1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA
|
|
- Αδελφά Φιλιππίδης
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA 1. Naštej lastnosti osnovnih računskih operacij v množici naravnih števil. 2. Kakšen je vrstni red računskih operacij v množici celih števil? PRIMER: ( (1 + 2 ( 5)) (( 5) + ( 1))) ( 3) 3. Zapiši pravilo za kvadrat dvočlenika: (a + b) 2 =; (a b) 2 =; PRIMER: Izračunaj: (x + 5) 2 =; (z 3) 2 =; (2x 7y) 2 = 4. Zapiši pravilo za kub dvočlenika: (a + b) 3 =; (a b) 3 = PRIMER: Izračunaj: (x + 3) 3 =; (2y 1) 3 = 5. Kako razstavimo razliko kvadratov a 2 b 2? Ali se vsota kvadratov a 2 + b 2 da razstaviti v množici realnih števil? PRIMER: Razstavi izraze: x 2 9 =; 16b 2 25 =; a 4 81 = 6. Kako razstavimo vsoto in razliko kubov a 3 + b 3 in a 3 b 3? PRIMER: Razstavi izraze: x =; 8b 3 27 = 7. Kako razcepimo tričlenike z uporabo Vietovega pravila? PRIMER: Razstavi izraze: x 2 + 7x + 6 =; x 2 6x 16 =; 3a a 30 = 8. Kako razstavljamo štiričlenike? PRIMER: Razstavi štiričlenik: x 3 4x 2 3x + 12 = 9. Kaj sta največji skupni delitelj D in najmanjši skupni večkratnik v dveh števil. Kako ju izračunamo? Kdaj sta števili tuji? PRIMER: Določi največji skupni delitelj in najmanjši skupni večkratnik števil 30 in 36. Kaj je največji skupni delitelj in najmanjši skupni večkratnik števil 13 in 6? 10. Kaj so praštevila in kaj sestavljena števila? Kam sodi število 1? PRIMER: Zapiši 10 praštevil. 11. Navedi kriterije deljivosti z 2, 3, 5, 9, 10. PRIMER: S katerimi od zgornjih števil so deljiva števila 525, 1746, 1240? 12. Definiraj množice števil: naravna števila, cela števila, racionalna števila, realna števila. Navedi osnovne računske operacije v posamezni množici. Povej razloge za nujnost razširitve posamezne številske množice zaradi neomejenega opravljanja nove računske operacije. 13. Kaj lahko poveš o decimalnem zapisu racionalnega števila? Kdaj je končen in kdaj neskončen? PRIMER: Zapiši ulomka 4 in 7 z decimalno številko Katera realna števila imenujemo iracionalna števila. Kakšen je njihov decimalni zapis? PRIMER: Katera izmed števil π, 3, e, 1, 02, 5, 14, 25, 5 so iracionalna? 6 1
2 15. Kaj je ulomek? Kdaj sta dva ulomka enaka? Kako razširjamo, krajšamo ulomke? PRIMER: Ali sta ulomka 2 5 in 6 10 enaka? 16. Kako seštevamo, odštevamo, množimo, delimo ulomke? PRIMER: Poenostavi: a2 2a 15 a : 3a 2 12 a 3 + 5a 2 4a Kako seštevamo, odštevamo, množimo, delimo ulomke? PRIMER: Poenostavi: ( a 3 a 3 a a 2 2a ) : a 3 a 2 PRAVOKOTNI KOORDINATNI SISTEM V RAVNINI 18. Opiši pravokotni koordinatni sistem v ravnini in zapiši formulo za razdaljo med dvema točkama. PRIMER: Izračunaj razdaljo med točkama A( 1, 3) in B(2, 2). 19. Kako izračunamo ploščino trikotnika, ki leži v ravnini pravokotnega koordinatnega sistema. Kaj veš o orientaciji trikotnika? PRIMER: Izračunaj ploščino in določi orientacijo trikotnika z oglišči A( 1, 3), B( 4, 3), C(4, 5). 3 LINEARNA FUNKCIJA, ENAČBA IN NEENAČBA 20. Definiraj linearno funkcijo. Kaj je njen graf? Kako je graf odvisen od smernega koeficienta k in začetne vrednosti n? Kakšna sta grafa dveh linearnih funkcij z enakima koeficientoma? 21. Zapiši enačbo premice, ki poteka skozi dani točki A(x 1, y 1 ) in B(x 2, y 2 ). PRIMER: Zapiši enačbo premice skozi točki A(2, 1) in B(3, 5). 22. Kako izračunamo kot med premicama? Kdaj sta premici vzporedni in kdaj pravokotni? PRIMER: Izračunaj kot med premicama y = 1 x 3 in 2x + y 5 = Zapiši eksplicitno, implicitno in odsekovno obliko enačbe premice. Enačbe katerih premic lahko zapišemo v teh oblikah? PRIMER: Katerih izmed spodnjih premic ne moreš zapisati v eksplicitni in odsekovni obliki? x = 3, y = 5, y = 2x, x + y 9 = Kaj je linearna enačba? Kako jo rešujemo? 5 PRIMER: x 1 2x + 5 x 2 1 = 3x 4 x 2 2x Kako rešujemo linearne neenačbe z eno neznanko? Kaj so množice rešitev? PRIMER: Reši neenačbo: (x 3) 2 2x(x 5) > x(7 x) 2
