1. Malo se pogovorimo, kako smo preºiveli po itnice.

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "1. Malo se pogovorimo, kako smo preºiveli po itnice."

Transcript

1 1. ²olska ura Tema: Uvodna ura, vaje Poglavje: Ponavljanje 1. Malo se pogovorimo, kako smo preºiveli po itnice. 2. Ponovimo snov iz prej²njega ²olskega leta(ustno in z vajami): Kotne funkcije Vektorji v ONB Ena ba premice in ravnine Poten na funkcija Koreni Kompleksna stevila Kvadratna funkcija Eksponentna in logaritemska funkcija Plo² ine likov in teles 3. Predstavim leto²njo snov in knjige, ki pridejo v po²tev. 4. Dogovorimo se za datume treh ²olskih nalog, za vmesne preizkuse znanja se bomo dogovorili kak²en teden ali ve prej. 5. Nenapovedanega spra²evanja ni, zato se dogovorimo, kako naj bi potekalo ustno preverjanje znanja, npr. po abecedi,... DARJA POTOƒAR, FMF

2 2. ²olska ura Tema: Denicija in enakost polinomov Pripomo ki: Polinom je linearna kombinacija potenc z nenegativnim eksponentom: a n = vodilni koecient (a n 0) a 0 = prosti len odsek na y-osi n = st(p(x)) stopnja polinoma p(x) = a n x n + a n 1 x n a 1 x + a 0. Polinoma sta enaka, kadar se ujemata v stopnji in v vseh koecientih. Primer: p(x) = x 3 5x 2 + 2x 1, q(x) = ax 3 + (a + b)x 2 + cx + (d + a) Dolo i a,b,c,d tako, da bosta polinoma enaka. Operacije s polinomi: Se²tevanje in od²tevanje polinomov: q(x) = b m x m + b m 1 x m b 1 x + b 0 p(x) + q(x) = a n x n + a n 1 x n (a m + b m )x m (a 1 + b 1 )x + a 0 + b 0 (Podobno velja tudi za razliko.) Vsota in razlika polinomov je spet polinom. Velja: st(p(x) + q(x)) max(st(p(x)), st(q(x))). Primeri: Dolo imo koecienta r in s tako, da bosta polinoma p(x) = 3x 4 + sx 3 + 4x 2 7 in q(x) = 3x 4 + 4x 2 + r enaka. [R : s = 0, r = 7] Se²tej polinoma p(x) = 7x 5 2x 4 +2x 3 +7x 2 +8x 5 in q(x) = 7x 5 +5x 4 2x 3 +8x 2 5. [R : p(x) + q(x) = 3x x 2 + 9x 7] Zapi²i polinom tretje stopnje, ki ima prosti len enak -2m pri x = 1 ima vrednost 4, p(i) = p( i) = 0. [R : p(x) = 4x 3 2x 2 + 4x 2] Zapi²ite polinom tretje stonje z realnimi koecienti in konstantnim lenom -3, e je p(1 i) = 6 5i in p(1) = 0. [R : p(x) = 2x 3 + x 3] DARJA POTOƒAR, FMF

3 3. ²olska ura Tema: Mnoºenje in deljenje Pripomo ki: Mnoºenje polinomov: λ p(x) = λ a n x n λ a 1 x + λ a 0 p(x) = x 3 x 2 + x 1, q(x) = x 2 5 p(x) q(x) = x 5 x 4 4x x + 5 st(p(x) q(x)) = st(p(x) + q(x))! Deljivost polinomov: p(x) q(x) k(x) : q(x) = k(x) p(x). Deljenje polinomov: Osnovni izrek o deljenju polinomov: p(x) = a n x n a 1 x + a 0, a n 0 q(x) = b m x m b 1 x + b 0, b m 0, n m =! k(x), r(x) : p(x) = k(x) q(x) + r(x), r(x) = 0 ali st(r(x)) < st(q(x)) k(x) = a n b m x n m Primeri: Deli polinoma p(x) = 3x 4 2x 3 + x + 1 in q(x) = x 2 x + 2. k(x), r(x) =? [R : k(x) = 3x 2 + 3x 5, r(x) = 10x + 11] Deli polinoma p(x) = 12x x 2 8x + 8 in q(x) = 4x 2 5x + 1. k(x), r(x) =? [R : k(x) = 3x + 1, r(x) = 7] Dana je polinom p(x) = 2x a) Izpi²i koeciente in stopnjo za p(x). b) Deli polinom p(x) s polinomom q(x) = x 2 2, zapi²i koli nik in ostanek po deljenju. Za kateri realni ²tevili a, b bo polinom p(x) = x 4 3x 3 8x 2 + ax + b deljiv s polinomom (x i 2)? [R : a = 6, b = 20] Poi² i koeciente a, b, c polinoma p(x) = x 3 + ax 2 + bx + c tako, da bo polinom deljiv s polinomom (x + i), pri deljenju s polinomom (x 1) pa bo ostanek 6. [R : a = 2, b = 1, c = 2] DARJA POTOƒAR, FMF

