja, uravnamo hitrost vrtenja in zapremo petelinček na vrhu hladilnika. Destilacijsko bučko potopimo v kopel, ki naj bo segreta na približno 25 C. Tekočina odpareva iz tankega filma, ki se ustvari na stenah rotirajoče bučke. Pare v hladilniku kondenzirajo in kondenzat steče v predložko. Po končanem uparevanju dvignemo destilacijsko bučko iz kopeli, ustavimo vrtenje in odpremo petelinček na vrhu hladilnika, da izenačimo pritisk. 4.DOKAZNE REAKCIJE Učencem razložimo, da organske reakcije le redko potečejo v hipu in da je treba spremembe opazovati dalj časa. Opozorimo jih, da morajo opažanja zapisovati. Povemo jim, da se lahko spremeni barva reakcije, lahko pa tudi ni opaznih sprememb. Ker je potek reakcije odvisen od vsebnosti eteričnega olja, lahko na podlagi opažene spremembe sklepamo, kaj le to vsebuje. Poudarimo, da mora biti količina eteričnega olja v obeh epruvetah (v katerih dokazujemo) enaka. Isto velja tudi za reagente. Učencem povemo, da pri reakciji s kislo raztopino kalijevega dikromata (VI) poteče oksidacija alkohola do ketona. Pri reakciji z bromom pa poteče elektrofilna adicija na nenasičeno mesto. Napišemo reakcijski shemi: Br Br 2 Br OH K 2 CrO 7 /H+ O 5
6 Interakcija učitelj učenec Preverimo, kako so učenci postavili aparaturo. Opozorimo jih, da mora biti hladilnik vedno malo nagnjen, in da morajo destilacijsko bučko, v kateri imajo iglice, segreti na približno C. Opozorimo jih, da vode v parorazvijalniku ne sme zmanjkati. Opozorimo jih, da morajo med stresanjem lija ločnika večkrat odpreti petelinček, da se pritisk izenači. Paziti morajo, da ne obrnejo ločnika proti sošolcem, saj pri izenačevanju pritiska iz ločnika pogosto brizgne nekaj tekočine, ki je nevarna za oči. Pri spuščanju spodnje plasti v čašo morajo najprej odstraniti zamašek. Učencem sproti pripovedujemo, kaj delamo. 4. DOKAZNE REAKCIJE Učence opozarjamo na to, kako morajo ravnati z reagenti in kapalkami. Spremembe morajo opazovati v daljših časovnih presledkih. Če nam učenci zastavljajo vprašanja, od njih zahtevamo, da nam povedo, kaj so pri izvajanju testa opazili in kaj se jim ne zdi tako, kot so pričakovali. Če rezultat testa res ni v skladu s pričakovanim, morajo učenci test ponoviti. Na koncu pazimo, kam učenci odlivajo odpadne reakcijske zmesi. Pričakovani rezultati Tabela 2:rezultati eksperimentov (glejte primer navodil za učenca) Test Metilen klorid Eterično olje Kisla raztopina kalijevega dikromata (VI) Cr 0 Ni spremembe Cr 1 Rjavo obarvanje, nato zeleno obarvanje Br 0 Br 1 2 % raztopina broma v tetraklorometanu Ni spremembe Brezbarvno Odgovori na vprašanja 1. Kaj so eterična olja? Kako jih delimo? Eterična olja so naravne spojine z izrazitim vonjem. Delimo jih na rastlinska in živalska. 2. Kako pridobivamo eterična olja iz iglavcev? Pridobivamo jih iz zmletih iglic z destilacijo z vodno paro. 6
7 3. Katerim zahtevam mora zadostiti spojina, da jo lahko uspešno destiliramo z destilacijo z vodno paro? Spojina se ne sme mešat z vodo, z njo ne sme reagirati, v vodi ne sme razpadati pri temperaturah do 100 C in pri teh temperaturah mora imeti znaten parni tlak. 4. Kakšno sestavo destilata ste dobili pri današnji vaji? Sestava destilata: eterično olje in voda. 5. Kateri so sestavni deli aparature za destilacijo z vodno paro? Parorazvijalnik, destilacijska bučka, destilacijski nastavek, hladilnik, bučka (predložka), podaljšek, gorilnik, cev za uvajanje pare, električno grelo, stojalo, steklokeramična plošča oz.azbestna mrežica, mufa, prižema za hladilnik in trinožnik. 