3 26. Kaj je rešitev sistema dveh linearnih enačb z dvema neznankama? Naštej načine reševanja sistema dveh linearnih enačb z dvema neznankama. Razloži tudi geometrijski pomen. PRIMER: Reši sistem linearnih enačb: 2x + 3y = 13 x + 2y = Kako rešujemo sistem treh linearnih enačb s tremi neznankami? PRIMER: Reši sistem enačb: x + y + z = 6 2x y + z = 6 3x+2y+2z=14 4 GEOMETRIJA V RAVNINI 28. Definiraj pojem kota in pojasni izraze: krak, vrh, ničelni, pravi, iztegnjeni in polni kot, ostri in topi kot. Kako merimo kote? 29. Opredeli pojme: sosedna kota, sokota, sovršna kota, komplementarna in suplementarna kota. PRIMER: Kotu α = 56 o 34 izračunaj komplementarni in suplementarni kot. 30. Kolikšna je vsota notranjih in kolikšna vsota zunanjih kotov trikotnika? Zapiši zveze med notranjimi in zunanjimi koti trikotnika. PRIMER: Določi kot β v trikotniku, če merita kota α = 34 o 56 in γ = 76 o Opredeli pojme: višina trikotnika, težiščnica trikotnika, težišče trikotnika, simetrala stranice, simetrala kota. Kako konstruiramo središče trikotniku očrtanega in včrtanega kroga? 32. Definiraj središčni in obodni kot v krogu. V kakšni zvezi sta, če ležita nad istim lokom? PRIMER: Tetiva deli krožnico v razmerju 2:7. Izračunaj središčni in obodni kot, ki pripadata manjšemu loku. 33. Definiraj kotne funkcije v pravokotnem trikotniku. PRIMER: V pravokotnem trikotniku (γ = 90 o ) meri kateta a = 12cm, kot α = 54 o. Izračunaj dolžino hipotenuze. 34. Naštej izreke v pravokotnem trikotniku: višinski, Evklidov in Pitagorov izrek. PRIMER: Kako s pomočjo zgornjih treh izrekov konstruiramo daljico dolžine 8? 35. Opiši lastnosti enakostraničnega trikotnika. Kako izračunamo njegovo ploščino? PRIMER: Izračunaj obseg in ploščino enakostraničnega trikotnika, če meri višina 8cm. 36. Opiši lastnosti enakokrakega trikotnika. PRIMER: Ploščina enakokrakega trikotnika meri 96cm 2, v c = 8cm. Izračunaj dolžini osnovnice c in kraka a. 3
4 37. Zapiši obrazce za ploščino trikotnika. PRIMER: Izračunaj ploščino trikotnika s podatki a = 10cm, b = 12cm kot γ = 64 o. 38. Zapiši Heronov obrazec za ploščino trikotnika. Kako izračunamo polmer trikotniku očrtanega in kako polmer trikotniku včrtanega kroga? PRIMER: Izračunaj ploščino trikotnika s podatki a = 5cm, b = 6cm in c = 7cm. 39. Navedi kosinusni in Pitagorov izrek. Kdaj ju uporabljamo? PRIMER: Izračunaj največji kot v trikotniku s stranicami a = 6cm, b = 5cm in c = 4cm. 40. Zapiši sinusni izrek. Kdaj ga uporabljamo? PRIMER: V trikotniku s podatki a = 6cm, α = 38 o, γ = 59 o izračunaj stranico c. 41. Kako izračunamo obseg in ploščino kroga? Kaj je tetiva in kaj tangenta na krožnico v dani točki krožnice? PRIMER: Izračunaj obseg kroga, če meri njegova ploščina 16πcm Kaj je središčni kot? Kako izračunamo dolžino krožnega loka in kako ploščino krožnega izseka, ki pripadata središčnemu kotu α? PRIMER: Izračunaj dolžino krožnega loka, ki pripada središčnemu kotu α = 50 o, če meri polmer krožnice 6cm. 43. Naštej lastnosti paralelograma. Zapiši formule za ploščino paralelograma. PRIMER: Izračunaj ploščino paralelograma s podatki a = 15cm, b = 10cm in kot α = 60 o. 44. Naštej lastnosti trapeza in enakokrakega trapeza. Kaj je srednjica trapeza? Kako izračunamo ploščino trapeza? PRIMER: Izračunaj ploščino