4 4. ²olska ura Tema: Vaje - operacije med polinomi Oblika: vaje Pripomo ki: 1. Se²tej polinoma: 12x 3 + x 2 + 2x + 1 in 3x 3 + 2x 2 x 3. [R : 9x 3 + 3x 2 + x 2] 2. Dani so polinomi p(x) = x 4 3x 3 + x 2 + x + 2, q(x) = 2x 2 + 1, r(x) = 2x 4 x 3 1. Izra unaj 4p(x) + q(x)r(x) (q(x) (x 2 2)). [R : 4x 6 2x 5 + 6x 4 13x 3 + x 2 + 4x + 5] 3. Pokaºi, da je polinom x 4 + 4x 3 + 2x 2 4x + 1 popoln kvadrat. [R : (x 2 + 2x 1) 2 ] 4. Dolo i vse funkcije oblike f(x) = ax 3 +bx 2 +c, katerih graf vsebuje to ke (1, 2), ( 1, 0), (2, 6). [R : f(x) = x 3 x 2 + 2] 5. Deli: x 2 + x + 1 z x + 2 [R : k(x) = x 1, r(x) = 3] x 4 1 z x 2 2x + 1 [R : k(x) = x 2 + 2x + 3, r(x) = 4x 4] 2y 5 y 4 + y + 5 z y 2 2. [R : k(x) = 2y 3 y 2 + 4y 2, r(x) = 9y + 1] 6. Dolo i ²tevilo a tako, da bo polinom p(x) = x 6 + ax 4 x deljiv z x Zapi²i dobljeni koli nik. [R : a = 1, k(x) = x 4 x 2 + 1] 7. Poi² i koeciente a, b, c polinoma p(x) = x 3 + ax 2 + bx + c, tako da polinom deljiv s polinoma x 2 in x 1, pri deljenju s polinomom x + 1 pa je ostanek 12. [R : a = 0, b = 7, c = 6] DARJA POTOƒAR, FMF

5 5. ²olska ura Tema: Razcepljanje polinomov Pripomo ki: Denimo, da polinom p(x) lahko zapi²emo v obliki p(x) = q 1 (x)q 2 (x), kjer sta q 1, q 2 nekonstantna polinoma, se pravi vsaj stopnje 1. Pravimo, da smo polinom p(x) razcepili na produkt q 1 q 2. Ena ba p(x) = 0 je enakovredna temu, da je q 1 (x) = 0 ali q 2 (x) = 0. Mnoºica ni el polinoma p je torej unija ni el polinomov q 1 in q 2. iskanju ni el polinoma p. To nam pomaga pri 1. Razcepljanje polinoma v obsegu realnih stevil na primeru: Razcepimo polinom x 4 1. x 4 1 = (x 2 1)(x 2 + 1) = (x + 1)(x 1)(x 2 + 1) 2. Razcepljanje polinoma v obsegu kompleksnih ²tevil: x 4 1 = (x + 1)(x 1)(x + i)(x i) Kompleksne ni le polinoma z realnimi koecienti nastopajo v konjugiranih parih. Primeri: Dolo ite vse ni le (z ve kratnostmi) polinoma x 4 + 2x [R : x 1,2 = i, x 3,4 = i] Razcepite polinom z realnimi koecienti na nekonstantne faktorje s kar se da majhno stopnjo: a) 8x b) 2x 4 8x c) x 4 x 2 2x 1 d) x 3 3x 2 + 9x 27 Zapi²ite najve ji skupni delitelj danih polinomov: 2x 3 4x 2 + 8x 16 in q(x) = 4x 4 8x 3 12x x. DARJA POTOƒAR, FMF

6 6. ²olska ura Tema: Ni le polinomov Pripomo ki: 1. p(x) = a n x n a 1 x + a 0, a ɛ R Polinom p delimo z (x a) in dobimo p(x) = (x a)q(x) + c, p(a) = (a a)q(x) + c = c = p(a). p(x) = (x a)q(x) + p(a) p(a) = 0 = p(x) = (x a)q(x) Torej, ²tevilo a je ni la polinoma p(x) (x a) deli p(x). 2. p(x) = (x a)q(x), q(x) = (x a)q 1 (x) p(x) = (x a) 2 q 1 (x),... p(x) = (x a) m k(x) }{{} Polinom p(x) ima v a ni lo stopnje m! 3. p(x) = (x x 1 ) m1 (x x 2 ) m2... (x x r ) mr k(x) x 1, x 2,..., x r so ni le polinoma p(x) in velja: st(p(x)) m 1 + m m r. Primeri: Poi² i ni le in njihove stopnje polinoma p(x) = x 3 + 2x 2 4x 8. [R : x 1,2 = 2, x 3 = 2] Zapi²i polinom stopnje 3, za katerega velja p( 1) = 4, p(0) = 1, p(1) = 23, p(2) = 17. [R : 17 2 x x2 + 5x 1] Zapi²i polinom stopnje 3, ki ima v x = 1 dvakratno ni lo, v x = 2 enkratno ni lo, vodilni koecient pa je enak 1. [R : x 3 3x + 2] Pokaºi, da je 1 ni la polinoma x 4 + 2x 3 2x 1 in dolo i njeno veckratnost. [R : (x + 1) 3 (x 1)] Za kateri realni ²tevili a, b bo 2 i ni la polinoma p(x) = 2x 3 + 9x 2 + ax + b. Zapi²ite vse ni le polinoma p. [R : a = 14, b = 5, x 1,2 = 2 ± i, x 3 = 1/2] DARJA POTOƒAR, FMF

7 7. ²olska ura Tema: Hornerjev algoritem Pripomo ki: Ta algoritem uporabimo, da laºje izra unamo vrednost polinoma v neki to ki in tako tudi ni le polinoma. p(x) = a n x n a 1 x + a 0 /:(x c) p(x) = (x c)(b n 1 x n b 0 ) + p(c) = = b n 1 x n + b n 2 x n b 0 x cb n 1 x n 1... cb 1 x cb 0 + p(c) Sestavimo tabelo, zna ilno za ta algoritem: a n a n 1 a n 2... a 1 a 0 c cb n 1 cb n 2... cb 1 cb 0 b n 1 = a n b n 2 b n 3... b 0 p(c) }{{} vrednost polinoma p(x) v to ki c Poleg p(c) dobimo v spodnji vrstici se koeciente zdeljenjega polinoma b n 1 x n b 0, tako da je p(x) = (x c)(b n 1 x n b 0 ) + p(c). ƒe je c ni la polinoma, tj. p(x) = 0, se ostale ni le skrivajo v polinomu, ki ga dobimo v spodnji vrstici: b n 1 x n b 0. Primeri: p(x) = 8x 3 4x 2 + 2x + 1. Ali je x = 1/2 ni la danega polinoma? / }{{} p(-1/2)=0, torej x=-1/2 je ni la p(x) = x 3 mx 2 + 3x + 7m. Dolo i m tako, da bo x = 2 ni la danega polinoma! [R : m = 14/3] Vemo, da je 2 koren ena be x 3 4x 2 + x + d = 0. Dolo i d in preostale korene te ena be. [R : d = 6, x 2 = 3, x 3 = 1] Dolo i ²tevili a in b tako, da bo polinom 2x 3 + ax 2 13x + b imel ni li v to kah 2 in 3. Dolo i ²e tretjo ni lo! [R : a = 5, b = 30, x 3 = 5/2] Za kateri ²tevili a, b je -2 ni la polinoma p(x) = ax 3 + 5x 2 4x + b in je p( 1) = 12? [R : a = 1, b = 20] DARJA POTOƒAR, FMF

