3.1 Snovi okoli nas. Kaj je snov?
|
|
- Κωνσταντίνος Βούλγαρης
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 3. svet SNOVI 3.1 Snovi okoli nas 3.2 Lastnosti snovi 3.3 Kovine in njihove lastnosti 3.4 Elementi in spojine. Atomi in molekule 3.5 Zgradba atoma 3.6 Ionska in kovalentna vez 3.7 Varno delo v laboratoriju 3.8 Kemijske reakcije 3.9 Polimeri 3.10 Uporaba in predelava polimerov Preveri svoje znanje 3.1 Snovi okoli nas Učne vsebine snovi so lahko čiste ali so zmesi čiste snovi so elementi ali spojine snovi so lahko naravne ali pridobljene (umetne) viri snovi v naravi so: zemeljska skorja, voda, zrak in nafta Slika 1 Hranila, zdravila in kuhinjski pribor so iz različnih snovi. Že pred leti so naši predniki začeli iz naravnih snovi izdelovati primitivna orodja in orožja. Obklesali so kose kremena, iz gline so oblikovali lončeno posodo in jo žgali v ognju. Iz samorodnega zlata so izdelovali zlato okrasje. Pred približno 4000 leti so iz rude začeli pridobivati baker, nato so ulivali izdelke iz brona in pred 3200 leti so se naučili pridobivati železo in kovati jeklo, ki je vse do danes eden izmed najpomembnejših materialov. Številne nove zlitine in kompozitni materiali, ki jim jih je uspelo razviti v zadnjih nekaj desetletjih, vse bolj nadomeščajo klasične materiale. Obdobje zadnjega pol stoletja bi lahko poimenovali»silicijeva doba«, saj so silicijevi čipi omogočili nesluten razvoj računalniške in informacijske tehnologije. Kaj je snov? Vse, česar se dotakneš, in vse, kar nas obdaja, je sestavljeno iz snovi. Voda, ki jo naliješ v kozarec, je snov. Ključ, s katerim zaklepamo vrata, je izdelan iz kovine. Platišče avtomobilskega kolesa je narejeno iz zlitine, obloge v notranjosti avtomobila so izdelane iz različnih plastik. Kovina, zlitina in plastika so prav tako snovi. Kadar nam veter brije okoli ušes, čutimo upor zraka, ki nas obdaja zrak, četudi ga ne vidimo, je snov. Vsak dan uporabljamo detergente, če zbolimo, jemljemo zdravila; detergenti in zdravila so iz snovi. Tudi živali in rastline so sestavljene iz različnih snovi. Vsa živa bitja vsebujejo vodo, v človeškem telesu je vode za približno 65 % telesne mase. V zelenih delih rastlin pri fotosintezi nastaja glukoza, ki se pretvori v celulozo in škrob. V sadju naletimo na vitamine in arome. V plodovih oljnic in v maščobnih celicah pri živalih in ljudeh so shranjene maščobe. Lasje in nohti so zgrajeni predvsem iz beljakovin. 28
2 Čiste snovi in zmesi Vsi smo bili kdaj v stiku s snovmi, kot so železo, baker, srebro, zlato, najbrž tudi s snovmi, kot so žveplo, grafit, silicij, jod, fosfor in druge. Vse našteto so čiste snovi in sodijo v skupino snovi, ki jim pravimo elementi. Za elemente je značilno, da jih ne moremo razgraditi v še bolj enostavne snovi. Potem je tu še ogromno čistih snovi, ki so sestavljene iz dveh, treh ali več elementov. Takim snovem pravimo spojine. Voda je na primer spojina, sestavljena iz dveh elementov, vodika in kisika. Tudi kuhinjska sol (natrijev klorid) je spojina, sestavljena samo iz dveh elementov. Pridobijo jo bodisi iz morske vode bodisi jo kopljejo kot kameno sol v rudnikih. Lahko pa jo pripravijo v kemijskem laboratoriju s kemijsko reakcijo med elementoma natrij in klor. Voda, kuhinjska sol ali katerakoli druga čista snov ima vedno enake lastnosti, ne glede na to, kje v naravi se nahaja in na kakšen način jo v laboratoriju pridobimo. Sol, kuhinjska sol, kamena sol, halit, natrijev klorid je ista snov. brom kalcit klor natrij kalijev dikromat grafit cink modra galica jod baker žveplo magnezij Slika 2 Nekateri elementi in spojine kromov galun sladkor kremen in pirit Čiste snovi imenujemo tudi substance. V naravi so čiste snovi pogosto pomešane med seboj, tvorijo zmesi. Zrak je zmes plinov: elementov dušika, kisika in žlahtnih plinov in spojine ogljikovega dioksida. Posamezne čiste snovi v zmesi so sestavine ali komponente. Kamnine, v katerih že s prostim očesom vidimo različne vrste zrnc, so heterogene zmesi različnih mineralov. Če pomešamo med seboj trdne snovi, na primer sol in sladkor, dobimo heterogene zmesi. Mineral je naravna čista snov (spojina) s stalno sestavo. Kamnina je heterogena zmes različnih mineralov. Ruda je zmes mineralov in različnih primesi (jalovine). Iz mineralov v rudah pridobivamo kovine. Slika 3 Na povečani sliki detajla pohorskega granodiorita vidimo tri vrste zrnc. Poišči na spletu, kateri so to minerali. Če so delci v zmesi manjši od milijoninke milimetra, imamo opraviti s homogeno zmesjo. Morska voda je homogena zmes vode in natrijevega klorida ter nekaterih drugih spojin. Zmesi plinov so vedno homogene. 29