6. Kaj je ekstrakcija? Ekstrakcija je metoda, ki jo uporabljamo za izolacijo spojin iz raztopin in trdnih zmesi. 7. Na kaj moram paziti med ekstrahiranjem? Med stresanjem lija ločnika je potrebno večkrat odpreti petelinček, da se pritisk izenači. Potrebno je paziti, da ne obrnem ločnika proti sošolcem, saj pri izenačevanju pritiska iz ločnika pogosto brizgne nekaj tekočine, ki je nevarna za oči. Pri spuščanju spodnje plasti v čašo moram najprej odstraniti zamašek. 8. V kateri plasti je v liju ločniku eterično olje, ko dodamo metilen klorid? Zakaj? V spodnji plasti sta metilen klorid in eterično olje, v zgornji pa voda. Eterično olje se meša z metilen kloridom. Ta ima večjo gostoto (ρ =1.33 kg/l) kot voda in je zato spodaj. 9. Koliko naj bi bila temperatura kopeli pri uparevanju topila z rotavaporjem? Kopel naj bi bila segreta na C pod vrelišče topila, ki ga odparevamo. 10. Kaj se dogaja pri uparevanju metilen klorida? Pri kateri temperaturi kopeli metilen klorid odpareva? Pare v hladilniku kondenzirajo in metilen klorid teče v predložko. Metilen klorid je topilo, ki ima vrelišče pri 40 C in zato pri temperaturi kopeli C odpareva. 11. Ali bodo navedene spojine reagirale s 2% raztopino broma v tetraklorometanu? (Če je reakcija pozitivna vpišite +, če reakcija ne poteče, pa ). Napišite strukturne formule! Ime spojine Strukturna formula Reakcija s 2% raztopino broma v tetraklorometanu Propan H 3 C CH 2 CH 3 Eten H 2 C=CH Heksen H 3 C CH 2 CH 2 CH 2 CH= CH 2 + Ciklopentan 7
8 Literatura A.Petrič, M.Kočevar, Organska kemija: praktikum, Ljubljana, 1995 N.Zupančič Brouwer, M.Vrtačnik, Eksperimentalna organska kemija, Ljubljana, 1995 L.Zupan, Eterična olja iglavcev, diplomska naloga, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, 1958 J.Martinčič, Razvoj in pridobivanje eteričnih olj na območju cerkniške občine, diplomska naloga, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, 1968 Kolšek,Uvajanje metod plinske kromatografije v analizo eteričnih olj in dišavnic, Ljubljana, 1963 Študijsko gradivo za predmet gozdni proizvodi, Ljubljana,
9 Naslov vaje Navodila za učenca Uvod ETERIČNA OLJA IGLAVCEV Eterična olja spadajo med naravne spojine. Njihova bistvena lastnost je izrazit vonj. Uporabljajo se kot zdravilo, v parfumeriji, kozmetiki itd. Po izvoru jih delimo na rastlinska in živalska. Običajno so šibko polarna in zato dobro topna v etanolu in nepolarnih topilih. Vsebujejo lahko ogljikovodike, spojine s kisikom, dušikom ali žveplom; pri tem gre največkrat za terpene ali njihove derivate. Najpogostejše so organske spojine s kisikom med katerimi najdemo alkohole, aldehide, ketone, kisline, etre, estre, fenole, kinone in laktone. Eterična olja iglavcev vsebujejo visok odstotek terpenskih ogljikovodikov (α pinen, β pinen, itd.), manj pa je kisik vsebujočih spojin ( bornilacetat, borneol, itd.), ki dajejo eteričnim oljem prijeten vonj. Spojine, ki so v eteričnem olju v večji količini so podane v sledeči tabeli: IGLAVE C α pinen β pinen Bornilacetat CH 2 H OCOCH 3 Borneol OH Jelka 41,8 % 6,5 % 1,93 % 0,31 % Bor 48,9 % 13,5 % 0,76 % 0,38 % Smreka 20,0 % 25,0 % 6.56 % 2,76 % Eterična olja iglavcev pridobivamo iz iglic z destilacijo z vodno paro. Iglice imajo smolne kanale, kateri vsebujejo poleg smole tudi eterična olja. Izparitev eteričnih olj pa je mogoča le tam, kjer pride para v neposredni stik z raztrganimi celicami. Zato je najbolje, da so iglice na drobno sesekljane. Zaradi difuzije z vodo, se izloči olje na površino iglic in para ga lahko izpari. Iglavci vsebujejo naslednje količine eteričnih olj (glede na težo suhih iglic): navadna jelka 0,2 0,56 % 9