8 8. ²olska ura Tema: Iskanje ni el, vaje Pripomo ki: Iskanje kandidatov ni el: p(x) = a n x n + a n 1 x n a 1 x + a 0, a n 0 1. c ɛ Z in velja p(c) = 0 c(a n c n 1 + a n 1 c n a 1 ) = a 0 = c/a 0! ƒe ima polinom cele koeciente, potem je kandidat za celo ni lo tisto ²tevilo, ki deli prosti len. 2. c/d ɛ Q, c ɛ Z, d ɛ N, D(c, d) = 1 in velja p(c/d) = 0. (i) c(a n c n 1 + a n 1 c n 2 d a 1 d n 1 ) = a 0 d n c/a 0 d n = c/a 0. (ii) d(a n 1 c n a 1 cd n 2 + a 0 d n 1 ) = a n c n d/a n c n = d/a n. Torej, c/d je ni la polinoma p(x), e c deli prosti len, d pa deli vodilni koecient! Meje realnih ni el: M = 1 + k 1,2 a/an, k 1 = ²t. lenov pred 1. negativnim lenom polinoma p(x), k 2 = ²t. lenov pred 1.negativnim lenom polinoma p( x), a = max{ a n, a n 1,..., a 1, a 0 }. Primeri: Poi² i kandidate za ni le polinoma p(x) = 2x 5 + x 4 7x 3 7x 2 + x + 2 in dolo i prave ni le. [R : x 1,2,3 = 1, x 4 = 2, x 5 = 1/2] Dolo i racionalne ni le polinoma p(x)x = 2x 3 + x 2 5x 3. [R : x = 3/2] Najkraj²i rob kvadra je za 4cm kraj²i od najdalj²ega, tretji rob kvadra pa je za 1cm dalj²i od najkraj²ega. Koliko merijo robovi kvadra, e meri njegova prostornina 36cm 3? [R : 2cm, 3cm, 6cm] Poi² i kandidate za ni le polinoma p(x) = x 7 12x 3 4x x 22 in s pomo jo formule za meje realnih ni el izvrºi tiste, ki so neustrezne. DARJA POTOƒAR, FMF

9 9. ²olska ura Tema: Osnovni izrek algebre, vaje, vaje Pripomo ki: 1. Polinom stopnje n ima nad obsegom C natanko n ni el. 2. Kompleksne ni le vedno nastopajo v konjugiranih parih, tj. e je a+bi ni la, potem je tudi a-bi ni la. 3. Polinom lihe stopnje ima liho ²tevilo ni el, zato je ena zagotovo realna. 4. Vsak polinom z realnimi koecienti se da zapisati kot produkt samih linearnih in kvadratnih polinomov z realnimi koecienti. Primeri: Koliko realnih ni el ima polinom (x 4 + 9) 5? [R : nobene] Dolo ite vse ni le polinoma 4x 4 24x x x 45, e veste, da je ena ni la 3 + i 6. [R : x 2 = 3 i, x 3,4 = 9/8] Dolo ite polinom tretje stopnje z realnimi koecienti, ki ima ni lo 1 + i, v 0 vrednost 4, v 1 pa vrednost -2. [R : p(x) = 4x x 2 3x + 4] 4 Dokaºite, da je 1 + 2i ni la polinoma x 4 4x x 2 14x Zapi²ite ta polinom kot produkt kvadratnih faktorjev z realnimi koecienti. [R : (x 2 2x + 5)(x 2 + 2x + 2)] Imamo polinom p(z) = z 3 + (1 i)z 2 + (4 i)z + α. Dolo ite ²tevilo αɛc tako, da bo i ni la polinoma p. Nato izra unajte ²e preostale ni le. [R : α = 4i, z 2,3 = 1±i 15] 2 Obravnavajte sistem (a ɛ R ) ax + ay + z = 2a x ay + az = 2 ax + y + z = 2a. DARJA POTOƒAR, FMF

10 10. ²olska ura Tema: Graf polinoma Kaj je potrebno za sliko grafa polinoma, (p(x)) = {(x, p(x)), xɛr}? 1. Ni le polinoma (to ºe znamo). 2. Sodost in lihost ni el p(x) = (x a) k q(x), to pomeni, a je ni la polinoma p. (i) k = sodo ²tevilo: Pri sodih ni lah se graf funkcije obrne, funkcija ne spremeni znaka. (ii) k = liho ²tevilo: Za ni le lihe stopnje pa graf spremeni predznak. Za oba primera nari²i skico! 3. Obna²anje grafa v neskon nosti p(x) = a n x n (1 + a n 1 a n x a 1 a n x n 1 + a 0 a n x n ) (i) x = a n k a nx k 0 = p(x). = a n x n (ii) x = a n k a nx k 0 = p(x). = a n x n Za x-e, ki so dale stran, se na²a funkcija obna²a kot vodilni len. 4. Za etna vrednost p(0) = a 0, to je to ka, kjer graf seka y - os! Primeri: Nari²i grafe polinomov, tako da upo²teva² vse ²tiri zgornje to ke: a) p(x) = x 4 5x 2 + 4, b) p(x) = x 2 (x 2) 3 (x + 4), c) p(x) = x 4 + 2x DARJA POTOƒAR, FMF