trapeza, če merita osnovnici a = 12cm, c = 8cm, kot α = 80 o ter krak d = 6cm. 45. Zapiši obrazce za obseg in ploščino romba. Naštej lastnosti romba. PRIMER: Izračunaj diagonalo f in obseg romba s ploščino 225cm 2 in diagonalo e = 45cm. 5 POTENCE IN KORENI 46. Kakšen je vpliv eksponenta pri potenciranju potenc z negativno osnovo? PRIMER: Izračunaj: ( 3) 2 ( 2) 3 + ( 1) 4 ( 3) = 47. Naštej pravila za računanje s potencami s celimi eksponenti. PRIMER: Poenostavi izraz: ( 2x 2 y y 1 )2 : (x : y 2 ) Kolikšna je vrednost potence a 0 in kako zapišemo a 1 in a n z ulomkom? PRIMER: Poenostavi: 3 1 x0 3(x + 3) x(x + 3) 1 = 49. Kako izpostavimo skupni faktor pri potencah? PRIMER: Skrči izraz: 4 2x x x 1 = 4
5 50. Zapiši pravila za računanje s koreni. x 5 x PRIMER: Izračunaj 3 y = 10 xy Kaj je racionalizacija imenovalcev? PRIMER: Izračunaj vrednost izraza: = KVADRATNA FUNKCIJA, ENAČBA, NEENAČBA 52. Naštej tri najpogostejše oblike enačbe kvadratne funkcije in opiši pomen posameznih parametrov (konstant). Kaj je graf kvadratne funkcije? PRIMER: Zapiši enačbo kvadratne funkcije, ki ima teme v točki T ( 2, 1), njen graf pa poteka skozi točko A( 1, 3). 53. Zapiši temensko obliko enačbe kvadratne funkcije. Kje sta v njej izraženi koordinati temena? Kako izračunamo iz splošne oblike koordinati temena? PRIMER: Kvadratno funkcijo f(x) = 3x 2 + 6x + 2 zapiši v temenski obliki. 54. Zapiši enačbo kvadratne funkcije, iz katere so razvidne ničle (ničelni obliki). PRIMER: Zapiši enačbo kvadratne funkcije, ki ima ničli x 1 = 3 in x 2 = 1 ter ima pri x = 1 vrednost Kakšen je graf kvadratne funkcije. Kako izračunamo teme, presečisči z x in z y osjo? PRIMER: Nariši graf kvadratne funkcije f(x) = x 2 + x Opiši pomen vodilnega koeficienta in diskriminante na graf kvadratne funkcije. PRIMER: Izračunaj ničle funkcij: f(x) = 2x 2 5x + 2 f(x) = x 2 + x Zapiši kvadratno enačbo. Kako jo rešimo? Kaj vpliva na rešljivost v množici realnih števil? PRIMER: Reši kvadratne enačbe: 3x 2 5x + 2 = 0, x 2 + 2x + 4 = 0, 4x 2 4x + 1 = Kako določimo presečišča premice in kvadratne parabole? PRIMER: Izračunaj, v katerih točkah se sekata premica y + 2x = 0 in parabola y = x 2 x Kako lahko določimo presečišča dveh kvadratnih parabol? PRIMER: Izračunaj, v katerih točkah se sekata paraboli y = 4 x 2 in y = 1 2 x2 x Nariši skico. 60. Kako rešujemo kvadratne neenačbe? Kaj je množica rešitev? PRIMER: Reši kvadratno neenačbo: x 2 2x 3 > 0. 5
6 7 EKSPONENTNA IN LOGARITEMSKA FUNKCIJA 61. Zapiši eksponentno funkcijo. Nariši grafa y = 2 x in y = ( 1 2 )x. Navedi njune osnovne lastnosti : definicijsko območje, zaloga vrednosti, naraščanje, padanje, predznak, asimptotičnost. 62. Naštej načine reševanja eksponentnih enačb! PRIMER: Reši enačbo: 4 x2 1 = Naštej načine reševanja eksponentnih enačb! PRIMER: Reši enačbo: 2 x + 2 x x+2 = 7 x x Zapiši logaritemsko funkcijo. Nariši grafa y = log 2 x in y = log 1 x ter navedi njune 2 osnovne lastnosti : definicijsko območje, zaloga vrednosti, naraščanje, padanje, predznak, asimptotičnost. 65. Naštej pravila za računanje z logaritmi. PRIMER: Reši enačbo: log(2 x) + log(1 x) = log(8 4x) 66. Kakšnega predznaka mora biti logaritmand pri logaritemski funkciji? PRIMER: Za katere x je definirana funkcija f(x) = log(x 2 5x + 6)? 67. Povej definicijo logaritma in reši enačbo log x (2x + 3) = 2. 8 GEOMETRIJA V PROSTORU 68. Opiši prizmo in navedi formuli za prostornino in površino pokončne prizme. Kakšne vrste prizem poznaš? PRIMER: Pravilna 4-strana prizma ima osnovni rob 10cm in višino 8cm. Izračunaj prostornino prizme. 