VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.
|
|
|
- Ἀπφία Κακριδής
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do 2, b. od 1 do 3 c. od 4 do 3, d. od 4 do Hitrost nihala je med nihanjem: a. stalna, b. največja v skrajni legi, c. največja v ravnovesni legi, d. najmanjša v ravnovesni legi. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič. 4. Neko nihalo niha sinusno. Katera izjava je pravilna za trenutek, ko gre nihalo skozi ravnovesno lego? a. Hitrost in pospešek sta največja. b. Hitrost je največja, pospešek je nič. c. Hitrost in pospešek sta nič. d. Hitrost je najmanjša, pospešek je nič.
2 5. Kroglico, obešeno na vrvici, odmaknemo iz ravnovesne lege in spustimo; v tem trenutku začnemo meriti čas. Graf na sliki prikazuje odvisnost ene od količin pri nihanju od časa. Katera količina je to? a. Sila. b. Pospešek. c. Odmik. d. Hitrost. 6. Nitno nihalo izmaknemo iz ravnovesne lege, kakor kaže skica in spustimo. Kako se od tega trenutka s časom spreminja odmik nihala? 7. Srce udari 100-krat v minuti. Kolikšen je čas srčnega utripa? a. 0,5 s b. 0,6 s c. 1,0 s d. 1,2 s 8. Nihalo zaniha 28-krat v 40 sekundah. Kolikšna sta nihajni čas in frekvenca? a. Nihajni čas je 40 s, frekvenca pa 28 Hz. b. Nihajni čas je 2,8 s, frekvenca pa 0,40 Hz. c. Nihajni čas je 1,4 s, frekvenca pa 0,70 Hz. d. Nihajni čas je 0,70 s, frekvenca pa 1,4 Hz.
3 9. Graf kaže časovni potek odmika pri harmoničnem nihanju. Kolikšna je frekvenca tega nihanja? a. 0,10 Hz b. 0,25 Hz c. 2,00 Hz d. 4,00 Hz 10. Na zaslonu osciloskopa, na katerem 1 centimeter predstavlja 2,0 milisekunde, vidimo tole sled. Kolikšna je frekvenca signala? a. 40 Hz b. 125 Hz c. 250 Hz d. 500 Hz 11. Kateri pogoj mora biti izpolnjen, da bo neko telo nihalo sinusno? a. Pospešek telesa je premosorazmeren z odmikom. b. Hitrost telesa je premosorazmerna z odmikom. c. Pospešek telesa je obratnosorazmeren z odmikom. d. Hitrost telesa je obratnosorazmerna z odmikom. 12. Telo niha harmonično. Kateri od spodnjih grafov najbolje kaže zvezo med njegovim pospeškom a in odmikom x?
4 13. Graf kaže odvisnost pospeška od časa pri harmoničnem nihanju. Katera izjava je pravilna? a. V času 0 s je odmik največji. b. V času 1 s je hitrost največja. c. V času 2 s je kinetična energija največja. d. V času 3 s je dušenje največje. 14. Utež harmonično niha. Za to utež so na sliki druga pod drugo narisane časovne odvisnosti odmika x, hitrosti v in pospeška a. Katera trojica grafov je pravilna? 15. Nihalo niha harmonično. Frekvenca nihala je 100 Hz, amplituda pa 1,6 mm. Kolikšna je največja hitrost nihala? a. 6,2 m/s b. 3,2 m/s c. 1,6 m/s d. 1,0 m/s
5 16. Največji pospešek nihala, ki niha harmonično, je 20 m/s 2. Njegova amplituda je 2,0 mm. Kolikšna je frekvenca nihala? a. 10 khz b. 1,6 khz c. 100 Hz d. 16 Hz 17. Membrana zvočnika niha harmonično s frekvenco 50 Hz in amplitudo 2,0 mm. Kolikšen je maksimalni pospešek membrane? a. 63 m/s 2 b. 100 m/s 2 c. 197 m/s 2 d. 314 m/s Slika kaže časovni potek hitrosti nihala, ki niha harmonično. Kolikšen je odmik nihala po času 2 s, če je amplituda 20 cm? a. 0 cm b. 5 cm c. 10 cm d. 20 cm 19. Graf kaže pospešek a nihala v odvisnosti od odmika x za prehod nihala iz ravnovesne v skrajno lego. Kolikšna je frekvenca tega nihala? a. 0,7 Hz b. 1,1 Hz c. 3,0 Hz d. 7,0 Hz