11 11. ²olska ura Tema: Graf polinoma, vaje 1. Nari²ite graf polinoma p(x) = x 3 6x x 6, nato pa ²e grafa polinomov q(x) = p(x) in r(x) = p( x ). 2. Dan je polinom p(x) = x 4 3x 3 + ax 2 + bx 3. Za kateri ²tevili a, b bo premica y = 3x + 1 sekala graf polinoma v to kah z abscisama 2 in -2? [R : a = 3, b = 9] 3. Fantek na 40m visoki pe ini vrºe v zrak kamen. Na kateri vi²ini h se kamen nahaja, nam pove formula h(t) = 41, t 4, 9t 2 ; t je as v sekundah. a) Nari²ite graf polinoma h. b) Razloºite, kaj v formuli pomeni 41.5! [R : za etna vi²ina] c) Na kateri vi²ini je kamen po 2 sekundah? [R : h(2) = 41, 9] d) Po kolikem asu pade kamen na tla? [R : t = 4, 1s] 4. Nari²ite graf polinoma p(x) = 6x x 2 21x + 6. Pokaºite, da v to ki z absciso 3/2 graf polinoma seka simetralo lihih kvadrantov. Zapi²ite ²e preostali prese i² i grafa polinoma s simetralo lihih kvadrantov. [R : P 1 ( 3 2, 3 2 ), P 2( , ), P 3 ( 3 3 3, )] DARJA POTOƒAR, FMF

12 12. ²olska ura Tema: Bisekcija, kratek test, vaje Bisekcija: To je postopek za iskanje ni el(lihe stopnje) polinoma. ƒe je p(x 1 ) > 0 in p(x 2 ) < 0, deniramo x 3 = x 1+x 2 2. ƒe je p(x 3 ) > 0, gledamo interval [x 3, x 2 ] x 1 := x 3 ƒe je p(x 3 ) < 0, gledamo interval [x 1, x 3 ] x 2 := x 3 Primeri: Z bisekcijo na stotinko natan no poi² ite ni le polinoma p(x) = x 3 + 3x + 3. [R : x 1 = 0, 82; ostali dve ni li nista realni] Na tri mesta zaokroºite realno ²tevilo, za katero ima polinom p(x) = x 3 + 2x 2 + x 2 vrednost 1. [R : x = 0, 864] Dan je polinom p(x) = 4x 3 2x 2 + ax + 6. Za a = 1 z bisekcijo na ²tiri mesta natan no poi² ite na intervalu [-2,-1] ni lo polinoma p. [R : 1, 063] DARJA POTOƒAR, FMF

13 13. ²olska ura Tema: Spra²evanje, vaje za kontrolno,vaje Ustno spra²evanje (po dogovorjenem vrstnem redu). 1. V istem koordinatnem sistemu nari²i grafa polinomov p(x) = x 5 2x 3 + x in q(x) = p(x). 2. Zapi²ite denicijsko obmo je funkcije f(x) = 2x 3 + 2x 2 4x 4. [R : D f = [ 2, 1] [ 2, )] 3. Zapi²ite polinom p etrte stopnje z realnimi koecienti, e veste, da so ²tevila 2, 2, 1 i njegove ni le, pri x = 1 pa ima polinom vrednost -2. [R : p(x) = 2x 4 4x 3 + 8x 8] 4. Produkt treh zaporednih ve kratnikov ²tevila 3 je Poi² ite ta ²tevila. [R : 9, 12, 15] DARJA POTOƒAR, FMF

14 14. ²olska ura Tema: Kontrolna naloga Vzorec kontrolne naloge: 1. Ena bo 2x x 3 30x = 9 14x x 4 preoblikujte in jo zapi²ite kot produkt linearnih faktorjev. [R : (x 3) 2 (x + 1)(x 17+3)(x 17+3)] Dolo i intervale, na katerih so vrednosti polinoma p(x) pozitivne (negativne), e je p(x) = x 4 + 6x 3 + 3x 2 10x. Pomagaj si s sliko! [R : p(x) 0 : (, 5] [ 2, 0] [1, ); p(x) 0 : [ 5, 2] [0, 1]] 3. Dolo i ²tevili a in b tako, da bo polinom p(x) = 2x 3 + ax 2 13x + b imel ni li v to kah 2 in 3. Nato dolo i ²e tretjo ni lo. [R : a = 5, b = 30, x 3 = 5/2] 4. Dolo i denicijsko obmo je funkcije f(x) = x 4 + 5x 3 + 6x 2. [R : D f = (, 3] [2, )] 5. Na spodnji sliki je dan graf polinoma p tretje stopnje. Zapi²ite intervale, na katerih so vrednosti polinoma p pozitivne (negativne). Zapi²i predpis polimoma p. [R : p(x) = 1 2 x3 x 2 + 2x + 4] Slika 1 DARJA POTOƒAR, FMF

15 15. ²olska ura Tema: Poprava kontrolne naloge Razdelim teste, da jih dijaki pregledajo. Naredimo popravo in dam poudarek na najpogostej²e napake. V primeru prevelikih negativnih ocen se dogovorimo za popravljanje ²olske naloge, druga e pa lahko manj²e ²tevilo dijakov, ki so pisali negativno oceno, ustno popravijo oceno med teko o ²olsko uro. DARJA POTOƒAR, FMF