69. Opiši prizmo in navedi formuli za prostornino in površino pokončne prizme. Kakšne vrste prizem poznaš? PRIMER: Prizma ima za osnovno ploskev trikotnik s stranicami a = 7cm, b = 8cm, c = 9cm in višino 10cm. Izračunaj površino prizme. 70. Opiši pokončni krožni valj. Zapiši formuli za prostornino in površino valja. Kaj je osni presek valja? PRIMER: Prostornina valja meri 175πcm 3, višina pa 7cm. Izračunaj površino. 71. Opiši pokončni stožec. Kako izračunamo površino in prostornino stožca? Kaj je osni presek stožca? PRIMER: Izračunaj prostornino stožca, če merita polmer r = 4cm in stranica s = 5cm. 72. Opiši pokončno piramido in navedi formuli za površino in prostornino piramide. Kdaj je piramida pravilna in kdaj enakorobna? PRIMER: Izračunaj površino enakorobne tristrane piramide z robom a = 8cm. 6
7 73. Opiši kroglo in povej formuli za površino in prostornino krogle. PRIMER: Kolikšni sta površina in prostornina krogle s polmerom r = 4cm. 9 KOTNE FUNKCIJE. TRIGONOMETRIJA 74. Definiraj sodost in lihost funkcije? Kakšen je graf sode in kakšen graf lihe funkcije? Navedi primere sodih in primere lihih funkcij. PRIMER: Z računom ugotovi, če je funkcija f(x) = 2x 4 x 2 soda oz. liha. 75. Zapiši osnovne zveze med kotnimi funkcijami. PRIMER: Izračunaj cos x, če je x ostri kot in je tan x = Definiraj kotno funkcijo sin x v enotski krožnici. Kaj je njena osnovna perioda? Ali je funkcija liha ali soda? PRIMER: Izrazi s kotno funkcijo ostrega kota: sin( 1830 o ) = 77. Definiraj kotno funkcijo cos x v enotski krožnici. Kaj je njena osnovna perioda? Ali je funkcija liha ali soda? PRIMER: Izrazi s kotno funkcijo ostrega kota: cos( 1500 o ) = 78. Zapiši adicijske izreke za sin in cos. PRIMER: Izračunaj sin(x + π 6 ), če je sin x = 2 5 in je π 2 < x < π. 79. Zapiši obrazce za sin 2x in cos 2x. PRIMER: Izračunaj sin 2x in cos 2x, če je cos x = 4 5 in je kot 270o < x < 360 o. 80. Nariši graf funkcije y = sin x in opiši lastnosti: definicijsko območje, zaloga vrednosti, lihost, periodičnost, intervale naraščanja, padanja, ničle, ekstremi. 81. Nariši graf funkcije y = cos x in opiši lastnosti: definicijsko območje, zaloga vrednosti, sodost, periodičnost, intervale naraščanja, padanja, ničle, ekstremi. 82. Nariši graf funkcije y = tan x in opiši lastnosti: definicijsko območje, zaloga vrednosti, lihost, periodičnost, naraščanje, padanje, ničle, poli. 10 POLINOMI IN RACIONALNE FUNKCIJE 83. Definiraj potenčno funkcijo z naravnim (sodim, lihim) eksponentom. PRIMER: Nariši grafa funkcij y = x 2 in y = x 3 ter navedi njune osnovne lastnosti. (definicijsko območje, zaloga vrednosti, naraščanje, padanje, predznak, asimptotičnost) 84. Definiraj potenčno funkcijo z negativnim celim eksponentom. PRIMER: Nariši grafa funkcij y = x 1 in y = x 2 ter navedi njune osnovne lastnosti. (definicijsko območje, zaloga vrednosti, naraščanje, padanje, predznak, asimptotičnost) 85. Definiraj polinom ter opiši, kako seštevamo (odštevamo), množimo polinome. PRIMER: Zmnoži polinoma (x 3 2x + 1) (4x 2 + x 3) = Seštej polinoma (4x 4 2x 3 + 7x 5) + ( 5x 3 2x 2 + 6x 2) = 7