10 bor 0,50 % smreka 0,35% Velja pa tudi, da količina eteričnih olj narašča z višino veje od tal in pada z zarastjo gozda in s starostjo drevesa. Količina pa je tudi večja, če iglice nekaj dni po tistem, ko smo jih natrgali, stojijo. Iz teh podatkov lahko razberemo, da je za vajo najbolj primerna jelka ali bor. Sama vaja je sestavljena iz štirih stopenj: 4.DOKAZNE REAKCIJE Cilj Spoznati: pridobivanje eteričnega olja iz iglic destilacijo z vodno paro ekstrakcijo uparevanje z rotavaporjem Ugotoviti sestavo eteričnega olja. Naloga Pridobite 50 ml destilata. Odstranite vodo iz destilata tako, da ostane le metilen klorid in eterično olje. (dela učitelj) Odstranite metilen klorid. Ostane naj ga le toliko, da boste lahko eterično olje s pomočjo kapalke dali v epruveti in izvedli dokazne reakcije. 4. DOKAZNE REAKCIJE Na osnovi serije tipičnih reakcij, kot so oksidacija s kislo raztopino kalijevega dikromata in adicija broma v tetraklorometanu ugotovite, ali vsebuje eterično olje alkohol in ali vsebuje kakšno spojino, ki ni nasičena. Zaščita Pri delu nosite zaščitna očala in halje. Pazite, da vode v parorazvijalniku ne zmanjka, ter na temperaturo v destilacijski bučki. Po končani destilaciji morate najprej odstraniti parorazvijalnik in šele nato gorilnik. Med stresanjem lija ločnika večkrat odprite petelinček, da se pritisk izenači. Pazite, da ne obrnete ločnika proti sošolcem, saj pri izenačevanju pritiska iz ločnika pogosto brizgne nekaj tekočine, ki je nevarna za oči. Pri spuščanju spodnje plasti v čašo najprej odstranite zamašek. (Dela učitelj). 4. DOKAZNE REAKCIJE Nosite tudi zaščitne rokavice. Po končanih eksperimentih odlijte reakcijske zmesi v posebej pripravljene posode za odpadke. 10
11 Potek dela V mešalniku sesekljajte iglice. Sestavite aparaturo (glej sliko na naslednji strani), napolnite parorazvijalnik približno do polovice z destilirano vodo in ga začnite segrevati. Zmlete iglice dajte v destilacijsko bučko, ji dodajte približno 50 ml destilirane vode in jo segrejte na približno C. Ko začne iz parorazvijalnika izhajati nepretrgan curek vodne pare, povežite parorazvijalnik in cev za uvajanje pare (ta mora segati pod površino tekočine v destilacijski bučki) ter začnite z destilacijo. Destilirajte toliko časa, da dobite v predložki 50 ml destilata. Predložko oz. destilat hladite z ledom. Aparatura za destilacijo z vodno paro Termometer ni potreben Obrusi morajo biti trdno sklenjeni! Hladilnik Temperatura v predložki mora biti nizka, drugače bo eterično olje uhajalo skozi to odprtino Podaljšek, ki vodi od hladilnika do predložke. Parorazvijalnik z destilirano vodo. Bučka (predložka) mora biti hladna, zato jo hladite z ledom. V destilacijsko bučko dajte iglice in 50 ml destilirane vode. Segrej na približno 60 do 70 C. 11