16 Tema: Denicija Poglavje: Racionalna funkcija Pripomo ki: 16. ²olska ura Denicija racionalne funkcije: q(x) = 1 = f(x) je polinom p(x)!! Denicijsko obmo je: Df = R { ni le v imenovalcu } Zaloga vrednosti: Zf so vsa realna ²tevila! f(x) = (x a)p 1(x) = p 1(x) (x a)q 1 (x) q 1 (x) f(x) = p(x) q(x) = a nx n a 1 x + a 0 b m x m b 1 x + b 0., vendar mora strogo veljati, da je x a. Pomembne to ke, ki nam bodo pomagale pri risanju grafa racionalne funkcije: (i) Ni le: f(a) = 0 = p(a) = p(a) = 0 q(a) Ni le racionalne funkcije so ravno ni le ²tevca! (ii) Poli: To so ravno ni le imenovalca racionalne funkcije, q(a) = 0 = a je pol! (iii) Asimptota: ƒe delimo p(x) s q(x), dobimo koli nik k(x) in ostanek r(x), f(x) = k(x) + r(x) q(x). Premica k(x) je ravno asimptota na²e funkcije in nam pove, kako se funkcija obna²a dale stran. Ni le funkcije r(x) pa nam povedo, kje graf funkcije seka asimptoto. ƒe je st(p(x)) < st(q(x)), potem je asimptota y = 0! (iv) Za etna vrednost: f(0), to je to ka, kjer graf seka y - os. DARJA POTOƒAR, FMF

17 Tema: Graf racionalne funkcije Poglavje: Racionalna funkcija 17. ²olska ura Ponovimo, katere to ke so bistvene za graf funkcije. Pazi! Sodost, lihost ni el in polov: ƒe je pol ali ni la lihe stopnje, funkcija spremeni predznak, e pa je sode stopnje pa predznak ohrani.to bomo lep²e videli pri risanju grafa. Z upo²tevanjem tistega, kar smo se nau ili do sedaj, nari²imo nekaj zna ilnih grafov racionalnih funkcij: 1. f(x) = x+2 x 2 1 Ni la: x = 2, poli: x 1 = 1, x 2 = 1, asimptota: y = 0, asimptoto seka v x = 2, za.vrednost: f(0) = f(x) = x2 +1 x 2 Ni la: /, pol: x = 0(II.st), vodoravna asimptota: y = 1, asimptote graf ne seka, za.vrednost: f(0) = / ne sekamo y - osi. 3. f(x) = x2 +2x+1 x 2 Ni la: x = 1(II.st), pol: x = 2, asimptota: y = x + 4, asimptote graf ne seka, za.vrednost: f(o) = 1/2. DARJA POTOƒAR, FMF

18 Tema: Vaje - graf racionalne funkcije Oblika: vaje Poglavje: Racionalna funkcija 18. ²olska ura Dolo imo ni le, pole, asimptote, to ke, kjer graf seka asimptoto in nari²imo naslednje grafe funkcij: f(x) = 1 x 3 [R : Ni le:/, poli : x = 3, asimp : y = 0, f(0) = 1/3] f(x) = 1 x 2 4 [R : Ni le:/, poli : x 1,2 = ±2, asimp : y = 0, f(0) = 1/4] f(x) = x2 + 4x x 2 + 2x + 1 [R : Ni le : x 1 = 0, x 2 = 4, poli : 1(ll.st), asimp : y = 1, f(0) = 0] f(x) = x x + 2 [R : Ni le:x 1,2 = ±1, poli : x = 2, asimp : y = x 2, f(0) = 1/2] f(x) = 2x2 + x x 1 [R : Ni le:x 1 = 0, x 2 = 1/2, poli : x = 1, asimp : y = 2x + 3, f(0) = 0] 6. f(x) = x2 + 5x + 6 x 2 1 [R : Ni le:x 1 = 2, x 2 = 3, poli : x 1,2 = ±1, aimp : y = 1, f(0) = 6] DARJA POTOƒAR, FMF

19 Tema: Racionalne ena be - obravnavanje Poglavje: Racionalna funkcija Pripomo ki: 19. ²olska ura (i) Obravnavaj naslednjo ena bo: x - neznanka, a - parameter a 2 2x 2x+1 + a2 +2x 1 2x = 2(a2 1)(a 2 +1) (2x 1)(2x+1) ; x ± 1 2 4a 2 x + 4x 2a = 0 4x(a 2 + 1) = (a 2 1)(a 2 + 1) x = a2 1 2 a 1. moºnost: 2 1 = a 2 = 0 a = 0 a 2. moºnost: 2 1 = a 2 = 2 a = ± 2 a 2 2x 2x a2 + 2x 1 2x = 2(a4 1) 4x 2 1 Povzetek: a {0, 2, 2} Ena ba nima re²itve. a / {0, 2, 2} x = a2 1 2 (ii) Na podoben na in obravnavaj ²e naslednjo ena bo: [R : x = { 2 2a a ; a 0 ni re²itve; a = 0. ] 2 x + 2 = a. DARJA POTOƒAR, FMF

20 Tema: Racionalne ena be - vaje, vaje Poglavje: Racionalna funkcija 20. ²olska ura 1. Poi² i prese i² e krivulj: [R : P 1 (3, 2), P 2 ( 1, 2)] 2. Re²i in obravnavaj ena bi: [R : x = 2, e x ±1] f(x) = x2 + 3 x + 3, y = 2. 3 x 1 = 2 x 1 x + 1 x 1 2 x x + 1 = 2 [R : x = 5/3, e x (, 1) (1, )] 3. Nari²i graf funkcije f(x) = 2 x Poi² i prese i² e funkcij f 1 (x) = x 6 x 2 16 in f 2(x) = 2+x (x 4) 2 [R : P (1, 1/3), x ±4] DARJA POTOƒAR, FMF

21 Tema: Racionalne neena be Poglavje: Racionalna funkcija 21. ²olska ura Spra²evanje - gra racionalne funkcije! Racionalna neena ba: 1. primer : Nari²emo racionalno funkcijo. y = x x > 0 Nari²emo 2 linearni funkciji y = x + 1, y = 1 x. Kdaj sta obe pozitivni oz. negativni? x+1 1 x > 0 Pomnoºimo z (1 x)2 (x + 1)(1 x) > 0. Nari²emo graf. V vseh primerih dobimo R = ( 1, 1). 2. primer : [R : ( 1, 1) (1, 5 2 )] x 2 7x + 6 x 2 1 < 1 3. primer : [R : (, 2) (0, 2)] x 3 + 3x + 4 x 2 4 < 2 x 2 4. primer: [R : x ( 3, 2)] x x 6 7 x x 2 3x 18 DARJA POTOƒAR, FMF