3 Pogonsko gorivo, ki ga točimo na bencinski črpalki, je tekoča homogena zmes, sestavljena iz več spojin, večinoma ogljikovodikov. Tudi homogeno zmes si lahko doma v kuhinji pripravimo sami: v vodo stresemo žličko soli ali sladkorja in mešamo toliko časa, da se vse raztopi. Poišči na spletu ali v strokovni literaturi, v kakšni obliki se v naravi nahaja baker. Slika 4 Sestava zemeljske skorje Poišči na spletu ali v strokovni literaturi: a) katere snovi pridobivajo iz morske vode, b) za kaj se uporabljajo plini, ki jih pridobimo iz zraka. Naravne in pridobljene snovi Iz železove rude, imenovane hematit, pridobimo železo, primerno za izdelavo najrazličnejših vrst jekla. Boksit, iz katerega pridobivajo aluminij, je zmes različnih aluminijevih, silicijevih in železovih mineralov. Kremen je mineral, primeren za pridobivanje silicija. Živo apno pripravimo z žganjem minerala apnenca pri temperaturah od 900 do 1000 C. Pri segrevanju sode, pomešane z apnencem in kremenom, pripravimo raztaljeno steklo. Hematit, boksit, kremen in apnenec, različne druge rude pa glina, premog in nafta, vse to so naravne snovi, ki obstajajo v zemeljski skorji milijone ali celo milijarde let in jih v velikem obsegu izkoriščamo in predelujemo še danes. Železo, aluminij, silicij, žgano apno pridobimo iz uporabnih naravnih snovi. Snovem, ki jih pridobimo iz drugih, pravimo pridobljene snovi. Za razkuževanje ran se uporabljajo alkoholi, bolnikom predpisujejo odmerke različnih zdravil, ki jih lahko pripravijo v laboratorijih ali izolirajo iz rastlin. Danes so številni izdelki narejeni iz polimerov (plastika), kot so polieten, polipropen, teflon idr. Vse te snovi pridobivamo iz spojin, ki so v nafti. Vse naštete snovi uvrščamo med pridobljene, imenujemo jih tudi umetne snovi. V zadnjih 100 letih je kemikom uspelo pripraviti več kot 50 milijonov novih spojin; večine teh v naravi ne najdemo. Zemeljska skorja, voda, zrak in nafta so viri naravnih snovi Spoznali smo že, da je zemeljska skorja vir rud, kamnin in mineralov. Približno 70 % površine zemeljske oble je prekrite z vodo. Od tega je 97 % morske vode, 3 % pa sladke vode. Sladka voda je vir za pripravo neoporečne pitne vode, ki jo uporabljamo za kuhanje, pripravo različnih napitkov, za čiščenje in pranje. Veliko vode se porabi za proizvodnjo pare ali kot hladilno sredstvo v različnih industrijskih obratih, termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Zrak je zmes plinov in je neizčrpen vir pomembnih surovin. Če utekočinjenega destiliramo pri dovolj nizkih temperaturah, pridobimo dušik, kisik, argon in druge žlahtne pline. Preglednica 1 Sestava zraka Plin v zraku Masni delež plina kisik 21 % dušik 78 % žlahtni plini malo manj kot 1 % ogljikov dioksid 0,040 % 30
4 Helij je edini žlahtni plin, ki ga ni v zraku. Zaradi majhne gostote uhaja iz ozračja v vesolje. Helij se sprošča v zemeljski skorji pri radioaktivnem razpadu elementov urana in torija. Navadno je primešan zemeljskemu plinu; pridobivanje helija se izplača že, če je primešanega več kot 0,2 %. Največ se uporablja za polnjenje balonov, pomešanega s kisikom vdihavajo potapljači pri globinskem potapljanju. Zaradi izjemno nizke temperature vrelišča ( 269 C) je utekočinjen helij edina snov, ki je primerna za hlajenje superprevodnih magnetov pri aparaturah, uporabnih v medicinski diagnostiki in v znanosti. Slika 5 Baloni, polnjeni s helijem Z razmahom industrializacije v drugi polovici 19. stoletja je začela strmo naraščati potreba po izkoriščanju fosilnih goriv: premoga, nafte in zemeljskega plina. Premog uporabijo za pogon termoelektrarn in pripravo koksa, zemeljski plin je gorivo, primerno za ogrevanje in pogon plinskih elektrarn. Iz nafte pridobivajo pogonska goriva za cestni in letalski promet. Ogromno spojin, kot so zdravila, polimeri, dišave, kozmetični preparati, pesticidi in detergenti, pa pridobivajo s kemijskimi reakcijami iz spojin iz nafte. NA KRATKO Okolica, v kateri živimo, je sestavljena iz ogromno različnih snovi. Snovi so lahko čiste ali so zmesi. Po sestavi delimo čiste snovi na elemente ali spojine. Slika 6 Kozmetika je iz nafte. Zmesi so sestavljene iz dveh ali več čistih snovi. Poznamo homogene in heterogene zmesi. Po izvoru delimo snovi na naravne in pridobljene (umetne). Viri naravnih snovi so zemeljska skorja, voda, zrak in nafta. RAZMISLI IN ODGOVORI 1. Napisanih je nekaj snovi, s katerimi se pogosto srečamo. Katere snovi so zmesi? 70 % alkohol za razkuževanje ran, baker, glina, granit, modra galica, nafta, polieten, pralni prašek, premog, sladkor, voda, zrak 2. Med naštetimi snovmi podčrtaj pridobljene. aluminij, apnenec, apno, aspirin, hematit, klorofil, kremen, kuhinjska sol, med, milo, modra galica, teflon, porcelan, voda, železo 3. Izberi pravilni odgovor. Zrak je: A čista snov B pridobljena snov C homogena zmes Č heterogena zmes 31
5 3.2 Lastnosti snovi Učne vsebine snovi so pri sobni temperaturi v različnih agregatnih stanjih:v trdnem, tekočem ali plinastem vsaka čista snov ima točno določene fizikalne lastnosti materiali so snovi, iz katerih izdelujemo predmete z uporabno vrednostjo uporabnost materiala določajo njegove fizikalne in mehanske lastnosti Med vsemi snovmi je diamant zaradi svojih nenavadnih lastnosti nekaj posebnega. Je najtrša znana snov, ima zelo visok lomni količnik, zato se obrušeni diamanti tako zelo lesketajo. Je odličen električni izolator. Odlikuje se po tem, da toploto prevaja nekajkrat bolje od najbolj toplotno prevodne kovine, srebra. Primerno obrušene naravne diamante brez primesi uporabijo za izdelavo najdražjega nakita. Drobni in nečisti diamanti pa so pripravni za izdelavo najkakovostnejših brusilnih, vrtalnih in rezalnih orodij. Diamantov v naravi še zdaleč ni dovolj, zato pripravijo umetne iz grafita pri visokih temperaturah in zelo visokih tlakih. Trdno, tekoče in plinasto Železna ograja Voda v čaši Baloni, polnjeni s helijem. Slika 7 Železo, voda in helij pri sobnih pogojih Železo se razlikuje od vode v kozarcu ali od helija, s katerim je napolnjen balon. Te tri snovi so