8 86. Zapiši osnovni izrek o deljenju polinomov. PRIMER: Deli polinom p(x) = 2x 3 4x + 3 s q(x) = x 2 5. Zapiši količnik in ostanek. 87. Kaj je ničla funkcije? Kdaj je ničla enostavna, kdaj večkratna? Koliko ničel ima polinom n-te stopnje? PRIMER: Izračunaj ničle polinoma p(x) = x 4 x 3 x 2 + x ter določi njihovo stopnjo. 88. Zapiši polinom v obliki, iz katere so razvidne ničle. PRIMER: Določi polinom tretje stopnje, ki ima v x = 1 enkratno ničlo, v x = 2 dvakratno ničlo, vodilni koeficient pa enak Opiši deljenje polinoma z linearnim polinomom. Kaj predstavlja ostanek? PRIMER: Deli polinom p(x) = x 3 4x 2 + x 5 z linearnim polinomom x + 1. Zapiši ostanek in izračunaj p(-1). 90. Opiši Hornerjev algoritem in pojasni njegovo uporabnost. a) PRIMER: S pomočjo Hornerjevega algoritma izračunaj vrednost polinoma p(x) = 4x 4 3x 3 2x + 5 pri x = 2. b) PRIMER: Uporabi Hornerjev algoritem in deli polinom p(x) = 4x 4 3x 3 2x + 5 z linearnim polinomom x 2. Zapiši količnik in ostanek. c) PRIMER: Ugotovi s pomočjo Hornerjevega algoritma, če je x = 2 ničla polinoma p(x) = x 4 + x 3 8x 2 2x Kako poiščemo cele in racionalne ničle polinoma s celimi oz. racionalnimi eksponenti? PRIMER: S pomočjo Hornerjevega algoritma izračunaj ničle polinoma p(x) = x 3 3x Razloži potek risanja grafa polinoma. PRIMER: Nariši graf polinoma p(x) = x 3 + 4x 2 + 4x. 93. Razloži potek risanja grafa polinoma. PRIMER: Nariši graf polinoma p(x) = x 4 4x Razloži potek risanja grafa polinoma. PRIMER: Nariši graf polinoma p(x) = x(x + 2) 2 (x 1) Definiraj racionalno funkcijo. Kaj je ničla in kaj pol racionalne funkcije? Kaj velja za graf v ničlah lihe (sode) stopnje in kaj v polih lihe (sode) stopnje? Kako se obnaša graf daleč od izhodišča in v bližini pola? 96. Kako narišemo graf racionalne funkcije? PRIMER: Nariši graf racionalne funkcije f(x) = 2x 1 x Kako narišemo graf racionalne funkcije? PRIMER: Nariši graf racionalne funkcije f(x) = 98. Kako narišemo graf racionalne funkcije? PRIMER: Nariši graf racionalne funkcije f(x) = x. x 2 1 x2. x 2 4 8
9 11 ZAPOREDJA 99. Kaj je zaporedje? Kdaj narašča (pada), kdaj je omejeno? PRIMER: Zapiši pet členov zaporedja a n = 1 in ugotovi, ali je zaporedje naraščajoče ali n padajoče Kdaj je zaporedje aritmetično? Zapiši splošni člen aritmetičnega zaporedja. PRIMER: Izračunaj 20. člen aritmetičnega zaporedja, če je prvi člen 4 in diferenca Zapiši obrazec za vsoto prvih n členov aritmetičnega zaporedja. Kaj je aritmetična sredina dveh števil? PRIMER: Za kateri x je zaporedje 2x, x + 6, x + 16 aritmetično? 102. Kdaj je zaporedje geometrijsko? Zapiši splošni člen geometrijskega zaporedja. PRIMER: Izračunaj prvi člen geometrijskega zaporedja, če je četrti člen 640 in količnik Zapiši obrazec za vsoto prvih n členov geometrijskega zaporedja. Kaj je geometrijska sredina dveh števil? PRIMER: Izračunaj vsoto prvih petih členov geometrijskega zaporedja, če je prvi člen 6 in količnik OBRESTNO OBRESTNI RAČUN 104. Zapiši obrazec za vrednost glavnice po n letih obrestovanja, če je obrestovanje obrestno obrestno. PRIMER: Na kakšno vrednost naraste glavnica 2000 EUR po 3 letih pri 6% letni obrestni meri? Pripis obresti je leten. 13 STATISTIKA 105. Kaj je povprečna vrednost (tehtana aritmetična sredina)? PRIMER: V razredu z 32 dijaki so pisali šolsko nalogo. Dva dijaka sta pisala odlično, sedem prav dobro, osem dobro, deset zadostno in pet nezadostno. Izračunaj povprečno oceno Kaj je histogram, kaj frekvenčni kolač in kaj frekvenčni poligon? PRIMER: Izmed 28 dijakov vsak dan trije dijaki pridejo peš v šolo, osem se jih pripelje z lokalnim avtobusom, dva z vlakom, šest z mestnim avtobusom, štirje s kolesom, pet dijakov pa se pripelje z avtom. Predstavi te podatke s histogramom. 9
10 Priporočljiva literatura: M.Mursa: Zbirka ustnih vprašanj in zbirka nalog, priprava na poklicno maturo Roki poklicne mature, za katere so predvidena zgoraj navedena ustna vprašanja: ziski rok 2011 spomladanski rok 2011 jesenski rok 2011 zimski rok
6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil?