22 Tema: Racionalne neena be - vaje, vaje Poglavje: Racionalna funkcija 22. ²olska ura 1. 3 < x2 + ax 2 x 2 x + 1 < 2 Izraz x 2 x + 1 je vedno pozitiven, saj je diskriminanta manj²a od 0. Lo imo dva primera: > 3 Pomnoºimo z imenovalcem in dobimo ena bo x 2 + (a 3)x + 1 > 0. Ker mora biti diskriminanta tega izraza manj²a od 0 a ( 1, 7). x2 +ax 2 x 2 x+1 x2 +ax 2 x 2 x+1 < 2 Podobno dobimo a ( 6, 2). Tako dobimo re²itev a ( 1, 2). 2. y = x 1 x + 1 f 1 (x) : x = y 1 y = x+1 y+1 1 x Nari²i oba grafa. To je res zrcaljenje prek simetrale lihih kvadrantov. 3. f(x) = ax + b cx + d Dolo i a, b, c in d tako, da bo za rac. funkcijo f veljalo: f(0) = 0, f(2) = 6, f(4) = Dani sta funkciji f(x) = x3 3x+2 x 2 +2x+1 in g(x) = x + 2. a) Izra unajte prese i² i grafov funkcij f, g. [R : P 1 ( 2, 0), P 2 (0, 2)] b) V istem koordinatnem sistemu nari²ite oba grafa. c) Re²ite neena bo f(x) g(x). [R : x (, 2] [0, )] DARJA POTOƒAR, FMF

23 Tema: Vaje za ²olsko nalogo Oblika: vaje 23. ²olska ura in racionalna funkcija Najprej dam besedo dijakom za vpra²anja, ki so jim nerazumljiva. 1. Dana je funkcija g(x) = log 1 8 in izra unajte g( 2). [R : D g = ( 4, 0) (0, 2); g( 2) = 1] ( x4 4 x x2 ). Zapi²ite njeno denicijsko obmo je 2. Dan je polinom p(x) = x 4 3x 3 + ax 2 + bx 3. Za kateri realni ²tevili a, b pri deljenju s polinomom q(x) = x 2 4x 5 dobite ostanek 67x + 62? [R : a = 4, b = 10] 3. Re²ite ena bo: x 3 x = 1 x + 1 4( x + 1) [R : x = 16] 4. Dana je funkcija f(x) = 2x3 4x 2x 2 x 1. Nari²ite graf funkcije in poi² ite prese i² e grafa funkcije f s simetralo lihih kvadrantov. [R : P 1 (0, 0), P 2 (3, 3)] DARJA POTOƒAR, FMF

24 Tema: 1. ²olska naloga 24. ²olska ura in racionalna funkcija Vzorec 1. ²olske naloge: 1. naloga: Dan je polinom p(x) = 2x 3 10x 2 2x a) S Hornerjevim algoritmom pokaºi, da je ²tevilo (-1) ni la polinoma. b) Razstavi polinom na linearne faktorje, izpi²i vse ni le in njihove ve kratnosti. [R : 2(x 5)(x 1)(x + 1)] c) Nari²i graf polinoma! 2. naloga: Dolo i denicijsko obmo je funkcije 2x 3 + 2x 2 4x 4! [R : [ 2, 1] [ 2, )] 3. naloga: Dana je funkcija a) Nari²ite graf funkcije. x 4 f(x) = x 4 + x 2 2. b) Poi² ite prese i² a grafa funkcije f s premico y = 1. [R : P 1 ( 2, 1), P 2 ( 2, 1)] 4. naloga: Nari²i graf racionalne funkcije f(x) = 1 + Za katere vrednosti x je dana funkcija pozitivna? [R : x (, 4) [ 1, 2] [3, )] 8 x x 2 + x 12. DARJA POTOƒAR, FMF

25 Tema: Poprava ²olske naloge 25. ²olska ura in racionalna funkcija Razdelim teste, da jih dijaki pregledajo. Naredimo popravo in dam poudarek na najpogostej²e napake. V primeru prevelikih negativnih ocen se dogovorimo za popravljanje ²olske naloge, druga e pa lahko manj²e ²tevilo dijakov, ki so pisali negativno oceno, ustno popravijo oceno med teko o ²olsko uro. DARJA POTOƒAR, FMF

26 Tema: Ustno spra²evanje 26. ²olska ura in racionalna funkcija ƒe kdo ºeli popraviti negativno oceno, doseºeno na ²olski nalogi, se lahko javi. Druga e spra²ujem po dogovorjenem vrstnem redu. DARJA POTOƒAR, FMF

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

DARJA POTOƒAR, FMF

DARJA POTOƒAR, FMF 7. ²olska ura Tema: Ponovitev Oblika: vaje B 1 Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku: A V α A 1 B 1 sin α = AA 1 V A = BB 1 V B cos α = V B 1 V B = V A 1 V A tan α = sin α cos α cos α cot α = sin α =

Διαβάστε περισσότερα

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija. 1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Realne funkcije. Elementarne funkcije. Polinomi in racionalne funkcije. Eksponentna funkcija a x : R R + FKKT Matematika 1

Realne funkcije. Elementarne funkcije. Polinomi in racionalne funkcije. Eksponentna funkcija a x : R R + FKKT Matematika 1 Realne funkcije Funkcija f denirana simetri nem intervalu D = ( a, a) ali D = [ a, a] (i) je soda, e velja f(x) = f( x), x D; (ii) je liha, e velja f(x) = f( x), x D. Naj bo f denirana D f in x 1, x 2