12 Destilat prelijte v lij ločnik. Dodajte mu toliko NaCl, da dobite nasičeno raztopino. Nato dodajte 50 ml metilen klorida in odlijte spodnjo plast (organska faza) v čašo. Ponovite ekstrakcijo še dvakrat z 50 ml metilen klorida. V čašo s organsko fazo dodajte nekaj natrijevega sulfata. Nato odlijte organsko fazo v bučko. (dela učitelj) Razlaga uparevanja z rotavaporjem: Z rotavaporjem uparevamo tekočine v vakuumu. Uporabimo vodno črpalko. Najprej poženemo črpalko. Vodo skozi vodno črpalko vedno odpremo do konca, saj je podtlak, ki ga lahko dosežemo, odvisen tudi od pretoka vode skozi črpalko. Destilacijsko bučko z organsko fazo nataknemo in pritrdimo na cev rotavaporja, uravnamo hitrost vrtenja in zapremo petelinček na vrhu hladilnika. Destilacijsko bučko potopimo v kopel, ki naj bo segreta na približno 25 C. Tekočina odpareva iz tankega filma, ki se ustvari na stenah rotirajoče bučke. Pare v hladilniku kondenzirajo in kondenzat steče v predložko. Po končanem uparevanju dvignemo destilacijsko bučko iz kopeli, ustavimo vrtenje in odpremo petelinček na vrhu hladilnika, da izenačimo pritisk. 4. DOKAZNE REAKCIJE Pripravite 4 epruvete. Epruvete označite na naslednji način: Tabela 1:Označitev epruvet Test Metilen klorid Eterično olje Kisla raztopina kalijevega dikromata (VI) Cr 0 Cr 1 2 % raztopina broma v tetraklorometanu Br 0 Br 1 Izvedba testov: 1. Reakcija s kislo raztopino kalijevega dikromata (VI) V epruveti serije Cr dodajte 1 ml substrata (metilen klorid oz. eterično olje) in 1 ml nakisane raztopine kalijevega dikromata (VI) (PH približno 1). Opazujte spremembe pri sobni temperaturi in opažanja vpišite v prvo vrsto v tabeli Reakcija s 2 % raztopino broma v tetraklorometanu V epruveti serije Br dodajte 1 ml substrata (metilen klorid oz. eterično olje) in 1 ml 2 % raztopine broma v tetraklorometanu. Opazujte spremembe pri sobni temperaturi in opažanja vpišite v drugo vrsto v tabeli. Rezultati Tabela 2:Rezultati eksperimentov Test Metilen klorid Eterično olje Cr 0: Cr 1: 12
13 Kisla raztopina kalijevega dikromata (VI) 2 % raztopina broma v tetraklorometanu Br 0: Br 1: Vprašanja 1. Kaj so eterična olja? Kako jih delimo? 2. Kako pridobivamo eterična olja iz iglavcev? 3. Katerim zahtevam mora zadostiti spojina, da jo lahko uspešno destiliramo z destilacijo z vodno paro? 4. Kakšno sestavo destilata ste dobili pri današnji vaji? 5. Kateri so sestavni deli aparature za destilacijo z vodno paro? 6. Kaj je ekstrakcija? 7. Na kaj moram paziti med ekstrahiranjem? 8. V kateri plasti je v liju ločniku eterično olje, ko dodamo metilen klorid? Zakaj? 9. Koliko naj bi bila temperatura kopeli pri uparevanju topila z rotavaporjem? 10. Kaj se dogaja pri uparevanju metilen klorida? Pri kateri temperaturi kopeli metilen klorid odpareva? 11. Ali bodo navedene spojine reagirale s 2% raztopino broma v tetraklorometanu? (Če je reakcija pozitivna vpišite +, če reakcija ne poteče, pa ). Napišite strukturne formule! Ime spojine Strukturna formula Reakcija s 2% raztopino broma v tetraklorometanu Propan Eten 1 Heksen Ciklopentan 13
14 Ferlan Tatjana,
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA laboratorijske vaje
Ljubljana 2005 KEMIJA laboratorijske vaje za splo{no maturo leta 2007 Navodila za kandidate 2 Kemija laboratorijske vaje VSEBINA 1. ^i{~enje zmesi...4 2. Ionske reakcije, nastanek te`ko topnih soli...9
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )
IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK (26. 1. 2015) 1. Naslednjim spojinam določi topnostni razred in kratko utemelji svojo odločitev! (1) 3-kloroanilin nitroetan butanamid 2. Prikazane imaš 4 razvite kromatograme
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότερα13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije
1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Pregled sinteznega postopka
Katedra za farmacevtsko kemijo Propranolol Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Pregled sinteznega postopka Potek reakcije 1. Za kakšen tip reakcije gre? 2. Kako lahko dokažemo da gre reakcija po zgoraj opisanem
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραMETODE VZORČENJA TER FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE ALKOHOLNIH PIJAČ
METODE VZORČENJA TER FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE ALKOHOLNIH PIJAČ Priloga 1 1. METODE VZORČENJA ALKOHOLNIH PIJAČ Vzorci alkoholnih pijač se jemljejo: - v proizvodnji - iz proizvodnih partij; - v prometu
Διαβάστε περισσότερα[ ]... je oznaka za koncentracijo
9. Vaja: Elektrolitska disociacija a) Osnove: Elektroliti so snovi, ki prevajajo električni tok; to so raztopine kislin, baz in soli. Elektrolitska disociacija je razpad elektrolita na ione. Stopnja elektrolitske
Διαβάστε περισσότεραI. Ban, M. Kristl VAJE IZ SPLOŠNE IN ANORGANSKE KEMIJE. Navodila za vaje
I. Ban, M. Kristl VAJE IZ SPLOŠNE IN ANORGANSKE KEMIJE Navodila za vaje Maribor, marec 2009 KAZALO Uvod... 3 Laboratorijski inventar... 6 Laboratorijske tehnike... 11 Merske enote... 18 Eksperimentalne
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραSlika, vir: http://www.manataka.org
KEMIJA Slika, vir: http://www.manataka.org RAZTOPINE SPLOŠNE INFORMACIJE O GRADIVU Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραPARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
Διαβάστε περισσότεραMasa v laboratorij dostavljenega vzorca za analizo mora biti 50 g, razen če ni zahtevana večja količina.
PRILOGA 1. Priprava vzorca 1.1 Splošno METODA KEMIJSKE ANALIZE I. SPLOŠNO Masa v laboratorij dostavljenega vzorca za analizo mora biti 50 g, razen če ni zahtevana večja količina. 1.2 Priprava vzorca v
Διαβάστε περισσότεραVPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO (RAZISKOVALNO DELO) Avtorici: Lea Lešek Povšič in
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα1A skupina alkalijske kovine
1. NALOGA: KATERA IZMED SPOJIN JE NAJBOLJ TOPNA V VODI? NaCl, KBr, RbBr ALI NaF? ZAKAJ? 1. NALOGA: ODGOVOR Topnost je odvisna od mrežne entalpije ΔH mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala na anione
Διαβάστε περισσότεραLaboratorijske vaje pri predmetu kemija
Laboratorijske vaje pri predmetu kemija Dodatno gradivo za študente Biotehnologije Lea Pogačnik UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Laboratorijske vaje pri predmetu kemija
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραtrans-stilben -HCl O Ph I 2 stilben (cis/trans)
trans-stilben P P benziltrifenilfosfonijev klorid P a, 2 - P fosforan P P P P P I 2 trifenilfosfin oksid stilben (cis/trans) trans-stilben Wittigova reakcija. Substitucija (adicija s sledečo eliminacijo)
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραANORGANSKI PRAKTIKUM
ANORGANSKI PRAKTIKUM Odgovori na izpitna vprašanja Kemijska tehnologija 2014/2015 Koordinacijske spojine. Preparati. Priprava bakrovega (I) klorida. Priprava kalijevega heksaizotiocianatokromata(iii).