v različnih agregatnih stanjih. Pri sobni temperaturi je železo v trdnem, voda v tekočem in helij v plinastem agregatnem stanju. Če neko snov dovolj segrejemo ali ohladimo, se njeno agregatno stanje spremeni. Železo se stali in postane tekoče, če ga segrejemo na 1538 C, pri 2862 C pa izpari. Če vodo ohladimo na 0 C, zamrzne v led, če jo segrejemo na 100 C, zavre; pri vrenju nastane vodna para. Plin helij moramo ohladiti na 269 C, da se utekočini. Temperaturo, pri kateri se snov stali, imenujemo tališče, temperaturo, pri kateri snov izpari, pa vrelišče. Pri spremembah agregatnega stanja se snovi spremeni le oblika, snov ostane ista. Tako so voda, led in vodna para le različne oblike iste snovi vode. RAZMISLI Naloga 1 Tališča in vrelišča Na podlagi podatkov v zgornjem besedilu napiši temperature tališča in vrelišča železa, vode in helija. Piši v zvezek v preglednico, podobni spodaj. Snov Tališče ( C) Vrelišče ( C) železo voda helij helij ni znan v trdnem stanju 32
6 Prehodi med agregatnimi stanji snovi so prikazani v spodnji shemi. Taljenje je prehod iz trdnega v tekoče agregatno stanje. Prehod v obrnjeno smer, iz tekočega v trdno stanje, je strjevanje (za vodo prehod imenujemo zmrzovanje). Oba prehoda potekata pri isti temperaturi, pri temperaturi tališča snovi. Izparevanje je prehod iz tekočega v plinasto agregatno stanje. Prehod v obrnjeno smer, iz plinastega v tekoče agregatno stanje, je utekočinjanje (kondenzacija). Oba prehoda potekata pri isti temperaturi, pri temperaturi vrelišča snovi. Nekatere trdne snovi lahko sublimirajo preidejo iz trdnega naravnost v plinasto stanje. Če segrevamo temno sive kristale joda, opazimo vijolične pare. Jod preide iz trdnega stanja naravnost v plinasto. Na hladnem urnem steklu se jodove pare znova izločijo v obliki kristalov. Oba prehoda imenujemo sublimacija. Ker se pri prehodih med agregatnimi stanji spremeni le oblika snovi, snov pa ostane ista, so ti prehodi fizikalne spremembe, agregatno stanje pri sobni temperaturi pa je fizikalna lastnost snovi. Gostota snovi Pomembna fizikalna lastnost snovi je tudi njena gostota. Vsak košček snovi z določeno prostornino, celo plin, ima določeno maso. Mase različnih snovi lahko primerjamo med seboj le, če so njihove prostornine enake. Gostota snovi je masa prostorninske enote te snovi. gostota snovi = masa snovi prostornina snovi Podajamo jo v gramih na kubični centimeter (g/cm 3 ) ali kilogramih na kubični decimeter (kg/dm 3 ). Gostote trdnih snovi in tekočin se s temperaturo nekoliko spreminjajo, zato jih izmerimo vedno pri isti temperaturi, navadno pri 20 C. Gostote plinov pa se močno spreminjajo, če jih segrevamo ali ohlajamo ali če jih stiskamo in razpenjamo. Zato moramo pri plinih vedno navesti temperaturo in tlak, pri katerem je bila gostota izmerjena. Slika 8 Sublimacija joda v pokriti čaši. Kristali joda se izločijo na hladnem urnem steklu. 33
7 Gostote trdnih snovi segajo večinoma od 1 do 20 g/cm 3, gostote tekočin večinoma od 0,5 do 2 g/ml, gostote plinov pa so tudi do tisočkrat manjše, od 0,0001 do 0,01 g/ml. Preglednica 2 Gostota nekaterih snovi pri 20 C 1 g/cm 3 = 1 g/ml Gostote tekočin in plinov navadno navajamo v g/ml. V letalski industriji se za gradnjo letalskih ogrodij uporabljajo zlitine aluminija, saj ima aluminij majhno gostoto, 2,7 g/cm 3. Pri velikih nadzvočnih hitrostih pa se trup letala segreje nad 200 C. Nad to temperaturo se trdnost in žilavost aluminijevih zlitin občutno zmanjšata. Zato za nadzvočna letala uporabljajo titan oziroma titanove zlitine. Čeprav ima titan večjo gostoto, 4,5 g/cm 3, so njegove mehanske lastnosti v primerjavi z aluminijem neprimerno boljše. Snov Gostota trdna (g/cm 3 ) zlato 19,3 baker 8,92 železo 7,87 aluminij 2,70 diamant 3,51 tekoča (g/ml) živo srebro 13,6 brom 3,12 voda 0,998 metanol 0,792 žveplova kislina 1,84 plinasta (pri tlaku 100 kpa) (g/ml) vodik 0, helij 0, kisik 0,00131 ksenon 0,00539 Vsaka čista snov ima točno določeno tališče, vrelišče, gostoto in druge fizikalne lastnosti. Slika 9 a) Nosilna konstrukcija mostu je izdelana iz jeklenih profilov. b) Protipotresno ogrodje stavbe je iz železobetona. 34 Materiali Snov, ki se uporablja za izdelavo predmetov z uporabno vrednostjo, imenujemo material. Železo sodi med najpomembnejše materiale. Železu dodajajo različne kovine in pripravijo številne zlitine, ki jim pravimo jekla. V primerjavi z železom imajo veliko boljše lastnosti, so razmeroma poceni, njihova uporaba pa je vsestranska. Jeklene izdelke uporabljajo v gradbeništvu, v avtomobilski industriji, ladjedelništvu, za izdelavo orodij. Skoraj ni izdelka z množično uporabnostjo, pri katerem ne bi naleteli na sestavni del, izdelan iz jekla. Cement je prav tako pomemben material, uporaben za izdelavo različnih betonov. V kombinaciji z železom je beton daleč najbolj zanesljiv gradbeni material, primeren za izgradnjo protipotresnih stavb. Naravni kamen je kamnina z uporabno vrednostjo. Primerno veliki, obklesani kosi granita so zaradi njegove velike trdote primerni za tlakovanje pločnikov, pohodnih in prevoznih poti. V gradbeništvu se lepo oblikovani in polirani kosi granita in marmorja zaradi privlačnega videza uporabljajo kot okrasje, pri izdelavi notranje opreme pa kot dekorativni elementi. Iz belega marmorja pa so renesančni umetniki klesali kipe neizmerne kulturne vrednosti.