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. Funkcije in enačbe

Matematika. Funkcije in enačbe Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12 LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA 1 2. del EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12 KAZALO 1 POLINOMI... 1 1.1 Polinomi VAJE... 1 1.2 Operacije

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ

INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NIKA HREN INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 203 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MATEMATIKA - RAČUNALNIŠTVO NIKA HREN Mentor: izr.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R. II. FUNKCIJE 1. Osnovni pojmi 2. Sestavljanje funkcij 3. Pregled elementarnih funkcij 4. Zveznost Kaj je funkcija? Definicija Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

PRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2

PRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2 3 4 PRIMER UPORABE FUNKCIJ Upogibni moment 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE T (x) =F A qx M(X )=F A x qx2 2 1 2 DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE Naj bosta A in B neprazni množici. Enolična funkcija f : A

Διαβάστε περισσότερα

predavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic

predavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic 1 RE ITVE 5. DOMAƒE NALOGE - TOTP - modul MATEMATIKA predavaelj: doc. Andreja Drobni Vidic UPORABA ODVODOV IN INTEGRALI Diferencialni ra un je omogo il re²evanje nalog, za kaere je pred em kazalo, da presegajo

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Množico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f

Množico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f Funkcije Funkcija f : A B (funkcija iz množice A v množico B) je predpis (pravilo, postopek, preslikava, formula,..), ki danemu podatku x A priredi funkcijsko vrednost f (x) B. Množica A je množica vseh

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013 Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Navadne diferencialne enačbe

Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama

Διαβάστε περισσότερα

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih. TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Dragi polinom, kje so tvoje ničle?

Dragi polinom, kje so tvoje ničle? 1 Dragi polinom, kje so tvoje ničle? Vito Vitrih FAMNIT - Izlet v matematično vesolje 17. december 2010 Polinomi: 2 Polinom stopnje n je funkcija p(x) = a n x n + a n 1 x n 1 +... + a 1 x + a 0, a i R.

Διαβάστε περισσότερα

APROKSIMACIJA FUNKCIJA

APROKSIMACIJA FUNKCIJA APROKSIMACIJA FUNKCIJA Osnovni koncepti Gradimir V. Milovanović MF, Beograd, 14. mart 2011. APROKSIMACIJA FUNKCIJA p.1/46 Osnovni problem u TA Kako za datu funkciju f iz velikog prostora X naći jednostavnu

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

NALOGE IZ MATEMATIKE ZA FIZIKE IN TEHNIKE Z RE ITVAMI U no gradivo

NALOGE IZ MATEMATIKE ZA FIZIKE IN TEHNIKE Z RE ITVAMI U no gradivo Univerza v Ljubljani Pedago²ka fakulteta Oddelek za matematiko in ra unalni²tvo Tadej Star i NALOGE IZ MATEMATIKE ZA FIZIKE IN TEHNIKE Z RE ITVAMI U no gradivo Ljubljana 07 Predgovor Matemati ni koncepti

Διαβάστε περισσότερα

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama. Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama. a b Verovatno a da sluqajna promenljiva X uzima vrednost iz intervala

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

TRANZITIVNI GRAFI. Katarina Jan ar. oktober 2008

TRANZITIVNI GRAFI. Katarina Jan ar. oktober 2008 TRANZITIVNI GRAFI Katarina Jan ar oktober 2008 Kazalo 1 Uvodne denicije........................ 3 2 Vozli² na tranzitivnost.................... 8 3 Povezavna tranzitivnost.................... 10 4 Lo na

Διαβάστε περισσότερα

7 Algebarske jednadžbe

7 Algebarske jednadžbe 7 Algebarske jednadžbe 7.1 Nultočke polinoma Skup svih polinoma nad skupom kompleksnih brojeva označavamo sa C[x]. Definicija. Nultočka polinoma f C[x] je svaki kompleksni broj α takav da je f(α) = 0.

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Lastne vrednosti in lastni vektorji

Lastne vrednosti in lastni vektorji Poglavje VIII Lastne vrednosti in lastni vektorji V tem poglavju bomo privzeli, da so skalarji v vektorskih prostorih, koeficienti v matrikah itd., kompleksna števila. Algebraične operacije seštevanja,

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva

Διαβάστε περισσότερα

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1 Poglavje II Matrike Matrika je pravokotna tabela realnih števil Na primer: [ ] 1 1 1, 2 3 1 1 0 1 3 2 1, 0 1 4 [ ] 2 7, Matrika je sestavljena iz vrstic in stolpcev Vrstici matrike [ ] 1 1 1 2 3 1 [ ]

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe

Διαβάστε περισσότερα

Elementi spektralne teorije matrica

Elementi spektralne teorije matrica Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu:

Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu: 1. ura Tema: Uvodna ura Oblika: Poglavje: 1. Prva ura po poletnih počitnicah: Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu: 2. Učbeniki. kontrolne naloge spraševanje 3. Hiter

Διαβάστε περισσότερα

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega Izeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega 1. Najosnovnejše o konveksnih funkcijah Definicija. Naj bo X vektorski rostor in D X konveksna množica. Funkcija ϕ: D R je konveksna,

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x Zadatak (Darjan, medicinska škola) Izračunaj vrijednosti trigonometrijskih funkcija broja ako je 6 sin =,,. 6 Rješenje Ponovimo trigonometrijske funkcije dvostrukog kuta! Za argument vrijede sljedeće formule:

Διαβάστε περισσότερα

Tadej Star i NALOGE IZ LOGIKE IN MNOšIC Z RE ITVAMI U no gradivo

Tadej Star i NALOGE IZ LOGIKE IN MNOšIC Z RE ITVAMI U no gradivo Univerza v Ljubljani Pedago²ka fakulteta Oddelek za matematiko in ra unalni²tvo Katedra za algebro in analizo Tadej Star i NALOGE IZ LOGIKE IN MNOšIC Z RE ITVAMI U no gradivo Ljubljana, 2015 Predgovor

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne

Διαβάστε περισσότερα

Definicija 1. Naj bo f : D odp R funkcija. Funkcija F : D odp R je primitivna funkcija funkcije f, če je odvedljiva in če velja F = f.