USTNA VPRAŠANJA IZ MATEMATIKE šolsko leto 2005/2006 I. NARAVNA IN CELA ŠTEVILA 1. Naštejte lastnosti operacij v množici naravnih števil. Primer: Izračunajte na dva načina vrednosti izrazov 2. Opišite vrstni
Διαβάστε περισσότεραD f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Srednja elektro šola in tehniška gimnazija M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 006/007 NARAVNA ŠTEVILA Katera števila imenujemo naravna števila? Naštejte
Διαβάστε περισσότερα= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in
PRIPRAVA NA POM REALNA ŠTEVILA in PKS. Izračunaj: ( ( ) ( )) (( ) ) [ ] ( ( ) ) 4 0 ( ) ( ) 4 + 6 7 4 + + 4 + = 0 4 0 ( + ) 5 + ( 0) ( ) + (( 5) + ( ) ( ) ) = [ ]. Poenostavi in rezultat razstavi: ( +
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραKotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.
DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni
Διαβάστε περισσότεραVPRAŠANJA ZA POKLICNO MATURO IZ MATEMATIKE
VPRAŠANJA ZA POKLICNO MATURO IZ MATEMATIKE ŠTEVILSKE MNOŽICE NARAVNA ŠTEVILA 1. Naštej lastnosti osnovnih računskih operacij v N. Osnovne računske operacije so seštevanje in množenje (+, *): a) ZAKON O
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραLJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA 1 2. del EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12 KAZALO 1 POLINOMI... 1 1.1 Polinomi VAJE... 1 1.2 Operacije
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραMatematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραGEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK 2 1 Geometrija v ravnini 1.1 Osnove geometrije Točka je tisto, kar nima delov. Črta je dolžina brez širine. Ploskev je tisto, kar ima samo dolžino in širino. Osnovni zakoni,
Διαβάστε περισσότερα3.letnik - geometrijska telesa
.letnik - geometrijska telesa Prizme, Valj P = S 0 + S pl S 0 Piramide, Stožec P = S 0 + S pl S0 Pravilna -strana prizma P = a a + av 1 Pravilna -strana prizma P = a + a a Pravilna 6-strana prizma P =
Διαβάστε περισσότεραPRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2
3 4 PRIMER UPORABE FUNKCIJ Upogibni moment 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE T (x) =F A qx M(X )=F A x qx2 2 1 2 DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE Naj bosta A in B neprazni množici. Enolična funkcija f : A
Διαβάστε περισσότεραSEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA NPZ
PONOVITEV SNOVI ZA NPZ ENAČBE 1. naloga : Ugotovi ali sta dani enačbi ekvivalentni! 5x 5 = 2x 2 in 5 ( x - 1 ) = 2 ( x 1 ) da ne 2. naloga : Reši linearni enačbi in napravi preizkusa! a) 5 4x = 2 3x PR:
Διαβάστε περισσότεραLJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA Matematika za drugi letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo- Avtor: Samo Žerjal Nova Gorica, februar 016 KAZALO 1 Potenčna funkcija... 1.1 Kvadratna
Διαβάστε περισσότεραFunkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.