8 Plastiko lahko oblikujemo in je zelo obstojna, zato je primerna za izdelavo različnih predmetov, uporabnih vsepovsod v gospodinjstvu, pri izdelavi orodij, v avtomobilski industriji ipd. Uporabo različnih vrst plastike bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju poglavja. Steklo, s katerim pokrivamo verande in zimske vrtove, prepušča sončno svetlobo in omogoča segrevanje zraka v zaprtih prostorih. Prenesti mora dovolj veliko težo, celo udarce. Če vendarle poči, se mora zdrobiti v majhne delce, da ti uporabnika čim manj poškodujejo. Les še vedno sodi med najbolj cenjene naravne materiale in ima, tako kot v preteklosti, široko uporabnost v gradbeništvu, nenadomestljiv pa je tudi v papirništvu in pri izdelavi kakovostnega pohištva. Je razmeroma dober toplotni izolator. Primerno obdelani leseni izdelki so trpežni proti zunanjim vplivom, kot so vlaga in temperaturne spremembe. Potreba po vsakršnem lesu je v zadnjih desetletjih tako zelo narasla, da pomeni nebrzdano izsekovanje gozdov že resno okoljsko grožnjo vsemu človeštvu. Slika 10 a) V gospodinjstvu so v rabi številni izdelki iz plastike. Slika 11 Deli kuhinjskega pohištva so iz lesa in plastike, zavese pa iz tekstila. b) Stekleno pročelje stavbe Za izdelavo kakovostnega izdelka s primerno ceno je treba skrbno načrtovati in nadzorovati lastnosti vgrajenih materialov. Na primer vrhunsko dirkalno kolo mora biti iz materialov s čim nižjo gostoto, da je kolo čim lažje, hkrati pa morajo biti materiali žilavi in trpežni, da lahko kolo prenaša velike obremenitve. V te namene uporabljajo posebne aluminijeve in titanove zlitine, vse pogosteje pa tudi kompozitne materiale (več o njih v učni enoti 3.10). Mehanske lastnosti snovi Materiali, iz katerih so izdelki, morajo imeti primerne lastnosti, da lahko prenesejo obremenitve. Če poznamo lastnosti materialov, lahko predvidimo, kakšno sestavo, obliko in velikost mora imeti predmet ali izdelek, da bo uporaben predpisan čas in da pri obratovanju ali uporabi ne pride na njem do poškodb. Trdota materiala nam pove koliko je material odporen proti razenju. Če snov ali material razimo, mora biti dovolj trd, da ne pride do poškodb na površini. Površine brusilnih papirjev so prevlečene z različno velikimi delci dovolj trdih materialov, kot sta korund in karborund. Materiali so mehki, če se jim površina preoblikuje že pri delovanju majhnih sil. Košček mila je uporaben le, če je dovolj mehak. Tudi glina mora biti dovolj mehka, da je primerna za oblikovanje izdelkov. Predmeti lahko prenesejo sunkovite obremenitve le, če so dovolj trdni, žilavi in ne preveč togi. Najvišji nebotičniki in jeklene konstrukcije visečih mostov lahko zaradi sunkov orkanskih vetrov zanihajo celo za nekaj metrov. Na primer, odmik od ravnovesnega položaja je podan z upogibno trdnostjo. Slika 12 Milo je mehko. 35
9 Če je dovoljena obremenitev presežena, se izdelki iz nekaterih materialov prelomijo ali celo razletijo v koščke. Taki izdelki so krhki. Steklo in izdelke iz stekla uvrščamo med krhke materiale. Predmetom iz elastičnih in upogljivih materialov, se med obremenitvijo spremeni oblika. Po prenehanju obremenitve zavzame svojo prvotno obliko. Elastični so gumijasti predmeti in izdelki iz silikona, upogljivi pa izdelki iz plastike. Poišči v literaturi, kateri spojini sta korund in karborund? Slika 13 Steklo je krhko. Polieten je upogljiv. NAREDI Slika 14 V vročo vodo potopimo kovinsko, stekleno, plastično in leseno palčko. Poskus 1 Fizikalne lastnosti snovi Ugotavljali bomo lastnosti jekla, stekla, plastike in lesa. Potrebujemo kovinsko, stekleno, plastično in leseno palčko, debeline okoli 5 mm in dolžine 15 cm nož čašo, 250 ml z vodo komplet za merjenje prevodnosti trinožnik z žično mrežico plinski gorilnik Kako delamo Posamezne poskuse izvedemo z jekleno, s stekleno, plastično in z leseno palčko. Rezultate vpišemo v zvezek v razpredelnico, podobno spodnji. 1. Vsako palčko poskusi previdno raziti z nožem. 2. Vsako palčko poskusi previdno upogniti. 3. S kompletom za merjenje prevodnosti preizkusi električno prevodnost vsake palčke. V katerem primeru žarnica zasveti? 4. V čaši segrejemo vodo skoraj do vrenja in v vročo vodo potopimo vse štiri palčke. Po dveh minutah previdno potipamo vsako palčko približno 1 cm nad robom čaše. Katera palčka je najtoplejša? Material Jeklo Steklo Plastika Les 1. trdo/mehko 2. togo/upogljivo 3. električna prevodnost 4. dobra toplotna prevodnost 36