Definicija 1. Naj bo f : D odp R funkcija. Funkcija F : D odp R je primitivna funkcija funkcije f, če je odvedljiva in če velja F = f. Nedoločeni integral V tem razdelku si bomo pogledali operacijo, ki je na nek način inverzna odvajanju. Za dano funkcijo bomo poskušali poiskati neko drugo funkcijo, katere odvod bo ravno dana funkcija.

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

Algebraične strukture

Algebraične strukture Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Matematika 1 Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 21. april 2008 102 Poglavje 4 Odvod 4.1 Definicija odvoda Naj bo funkcija f definirana na intervalu (a, b) in x 0 točka s tega intervala. Vzemimo

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

Shefferjeva polinomska zaporedja

Shefferjeva polinomska zaporedja Shefferjeva polinomska zaporedja Marko Razpet Matematični kolokviji Ljubljana, 23. marca 2006 Page 1 of 63 Predstavljen bo osnovni koncept umbralnega računa, kakršnega sta razvila Gian-Carlo Rota in Steven

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

radni nerecenzirani materijal za predavanja R(f) = {f(x) x D}

radni nerecenzirani materijal za predavanja R(f) = {f(x) x D} Matematika 1 Funkcije radni nerecenzirani materijal za predavanja Definicija 1. Neka su D i K bilo koja dva neprazna skupa. Postupak f koji svakom elementu x D pridružuje točno jedan element y K zovemo funkcija

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ. Preslikave med množicami Funkcija ali preslikava med dvema množicama A in B je predpis f, ki vsakemu elementu x množice A priredi natanko določen element y množice B. Važno

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Jaka Cimprič

Matematika 1. Jaka Cimprič Matematika 1 Jaka Cimprič Predgovor Pričujoči učbenik je namenjen študentom tistih univerzitetnih programov, ki vključujejo samo eno leto matematike. Nastala je na podlagi izkušenj, ki jih imam s poučevanjem

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

INŽENIRSKA MATEMATIKA I INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična

Διαβάστε περισσότερα

radni nerecenzirani materijal za predavanja

radni nerecenzirani materijal za predavanja Matematika 1 Funkcije radni nerecenzirani materijal za predavanja Definicija 1. Kažemo da je funkcija f : a, b R u točki x 0 a, b postiže lokalni minimum ako postoji okolina O(x 0 ) broja x 0 takva da je

Διαβάστε περισσότερα

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda

Διαβάστε περισσότερα

Diagonalni gra. 1 Predstavitev diagonalnih grafov. Zvone Klun. Maj 2007

Diagonalni gra. 1 Predstavitev diagonalnih grafov. Zvone Klun. Maj 2007 Diagonalni gra Zvone Klun Maj 2007 1 Predstavitev diagonalnih grafov Graf je diagonalen (ang. chordal), e ima vsak cikel dolºine 4 ali ve diagonalo. Kjer je diagonala (ang. chord) povezava med dvema vozli²

Διαβάστε περισσότερα

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost M086 LA 1 M106 GRP Tema: CSB nejednakost. 19. 10. 2017. predavač: Rudolf Scitovski, Darija Marković asistent: Darija Brajković, Katarina Vincetić P 1 www.fizika.unios.hr/grpua/ 1 Baza vektorskog prostora.

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA Polona Oblak Ljubljana, 04 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.8)(0.034.) OBLAK,

Διαβάστε περισσότερα

18. listopada listopada / 13

18. listopada listopada / 13 18. listopada 2016. 18. listopada 2016. 1 / 13 Neprekidne funkcije Važnu klasu funkcija tvore neprekidne funkcije. To su funkcije f kod kojih mala promjena u nezavisnoj varijabli x uzrokuje malu promjenu

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

6 Polinomi Funkcija p : R R zadana formulom

6 Polinomi Funkcija p : R R zadana formulom 6 Polinomi Funkcija p : R R zadana formulom p(x) = a n x n + a n 1 x n 1 +... + a 1 x + a 0, gdje su a 0, a 1,..., a n realni brojevi, a n 0, i n prirodan broj ili 0, naziva se polinom n-tog stupnja s

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

Interpolacija in aproksimacija funkcij

Interpolacija in aproksimacija funkcij Poglavje 4 Interpolacija in aproksimacija funkcij Na interpolacijo naletimo, kadar moramo vrednost funkcije, ki ima vrednosti znane le v posameznih točkah (pravimo jim interpolacijske točke), izračunati

Διαβάστε περισσότερα

( , 2. kolokvij)

( , 2. kolokvij) A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski

Διαβάστε περισσότερα

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3

Διαβάστε περισσότερα

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA 1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA 1. Naštej lastnosti osnovnih računskih operacij v množici naravnih števil. 2. Kakšen je vrstni red računskih operacij v množici celih števil?

Διαβάστε περισσότερα

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil. Zaporedja števil V matematiki in fiziki pogosto operiramo s približnimi vrednostmi neke količine. Pri numeričnemu računanju lahko npr. število π aproksimiramo s števili, ki imajo samo končno mnogo neničelnih

Διαβάστε περισσότερα

Osnovne lastnosti odvoda

Osnovne lastnosti odvoda Del 2 Odvodi POGLAVJE 4 Osnovne lastnosti odvoda. Definicija odvoda Odvod funkcije f v točki x je definiran z f f(x + ) f(x) (x) =. 0 Ta definicija je smiselna samo v primeru, ko x D(f), ita na desni

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec

Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1 letnik finančne matematike na FMF Primož Moravec 13 september 2017 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 51264(0758)

Διαβάστε περισσότερα