Διαβάστε περισσότεραTOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA
OPNOS, HIOS AZAPLJANJA Denja: onos (oz. nasčena razona) redsavlja sanje, ko je oljene (rdn, ekoč, lnas) v ravnoežju z razono (oljenem, razoljenm v olu). - kvanavn zraz - r določen - homogena molekularna
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραDoločanje sladkorjev, škroba in vlaknine
1 Določanje sladkorjev, škroba in vlaknine 1. Določanje sladkorjev 1.1 Refraktometrično določanje laktoze v mleku PRIPRAVA SERUMA: Če iz mleka odstranimo maščobe in koaguliramo beljakovine, nam ostane
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραMETODE VZORČENJA TER FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE SADNIH IN ZELENJAVNIH IZDELKOV 1. METODE VZORČENJA SADNIH IN ZELENJAVNIH IZDELKOV
Priloga 6 METODE VZORČENJA TER FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE SADNIH IN ZELENJAVNIH IZDELKOV 1. METODE VZORČENJA SADNIH IN ZELENJAVNIH IZDELKOV Vzorce zamrznjenega sadja, zamrznjene sadne kaše, pasteriziranega
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραOvo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na
. Ispitati tok i skicirati grafik funkcij = Oblast dfinisanosti (domn) Ova funkcija j svuda dfinisana, jr nma razlomka a funkcija j dfinisana za svako iz skupa R. Dakl (, ). Ovo nam odmah govori da funkcija
Διαβάστε περισσότεραII. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika
II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA Mentor vsebine: Irena Ilc, prof. Avtor: Andreja Urlaub Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika Selnica ob Dravi, januar 2005 KAZALO VSEBINE
Διαβάστε περισσότεραStehiometrija za študente veterine
Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta Stehiometrija za študente veterine Učbenik s praktičnimi primeri Petra Zrimšek Ljubljana, 01 Petra Zrimšek Stehiometrija za študente veterine Izdajatelj: Univerza
Διαβάστε περισσότεραVISKOZNOST MOTORNIH OLJ
Šolski center Celje Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo VISKOZNOST MOTORNIH OLJ Izdelek oz...z zagovorom Avtor: Teja Leber, K-4.a Mentor: Mihela Jug, univ. dipl. inž. kem. teh. Celje,
Διαβάστε περισσότερα*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07243112* JESENSKI ROK K E M I J A Izpitna pola 2 Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s
Διαβάστε περισσότεραVaja 5: Spektrofotometrično določanje Cr (VI)
26 Vaja 5: Spektrofotometrično določanje Cr (VI) Teoretično ozadje V naravi največkrat obstaja krom v dveh oksidacijskih stanjih: a) v oksidacijskem stanju 6+: - kot rumeni CrO 4 2- pri višjem ph-ju (bazični
Διαβάστε περισσότεραKemija. Alkeni. 1. Pridobivanje alkenov
Kemija Alkeni 1. Pridobivanje alkenov a) Iz alkanov s krekingom (alkan (Δ) alken) Gre za razpad (cepitev) C C vezi Nastane pri določeni temperaturi, katalizatorju in pomajkanju zraka. b) Z eliminacijo:
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo
KEMIJA Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo Nenasičeni ogljikovodiki Vsebujejo eno ali več dvojnih ali trojnih vezi. Poznamo: alkene, alkine, aromatske ogljikovodike. ΔH vezi = 347
Διαβάστε περισσότεραZgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότεραSladke pijače = sladkorne bombe?