10 Električna in toplotna prevodnost Električni tok je tok nabitih delcev. Snov prevaja električni tok le, če so v njej nabiti delci, elektroni ali ioni, ki se lahko prosto gibljejo. V kovinah so prosto gibljivi elektroni, zato so kovine odlični električni prevodniki (več o tem v učni enoti 3.5). Snovem, v katerih se elektroni pod vplivom električne napetosti ne morejo prosto premikati, pravimo neprevodniki ali izolatorji. Steklo in plastika sta izolatorja. Silicij prevaja električni tok, toda precej slabše od kovin, zato ga uvrščamo med polprevodnike. Toplota v predmetih se širi vedno od toplejšega dela proti hladnejšemu. Materiali, po katerih se toplota hitro širi, so dobri toplotni prevodniki. Če pa toplota potuje proti hladnejšemu delu počasi, je taka snov dober toplotni izolator. Kovine in zlitine so dobri prevodniki toplote, plastika in les pa sta dobra izolatorja toplote. Slika 15 Petžilen električni kabel. Bakrene žice so oplaščene z izolacijo. Če je plin segret na dovolj visoko temperaturo ali če je izpostavljen dovolj visoki napetosti, nastane zmes nabitih delcev, ki prevaja električni tok. Prevodnemu plinu pravimo plazma. Pri TV-zaslonih uporabijo za nastanek plazme električno napetost. Slika 16 a) Kovinski predmeti odlično prevajajo toploto. b) Stiropor je prvovrsten toplotni izolator. NA KRATKO Vsaka čista snov ima točno določeno tališče, vrelišče, gostoto in druge fizikalne lastnosti. Material je snov, iz katere izdelajo predmete z uporabno vrednostjo. Uporabnost materiala določajo njegove mehanske lastnosti ter električna in toplotna prevodnost. RAZMISLI IN ODGOVORI 1. Podčrtaj tiste snovi, ki so pri sobni temperaturi v plinastem stanju. brom helij marmor metan ogljikov dioksid voda zlato zrak živo srebro žveplova kislina 2. Pri kateri spremembi preide snov iz trdnega agregatnega stanja naravnost v plinasto? A zmrzovanje B utekočinjanje C sublimacija D izparevanje 3. Zapisane snovi razvrsti po naraščajočih gostotah. metanol voda vodik zlato železo 4. Katera od naštetih snovi dobro prevaja elektriko in toploto? A les B stiropor C aluminij Č steklo 37
11 3.3 Kovine in njihove lastnosti Učne vsebine kovine imajo svojstven lesk in zven kovine prevajajo elektriko in toploto zlitine so zmesi več kovin površine nezaščitenih kovin korodirajo zaščita pred korozijo Živo srebro je prav posebna kovina. Je eden izmed samorodnih elementov, zato so ga poznali že v antičnem obdobju. Pri sobni temperaturi je tekoč, strdi se pa pri 39 C. Ima izjemno veliko površinsko napetost, zato se v stiku s podlago zlahka razleti v drobne kapljice, ki se že ob najmanjših neravninah hitro gibljejo v vse smeri od tod tudi njegovo ime. Zlitinam živega srebra z raznimi kovinami pravimo amalgami. Že v srednjem veku so to njegovo lastnost, da raztaplja kovine, izkoriščali za pridobivanja srebra in zlata. V 21. stoletju se uporaba živega srebra povsem opušča, saj sodi med strupene snovi. V Idriji je bil drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Deloval je od začetka 16. stoletja vse do leta 1995, ko so nehali izkopavati rudo zaradi nizke cene živega srebra, strogih okoljevarstvenih zahtev in visokih stroškov rudarjenja zaradi čedalje večje globine. Sedaj deluje muzej Antonijev rov, ki je vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Kovine imajo značilne lastnosti Kovine so elementi, vsega skupaj jih je okrog 60. Zlahka jih ločimo od vseh drugih materialov zaradi njihovih značilnih kovinskih lastnosti. Imajo značilen kovinski lesk, spoznamo jih po kovinskem zvenu, zlahka se kujejo, gnetejo in preoblikujejo. Tvorijo zlitine ter odlično prevajajo elektriko in toploto. Kovinam sta lastna lesk in zven Že sam pogled na očiščeno pokromano vodno armaturo nas spomni, da je prav kovinski lesk tisto, kar daje kovinskim izdelkom lep videz. Polirane kovinske površine popolnoma odbijajo svetlobo, kovini baker in zlato pa imata poleg kovinskega leska še značilno barvo. Na primer astronomski teleskopi imajo zrcala, prevlečena z zelo tanko plastjo aluminija, ki mora biti spolirana na milijoninko milimetra natančno. Tudi kovinski zven je lasten samo kovinam. To lastnost kovine poznamo pri nekaterih glasbilih, kot so činele in ksilofon. Slika 17 Ob udarcu po tipki ksilofona zaslišimo kovinski ton z določeno frekvenco. Kovine se da kovati in gnesti Kovine so kovne, lahko se tudi vlečejo ali gnetejo. Pri hladnem in vročem valjanju se debelejši kosi kovine stanjšajo na predpisano debelino tako, da jih potiskajo skozi režo med dvema vrtečima se valjema. Alufolije, ki jih pripravijo s hladnim valjanjem in jih uporabljajo v gospodinjstvu, so zelo tanke, celo manj kot 5 μm (pet tisočink milimetra). Pri preoblikovanju v hladnem lahko pripravijo zelo tanke jeklene folije, debele komaj nekaj stotink milimetra, pri vročem vlečenju pa je minimalna debelina nekaj manj kot 1 mm. 38 Slika 18 a) Priprava in obdelava jeklenih valjancev v jeklarnah. b) Alufolija je uporabna v gospodinjstvu.