II. FUNKCIJE 1. Osnovni pojmi 2. Sestavljanje funkcij 3. Pregled elementarnih funkcij 4. Zveznost Kaj je funkcija? Definicija Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότερα*P093C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 11. februar 2010 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P093C10111* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Četrtek, 11. februar 010 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Διαβάστε περισσότεραLJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA 1 1. del EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12 KAZALO 1 ŠTEVILA... 1 1.1 NARAVNA IN CELA ŠTEVILA... 1 1.1.1
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M094011* Višja raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Torek, 5. avgust 009 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Διαβάστε περισσότεραVaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραKOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS Seminarska naloga pri predmetu Komuniciranje v matematiki Avtor: Zalka Selak Mentor: prof. dr. Tomaţ Pisanski KAZALO:
Διαβάστε περισσότεραMnožico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f
Funkcije Funkcija f : A B (funkcija iz množice A v množico B) je predpis (pravilo, postopek, preslikava, formula,..), ki danemu podatku x A priredi funkcijsko vrednost f (x) B. Množica A je množica vseh
Διαβάστε περισσότεραSproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu:
1. ura Tema: Uvodna ura Oblika: Poglavje: 1. Prva ura po poletnih počitnicah: Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu: 2. Učbeniki. kontrolne naloge spraševanje 3. Hiter
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραOsnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Διαβάστε περισσότεραPREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA
PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA Predmetni izpitni katalog je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 60. seji 27. 8. 2003 in se uporablja v programih za pridobitev
Διαβάστε περισσότερα1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE
1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE A) Splošna oblika Definicija 1 : Naj bodo a, b in c realna števila in a 0. Realno funkcijo: f : x ax + bx + c imenujemo kvadratna funkcija spremenljivke x v splošni
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo
Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega roka 009, dokler ni dolo~en novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M111401* Višja raven MATEMATIKA Izpitna pola SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 011 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M11140111* Osnovna raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 011 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat
Διαβάστε περισσότεραINŽENIRSKA MATEMATIKA I
INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična
Διαβάστε περισσότεραVaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo
Διαβάστε περισσότεραMatematika za 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo-
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA Matematika za 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo- Avtor: Samo Žerjal Nova Gorica, november 016 KAZALO 1 Trigonometrija... 3 1.1 Grafi in lastnosti
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότερα*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P09C0* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 6. junij 009 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo
Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 0, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat
Διαβάστε περισσότεραMatematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija
Matematika 1 3. vaja B. Jurčič Zlobec 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika FE, Ljubljana, Slovenija 2011 Določi stekališča zaporedja a
Διαβάστε περισσότερα*P101C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 5. junij 2010 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101C10111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 5. junij 010 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Διαβάστε περισσότεραPredmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika
Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 04, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo
Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega roka 0, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal
Διαβάστε περισσότεραLESARSKA ŠOLA MARIBOR M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 2009/2010
M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 009/00 NARAVNA ŠTEVILA. Kter števil imenujemo nrvn števil? Nštejte osnovne rčunske opercije, ki so definirne v množici nrvnih števil in
Διαβάστε περισσότεραPredmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika
Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 09, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat
Διαβάστε περισσότεραPredmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika
Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 07, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIKA. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo
Ljubljana 2015 MATEMATIKA Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2017, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto,
Διαβάστε περισσότεραDr`avni izpitni center MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 2. junij 2007 / 120 minut brez odmora
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P071C10111* SPOMLADANSKI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota,. junij 007 / 10 minut brez odmora Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj
Διαβάστε περισσότερα1 3D-prostor; ravnina in premica
1 3D-prostor; ravnina in premica 1. Razmisli, v kakšnih legah so lahko v prostoru: (a) premica in ravnina (b) dve ravnini (c) dve premici.ugotovitve zapiši.. 2. Ali sta premici v prostoru, ki nimata skupne
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραMatematika pri maturi iz fizike, taksonomija in banka nalog
Matematika pri maturi iz fizike, taksonomija in banka nalog Aleš Mohorič FMF, Univerza v Ljubljani Projekt Scientix (2012-2015) črpa sredstva iz okvirnega programa Evropske unije za raziskave in razvoj
Διαβάστε περισσότεραDomače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραPravokotni koordinatni sistem; ravnina in premica
Pravokotni koordinatni sistem; ravnina in premica 1. Razmisli, v kakšnih legah so lahko v prostoru: (a) premica in ravnina (b) dve ravnini (c) dve premici.ugotovitve zapiši.. 2. Ali sta premici v prostoru,
Διαβάστε περισσότεραVAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič
VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva Martin Raič OSNUTEK Kazalo 1. Ponovitev 2 2. Ravninska in prostorska geometrija 5 3. Linearna algebra 7 4. Ponavljanje pred kolokvijem 8 M. RAIČ: VAJE IZ MATEMATIKE(GOZDARSTVO)
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE I
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Andrej Perne ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE I Skripta za vaje iz Matematike I (UNI + VSP) Ljubljana, množice Osnovne definicije: Množica A je podmnožica
Διαβάστε περισσότεραDeljivost naravnih števil
Deljivost naravnih števil. D = {,,, 4, 6, }, V = {, 4, 6, 48, 60 }. (A) in (E). a) S številom so deljiva števila:, 0, 0 in 060. S številom so deljiva števila: 0, 460, 000 in 46. c) S številom 4 so deljiva
Διαβάστε περισσότεραIzpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj.
PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ IZ MATEMATIKE JAKA CIMPRIČ, OKTOBER 2004 Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj. 1. Kombinatorika 1.1. Množice in relacije. (1) (Množice) (a) Kako si množice
Διαβάστε περισσότερα22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?
FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/06 1. Definicija enakosti množic (funkcij, kompleksnih števil, urejenih n teric)? 2. Definicija kartezičnega produkta množic A in B. Definicija množice R n. 3. Popolna
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIKA KURIKUL ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KURIKUL ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 MATEMATIKA PROGRAM: SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE: ADMINISTRATOR in TRGOVEC Letnik Število ur 1. 99 OPERATIVNI
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Andrej Perne ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II Skripta za vaje iz Matematike II (UNI + VSP) Ljubljana, determinante Determinanta det A je število, prirejeno
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότερα1.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f?
Test iz Analize II (. semester), 2.2.2008 Priimek, ime, šifra:.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f? D 2. a) Formuliraj izrek
Διαβάστε περισσότερα( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4
UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET Riješiti jednačine: a) 5 = b) ( ) 3 = c) + 3+ = 7 log3 č) = 8 + 5 ć) sin cos = d) 5cos 6cos + 3 = dž) = đ) + = 3 e) 6 log + log + log = 7 f) ( ) ( ) g) ( ) log
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραDARJA POTOƒAR, FMF
7. ²olska ura Tema: Ponovitev Oblika: vaje B 1 Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku: A V α A 1 B 1 sin α = AA 1 V A = BB 1 V B cos α = V B 1 V B = V A 1 V A tan α = sin α cos α cos α cot α = sin α =
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραEmilija Krempuš. Osnovne planimetrijske konstrukcije. Priročnik
Emilija Krempuš Osnovne planimetrijske konstrukcije Priročnik 2 OSNOVNE PLANIMETRIJSKE KONSTRUKCIJE Osnovne planimetrijske konstrukcije Priročnik Priročnik Osnovne planimetrijske konstrukcije je nastal
Διαβάστε περισσότερα*P103C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 10. februar 2011 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P03C0* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Četrtek, 0. februar 0 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Διαβάστε περισσότεραMatematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011
Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 00/0 Izpis: 9 avgust 0 Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7 5 Urejenost
Διαβάστε περισσότεραDragi polinom, kje so tvoje ničle?
1 Dragi polinom, kje so tvoje ničle? Vito Vitrih FAMNIT - Izlet v matematično vesolje 17. december 2010 Polinomi: 2 Polinom stopnje n je funkcija p(x) = a n x n + a n 1 x n 1 +... + a 1 x + a 0, a i R.
Διαβάστε περισσότεραPETRA GROŠELJ MATEMATIČNE METODE ZA ŠTUDENTE BIOTEHNIŠKE FAKULTETE
PETRA GROŠELJ MATEMATIČNE METODE ZA ŠTUDENTE BIOTEHNIŠKE FAKULTETE UNIVERZA V LJUBLJANI, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA LJUBLJANA, 7 Avtorica: Petra Grošelj Naslov: Matematične metode za študente Biotehniške fakultete,
Διαβάστε περισσότερα*P113C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Torek, 7. februar 2012 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113C10111* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Torek, 7. februar 01 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Διαβάστε περισσότεραMatematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Διαβάστε περισσότεραRačunski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I
Kemijska tehnologija Visokošolski strokovni program Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 29. 8. 2013 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.
Διαβάστε περισσότεραRealne funkcije. Elementarne funkcije. Polinomi in racionalne funkcije. Eksponentna funkcija a x : R R + FKKT Matematika 1
Realne funkcije Funkcija f denirana simetri nem intervalu D = ( a, a) ali D = [ a, a] (i) je soda, e velja f(x) = f( x), x D; (ii) je liha, e velja f(x) = f( x), x D. Naj bo f denirana D f in x 1, x 2
Διαβάστε περισσότεραInterpolacija in aproksimacija funkcij
Poglavje 4 Interpolacija in aproksimacija funkcij Na interpolacijo naletimo, kadar moramo vrednost funkcije, ki ima vrednosti znane le v posameznih točkah (pravimo jim interpolacijske točke), izračunati
Διαβάστε περισσότεραČas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i
Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραJože Berk, Jana Draksler in Marjana Robič. Skrivnosti števil in oblik. Priročnik v 6. razredu osnovne šole
Jože Berk, Jana Draksler in Marjana Robič Skrivnosti števil in oblik Priročnik v 6. razredu osnovne šole 6 Jože Berk, Jana Draksler, Marjana Robič Skrivnosti πtevil in oblik 6 PriroËnik za 6. razred osnovne
Διαβάστε περισσότερα