Sladke pijače = sladkorne bombe? Slika 1:Sladke pijače Slika 2: Žlička sladkorja nad kozarcem vode Modul za poučevanje kemije v 8./9. razredu osnovne šole, raztopine molekulskih spojin. Povzetek Modul
Διαβάστε περισσότεραSestava topil Topila s šibkimi vodikovimi vezmi:
TOPILA Večina premazov vsebuje hlapne komponente, ki izhlapijo tekom aplikacije (nanosa) in nastanka filma. Hlapne komponente premaza s skupnim imenom imenujemo topila, kljub temu, da se smola v določenih
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραIZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)
IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI) Izračunavanje pokazatelja načina rada OTVORENOG RM RASPOLOŽIVO RADNO
Διαβάστε περισσότεραLABORATORIJSKE VAJE IZ KEMIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo LABORATORIJSKE VAJE IZ KEMIJE Dodatek za študente bolonjskega študija 1. stopnje Živilstva in prehrane Nataša Šegatin Ljubljana, 2015 Naslov:
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG
Izr. Prof. dr. Andrej Kitanovski Asist. dr. Urban Tomc Prof. dr. Alojz Poredoš ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Učni pripomoček pri predmetu Prenos toplote in snovi Ljubljana, 2017 V tem delu so zbrane
Διαβάστε περισσότερα3. razred gimnazije- opšti i prirodno-matematički smer ALKENI. Aciklični nezasićeni ugljovodonici koji imaju jednu dvostruku vezu.
ALKENI Acikliči ezasićei ugljovodoici koji imaju jedu dvostruku vezu. 2 4 2 2 2 (etile) viil grupa 3 6 2 3 2 2 prope (propile) alil grupa 4 8 2 2 3 3 3 2 3 3 1-bute 2-bute 2-metilprope 5 10 2 2 2 2 3 2
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραu ê ê ê ê ê : ê ê ê } ê ê ê ê ê ê ê ê
kemija 1_2.qxd 26.6.2009 7:56 Page 123 y u ê ê ê ê ê : ê ê ê } ê ê ê ê ê ê ê ê ê } ê ê ê ê ê ê ê ê w ê êr ê ê r ê ê ê 7. 1 Vodne raztopine so v nas in okoli nas Z raztopinami se sre~ujemo vsak dan. Pri
Διαβάστε περισσότεραIztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek. Peti element 9
Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek Peti element 9 dr. Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek Peti element DELOVNI ZVEZEK ZA KEMIJO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Urednik: Vasja
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραS t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:
S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110
Διαβάστε περισσότεραPOPOLDNE KEMIJSKIH EKSPERIMENTOV MAVRIČNA KEMIJA. Gimnazija Moste
POPOLDNE KEMIJSKIH EKSPERIMENTOV MAVRIČNA KEMIJA Gimnazija Moste Ljubljana, 14. 11. 2013 POPOLDNE KEMIJSKIH EKSPERIMENTOV MAVRIČNA KEMIJA Ljubljana, 14. 11. 2013 Uredila, priredila in strokovno pregledala:
Διαβάστε περισσότεραV laboratoriju uporabljamo tudi destilirano vodo. Z vodo kot topilom pripravljamo različne raztopine z vodotopnimi snovmi.
1. vaja: Voda Atomi se povezujejo med seboj s kemijskimi vezmi v polarne ali nepolarne molekule. Vez med atomoma istega elementa je vedno nepolarna. Vez med atomoma različnih elementov je polarna. Pri
Διαβάστε περισσότεραTrigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto
Trigonometrija Adicijske formule Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto Razumijevanje postupka izrade složenijeg matematičkog problema iz osnova trigonometrije
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραA N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N
I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i
Διαβάστε περισσότεραMojca Slemnik POSKUSI V FIZIKALNI KEMIJI. zbrano gradivo, zbirka vaj
Mojca Slemnik POSKUSI V FIZIKALNI KEMIJI zbrano gradivo, zbirka vaj Maribor, februar 2014 Mojca Slemnik, Poskusi v fizikalni kemiji Avtor: Vrsta publikacije: Založnik: Naklada: Dostopno: Doc. dr. Mojca
Διαβάστε περισσότερα