12 Zlitine so homogene zmesi različnih kovin Pri ohlajanju raztaljene homogene zmesi različnih kovin nastanejo homogene zmesi, ki jim pravimo zlitine. V primerjavi s čistimi kovinami kažejo zlitine veliko širšo paleto uporabnih lastnosti. Navadno imajo boljše mehanske lastnosti kot čiste kovine, hkrati pa so tudi bolj odporne proti koroziji in proti delovanju različnih kemikalij. Če železu v večjih ali manjših količinah primešamo druge kovine, dobimo jekla, ki so v primerjavi z železom trša in bolj žilava. Na spletu poišči: a) Iz katerih kovin sta zlitini medenina in bron? b) Katere kovine so primešane zlatu, ki ga uporabljajo za izdelavo nakita? Surovo železo, ki ga pridobivajo v plavžih, vsebuje okoli 4 % ogljika in druge primesi, zato je krhko. S taljenjem surovega železa v elektropečeh odstranijo primesi in del ogljika, nastane jeklo, ki vsebuje manj kot 2,1 % ogljika in je kovno. Če pri taljenju surovega železa dodajajo druge kovine (vanadij, krom, mangan, kobalt, nikelj, molibden, volfram), pridobijo različna jekla z želenimi lastnostmi. Nerjavno jeklo mora poleg železa vsebovati vsaj 11 % kroma in manj kot 1,2 % ogljika ter druge kovine, npr. molibden, mangan, kobalt, vanadij. Zaradi sprejemljive cene, estetskega videza in veliko boljše korozijske odpornosti v primerjavi z običajnimi jekli, so izdelki iz nerjavnega jekla vse bolj razširjeni in dostopni, tako v industriji kot v gospodinjstvih. Slika 19 Kuhinjski elementi, posoda in pripomočki so iz nerjavnega jekla. Damaščanska jekla, imenovana po Damasku, glavnem mestu Sirije, znajo kovati že več kot 2000 let. To so toplotno obdelani jekleni materiali, skovani iz dveh ali več plasti, pri čemer je vsaka od teh narejena iz drugačnega jekla. Rezila in klini, skovani iz takih jekel, imajo značilen valovit, v material vgraviran vzorec. Slika 20 Nož iz damaščanskega jekla Kovine so odlični električni in toplotni prevodniki Srebro najbolje prevaja elektriko, sledita mu baker in zlato, na četrtem mestu je aluminij. Prvi trije elementi sodijo v skupino kovin, ki jim pravimo žlahtne kovine. Baker je razmeroma poceni in drugi najboljši prevodnik, zato se uporablja za izdelavo električnih kablov. Srebro in še posebej zlato se uporabljata za zelo tanke, nekaj tisočink milimetra debele plasti nanosa na površine nežlahtnih kovin. Iz posrebrene ali pozlačene pločevine izdelujejo električne kontakte, ki zagotavljajo dolgo in nemoteno delovanje raznih komponent, vgrajenih v avdio in videonaprave in v računalnike. Električne žice so večinoma izdelane iz bakra, saj je odličen prevodnik in je razmeroma poceni. Pri električnih daljnovodih morajo biti električne žice izdelane iz lahke kovine. Uporabljajo aluminij, ki za tretjino slabše prevaja električni tok kot baker, je pa več kot 3-krat lažji od bakra. V enakem vrstnem redu kot pri električni prevodnosti, si prve štiri kovine sledijo tudi pri toplotni prevodnosti. Na prvem mestu je srebro, sledita zlato in baker, aluminij, ki je na četrtem mestu, pa toploto prevaja skoraj dvakrat slabše od srebra. Slika 21 Pri visokonapetostnih daljnovodih so žice največkrat izdelane iz aluminija. Slika 22 Zaradi dobre toplotne prevodnosti in nizke cene je jeklena pločevina primerna za izdelavo radiatorjev. 39
13 Korozija je propadanje kovinskih materialov. Slika 23 Po daljšem času železne matice in vijaki zarjavijo. Slika 24 Bakrene kritine se po daljšem času prevlečejo z zeleno patino. Korozija Izdelki imajo omejeno življenjsko dobo. Med bolj občutljive sodijo kovinski deli uporabnih predmetov in izdelkov. Če je površina izdelkov poškodovana ali ni ustrezno zaščitena, začne material na površini spreminjati sestavo in razpadati. Ta proces imenujemo korozija. Železo in jeklo med vsemi materiali najhitreje korodirata. Korozijo železa in jekla imenujemo rjavenje, železne in jeklene površine se prevlečejo z rjo. Rja nastaja pri kemijski reakciji železa z vlago in kisikom iz zraka. Ker se slabo oprime površine, je krušljiva in porozna, kisik in vlaga prodirata skozi pore v rji in rjavenje se nemoteno nadaljuje. Bakrene površine izdelkov, na primer posode in žlebovi, prav tako reagirajo s kisikom, vlago in ogljikovim dioksidom, vendar poteka reakcija veliko počasneje kot pri železu. Pri koroziji bakrenih površin nastane zmes bakrovih spojin, ki je zelene barve in ji pravimo patina. Ta ščiti notranjost bakra pred nadaljnjo korozijo. Tudi površina aluminija intenzivno reagira s kisikom, aluminijev oksid, ki pri tem nastane, je zelo kompakten in zaščiti spodnje plasti aluminija pred korozijo. Zato so izdelki iz aluminija zelo obstojni. Zaščita železa in jekla pred rjavenjem Jeklene konstrukcije in druge izdelke iz jekla, na primer žlebove, ki so na prostem izpostavljeni vremenskim nevšečnostim, zaščitijo s tankim nanosom cinka tako, da konstrukcijo ali njene posamezne dele potopijo v kopel raztaljenega cinka. Rjavenje jeklenih ladijskih trupov upočasnijo tako, da nanje pričvrstijo velike kose magnezija. Obe kovini, cink in magnezij, sta bolj reaktivni od železa, zato korodirata, jeklo pa se ohrani. Daleč najbolj izpopolnjena je zaščita avtomobilske pločevine. Po navadi jo najprej prevlečejo s tanko plastjo cinka, nato pa še z nekaj plastmi različnih zaščitnih snovi in barv, ki jekleno karoserijo ščitijo pred zunanjimi vplivi tudi 10 let in več. Notranjost jeklenih pločevink je prevlečena s tanko, le nekaj tisočink milimetra debelo plastjo kositra. Kositer ni strupen in ščiti jeklo pred korozijo, vse dokler se zaščitna plast ne poškoduje. V takem primeru začne rjaveti jeklo, saj je bolj reaktivno od kositra. 40 Slika 25 a) Pocinkan jekleni žleb b) Pločevinke za hrano so prevlečene s tanko plastjo kositra.
14 NA KRATKO Značilne kovinske lastnosti so: kovinski lesk in zven, kovnost in gnetljivost ter električna in toplotna prevodnost. Zlitine so homogene zmesi več kovin in imajo navadno boljše mehanske lastnosti od posameznih kovin. Srebro, baker, zlato in aluminij sodijo med najpomembnejše električne in toplotne prevodnike. Nezaščitene površine kovinskih izdelkov počasi korodirajo. Jeklene površine streh in avtomobilov zaščitimo pred rjavenjem s pocinkanjem, z barvanjem, pločevinke s tanko plastjo kositra, ladijska ogrodja pa s kosi magnezija. RAZMISLI IN ODGOVORI 1. Naštej značilne lastnosti kovin. 2. V čem se zlitine razlikujejo od čistih kovin? 3. Katere štiri kovine najbolje prevajajo električni tok in toploto? Navedi jih po vrstnem redu. 4. Zakaj železni in jekleni izdelki rjavijo, aluminijasti pa ne korodirajo? 5. Napisani so različni kovinski predmeti. V razpredelnico vpiši kovino in njeno lastnost, zaradi katere se kovina uporablja za izdelavo posameznega predmeta. Predmet Kovina v predmetu Lastnost kovine v predmetu električni kabli folija za zavijanje živil nakit zaščitna plast jeklenih konstrukcij 41
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραOsnovne stehiometrijske veličine
Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραZa šolsko leto 2008/2009 bosta še naprej na razpolago zbirki»fluor ni flour«in»anenin«.
Zbirka nalog Kemijo razumem, kemijo znam 1 je namenjena dijakom 1. letnika gimnazije in drugih srednjih šol ter je v celoti usklajena z novim učnim načrtom. Urejena je v osem poglavij (Varno eksperimentalno
Διαβάστε περισσότεραODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec
ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14) 1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραLjubljana,
Ljubljana, 18.10.2005 www.gamelandsports.com/cupmetalb.jpg http://www.meteorite martin.de/images/meteor/odessa.jpg O KOVINAH Kovine so elementi področij s, d in f periodnega sistema. Elemente I. skupine
Διαβάστε περισσότεραELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI
ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI F fluor Reaktivnost Oksidacijska Cl klor elementov moč elementov Br brom se zmanjšuje se zmanjšuje I jod At astat po skupini navzdol Agregatno
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα6.10 Preveri, kaj znaπ
6.10 Preveri, kaj znaπ 1. Napiπi racionalne in molekulske formule heksana, 3-metilpentana in cikloheksana. 2. Katera spojina ne sodi med alkane? A C 5 H 10 B C 6 H 14 C C 7 H 16» C 8 H 18 3. Katere formule
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραKOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.
KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα1A skupina alkalijske kovine
1. NALOGA: KATERA IZMED SPOJIN JE NAJBOLJ TOPNA V VODI? NaCl, KBr, RbBr ALI NaF? ZAKAJ? 1. NALOGA: ODGOVOR Topnost je odvisna od mrežne entalpije ΔH mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala na anione
Διαβάστε περισσότεραMateriali in tehnologije
4.11 Materiali za upore in žarilne elemente Med uporovne materiale uvrščamo tiste, ki imajo specifično upornost med 0,2 in 1,5 Ωmm 2 /m. Ker imajo čiste kovine praviloma manjše specifične vrednosti od
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραZgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραKemija elementov glavnih skupin: Vodik
Kemija elementov glavnih skupin: Vodik 1. Nastanek vodika in nahajališča na Zemlji 2. izikalne in kemijske lastnosti 3. ridobivanje vodika 4. Uporaba vodika 1. Nastanek in nahajališča vodika Vodik je v
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραSrednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani NARAVOSLOVJE I
Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani NARAVOSLOVJE I Interno nelektorirano gradivo Izobraževanje odraslih Gastronomske in hotelske storitve (1. letnik) Pripravil: Jernej Grdun, prof Ljubljana,
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότεραMATERIALI IN TEHNOLOGIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO D. VONČINA MATERIALI IN TEHNOLOGIJE (ZAPISKI PREDAVANJ) Podiplomski študijski program 2. stopnje Elektrotehnika 1. letnik MEHATRONIKA Izbirni modul F Uvod
Διαβάστε περισσότεραPonovi in utrdi svoje znanje Rešitve
1. poglavje: Kakšne so lastnosti vode? 10. Ni dosežena, saj podgana zaužije 188,8 mg/kg. 11. LD 50 = 0,480 mg/kg 2. poglavje: Kaj je največje čudo na Zemlji? 5. Edini stabilni izotop natrija ima masno
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραDELOVNI ZVEZEK REŠITVE ZA 8. IN 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE 1. DEL. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec
DELVNI ZVEZEK REŠITVE ZA 8. IN 9. RAZRED SNVNE ŠLE 1. DEL Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA 1 Nekaj pravil: v šolski laboratorij ne smemo vnašati hrane
Διαβάστε περισσότεραLastnosti in delovanje polimerne gorivne celice
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Laboratorij za termoenergetiko LABORATORIJSKA VAJA Lastnosti in delovanje polimerne gorivne celice Mitja Mori, Mihael Sekavčnik CILJ VAJE - Spoznati sestavo in vrste gorivnih celic.
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραHomogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih
Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti
Διαβάστε περισσότερα13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije
1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότεραIzolacija za pravo ugodje doma
RECI STREHI PREPROSTO : Izolacija za pravo ugodje doma Učinkovita toplotna izolacija vaše strehe: Samo streha, pri kateri so bile upoštevane vse zahteve gradbene fizike glede toplotne zaščite ter točke
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότερα[uredi] Preskusi za bakrov (II) ion Dodajte vodni natrijev hidroksid. Modra oborina bakra (II) hidroksid naj obliki.
Baker Baker je kemijski element s simbolom Cu in atomskim številom 29. Je prehodni element, v 11. skupini in 4. periodi. Spada v d-blok periodnega sistema. Relativna atomska masa je 63,546 g/mol -1. Elektronska
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA PRVEGA LETNIKA
KEMIJA naravoslovna znanost oz. veda, ki proučuje zakonitosti v naravi družboslovje proučuje zakonitosti v medčloveških odnosih matematika je veda, ki služi kot pripomoček k drugim naravoslovnim in družboslovnim
Διαβάστε περισσότεραB-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani
Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-20 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040 1041 1042
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραFizika 9. Zvezek za aktivno učenje 2. del. Rešitve
Fizika 9 Zvezek za aktivno učenje 2. del Rešitve 3 Toplota Lastnosti snovi Naloga 1 med, ogljikov dioksid, tekoče milo, živo srebro, aceton, vodna para, butan v jeklenki, utekočinjen plin v vžigalniku
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE
Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12 1330 Kočevje ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Avtor: Rok Nosan Mentor: prof. Ela Bečirović Šolsko leto: 2009/10 25.5.2012 1 Kazalo 1. Uvod...
Διαβάστε περισσότεραThe Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραMOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραStehiometrija za študente veterine
Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta Stehiometrija za študente veterine Učbenik s praktičnimi primeri Petra Zrimšek Ljubljana, 01 Petra Zrimšek Stehiometrija za študente veterine Izdajatelj: Univerza
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραTEHNOLOGIJA GRADIV IN KERAMIKE. NAMEN TEČAJA : Spoznati zvezo med strukturo in lastnostmi izbranih materialov
TENOLOGIJA GRADIV IN KERAMIKE 1 NAMEN TEČAJA : Spoznati zvezo med strukturo in lastnostmi izbranih materialov Kaj je struktura? 2 200 nm 5 nm 1 µm = 0.001 mm; 1 nm = 0.001 µ m LASTNOSTI MATERIALOV 3 LASTNOSTI
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότερα[ ]... je oznaka za koncentracijo
9. Vaja: Elektrolitska disociacija a) Osnove: Elektroliti so snovi, ki prevajajo električni tok; to so raztopine kislin, baz in soli. Elektrolitska disociacija je razpad elektrolita na ione. Stopnja elektrolitske
Διαβάστε περισσότεραa) Kateri tip hibridnih orbital na klorovem atomu uporabimo? a) Kateri tip hibridnih orbital na fosforjevem atomu uporabimo?
76. Narišite strukturo karbonatnega iona. Upoštevajte dejstvo, da so vse vezi enako dolge. Kateri tip hibridizacije na ogljikovem atomu moramo uporabiti? Ogljik je element 4. skupine. a) sp 2 b) sp 3 c)
Διαβάστε περισσότεραAvto na vodik in gorivne celice
OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI Avto na vodik in gorivne celice Raziskovalna naloga Področje: naravoslovno - tehniško Avtorji: Matija Rihtaršič, Vid Šolar, Gašper Potočnik, Jakob Bernik, Luka Galjot, 9. razred
Διαβάστε περισσότεραMATERIALI IN TEHNOLOGIJE
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE DR. ANTON HAMLER 21:45 2 Zakaj morajo tehniki poznati materiale? Ker so najodločilnejši faktor v razvoju človeštva in tehnike: kamena, bakrena, železna doba, mnoge naprave delujejo
Διαβάστε περισσότεραTokovi v naravoslovju za 6. razred
Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike
Διαβάστε περισσότεραOSNOVNA ŠOLA VOJNIK. Raziskovalna naloga: KRISTALI MORSKE SOLI
OSNOVNA ŠOLA VOJNIK Raziskovalna naloga: KRISTALI MORSKE SOLI Vojnik 2009 OSNOVNA ŠOLA VOJNIK Raziskovalna naloga: KRISTALI MORSKE SOLI Mentor: Katja Selčan Avtorja: Ula Selčan, 1996 Lektor: g. Gregor
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραfosfat fosfat H deoksiriboza H O KEMIJA Z BIOKEMIJO učbenik za študente visokošolskega strokovnega študija kmetijstva
Cl Cl Na + Cl Na + Na + Cl Na + O H H Cl Cl O H H Na + O H H fosfat H deoksiriboza N C N fosfat H H N C C C N N C H H O H C C C N N C N deoksiriboza CH 3 C O C N O C C N fosfat H deoksiriboza H H N C H
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότεραPosebni postopki spajanja
Posebni postopki spajanja Gregor Bizjak 1.1.2011 GRADIVA Razdelitev gradiv. Razdelimo jih lahko po večih kriterijih npr; organske (les,guma.) in anorganske (beton,železo ) Čiste kovine so sorazmerno redke.
Διαβάστε περισσότεραPrenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna
PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija
Διαβάστε περισσότεραKrogelni ventil MODUL
Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]
Διαβάστε περισσότεραMolekule. Za vodik dobimo gostoto 0,09 g/dm 3, za kisik 1,43 g/dm 3 in za ogljikov oksid 2,00 g/dm 3. Merilni balon
23 Molekule Tehtanje plinov Reakcijska razmerja Molekule v plinih Molekule v gosti snovi Valenca atomov Velikost molekul Kilomol in kilomolska masa Splošna plinska konstanta Raztopine Osmozni tlak Reakcijske
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA ZA GIMNAZIJE 1
Nataša Bukovec KEMIJA ZA GIMNAZIJE 1 Zbirka nalog za 1. letnik gimnazij VSEBINA Predgovor 1. VARN DEL V KEMIJSKEM LABRATRIJU 5 Laboratorijski inventar 5 Znaki za nevarnost opozorilne besede stavki o nevarnosti
Διαβάστε περισσότερα