6 II. NIHAJNI ČASI 20. Kaj velja za nihajni čas kroglice, ki visi na vrvici? a. Nihajni čas se zmanjša, če podaljšamo vrvico. b. Nihajni čas se poveča, če podaljšamo vrvico. c. Nihajni čas se zmanjša, če kroglico dodatno obtežimo. d. Nihajni čas se poveča, če kroglico dodatno obtežimo. 21. Na nitki obešena utež niha z nihajnim časom 2 s. Kaj moramo storiti, da se nihajni čas zmanjša na 1 s? a. Podaljšati vrvico na štirikratno dolžino. b. Podaljšati vrvico na dvojno dolžino. c. Skrajšati vrvico na četrtino dolžine. d. Skrajšati vrvico na polovico dolžine. 22. Stenska ura ima za nihalo na tenki palici obešeno pomično utež. Ura zaostaja. Kaj moramo storiti, da ne bo zaostajala? a. Utež premaknemo navzdol. b. Utež premaknemo navzgor. c. Na palico obesimo dodatno utež. d. Zamenjamo utež z lažjo utežjo. 23. Kolikšen je nihajni čas nitnega nihala z dolžino 0,750 m? a. 0,481 s b. 1,74 s c. 4,71 s d. 5,44 s 24. S kolikšno frekvenco niha utež na vrvici z dolžino 2,5 m? a. 0,32 Hz b. 0,95 Hz c. 1,2 Hz d. 4,3 Hz
7 25. Za koliko moramo podaljšati 1,0 m dolgo vrvico, n kateri visi utež, dase nihalu nihajni čas podvoji? a. 1,0 m b. 1,5 m c. 2,0 m d. 3,0 m 26. Na vrvico privežemo utež z maso 0,50 kg, jo odmaknemo iz ravnovesne lege 3,0 cm in spustimo. Po dveh sekundah se utež vrne v lego, iz katere smo jo spustili. Kolikšen bi bil ta čas, če bi utež iz ravnovesne lege odmaknili za 6,0 cm? a. 1,0 s b. 1,4 s c. 2,0 s d. 4,0 s 27. Na 50 cm dolgo vrvico obesimo utež z maso 100 g. Utež zanihamo, tako da je amplituda 1,0 cm. Kolikšen je nihajni čas uteži? a. 0,5 s b. 1,0 s c. 1,4 s d. 1,8 s 28. Utež visi na 2,0 m dolgi vrvici in niha z amplitudo 1,0 cm. Kolikšna je hitrost uteži, ko gre ta skozi ravnovesno lego? a. 0,45 cm/s b. 1,0 cm/s c. 2,2 cm/s d. 4,9 cm/s
8 29. Na 2,0 m dolgo vrvico obesimo utež 1,0 kg in jo zanihamo. Kolikšna sila vleče utež proti ravnovesni legi, ko je odmik 1,0 cm? a. 0,05 N b. 0,50 N c. 5,0 N d. 50 N 30. Nihajni čas težnega nihala na Zemlji je t 0. Kolikšen je nihajni čas tega nihala na Luni, kjer je težni pospešek 6-krat manjši kakor na Zemlji? a. 6t 0 b. t 0 1 c. t d. t Če prenesemo težno nihalo na Mars, kjer je težni pospešek 2,5-krat manjši kot na Zemlji, se nihajni čas nihala: a. 2,5-krat zmanjša, b. 1,6-krat zmanjša, c. 1,6-krat poveča, d. 2,5-krat poveča. 32. Nitno nihalo niha v raketi, ki miruje na izstrelišču. Nenadoma se začne raketa dvigati s pospeškom 30 m/s 2. Kaj se zgodi s frekvenco nihanja nihala? a. Ostane enaka. b. Se podvoji. c. Poveča se za 2 -krat. d. Postane polovico manjša. 33. Na vijačni vzmeti je obešena utež, ki sinusno niha. Kateri izjava je pravilna? a. Nihajni čas ni odvisen od koeficienta vzmeti. b. Nihajni čas ni odvisen od mase uteži. c. Nihajni čas je odvisen od pospeška prostega pada. d. Nihajni čas ni odvisen od amplitude.
9 34. Nihajni čas nihala na vijačno vzmet na Luni primerjamo z nihajnim časom tega nihala na Zemlji. Katera trditev je pravilna? a. Na Luni je nihajni čas manjši, ker je masa nihala manjša kakor na Zemlji. b. Na Luni je nihajni čas večji, ker je teža nihala manjša kakor na Zemlji. c. Na Luni je nihajni čas manjši, ker je težni pospešek manjši kakor na Zemlji d. Na Luni je nihajni čas enak kakor na Zemlji, ker ni odvisen od težnega pospeška. 35. Nihalo na vijačno vzmet je pritrjeno pod strop dvigala. Kako se spremeni nihajni čas nihala, če se dvigalo giblje enakomerno pospešeno navzgor? a. Nihajni čas se poveča. b. Nihajni čas se zmanjša. c. Nihajni čas se ne spremeni. d. Nihalo sploh ne more nihati. 36. Muha z maso 0,50 g se ujame v pajkovo mrežo z zanemarljivo maso. Mreža zato zaniha s frekvenco 10 Hz. S kolikšno frekvenco zaniha mreža, ko se vanjo ujame čebela z maso 0,80 g? a. 7,9 Hz b. 11,1 Hz c. 20 Hz d. 63 Hz 37. Lahka vzmet se raztegne za 5 cm, če nanjo delujemo s silo 10-2 N. Na vzmet obesimo utež z maso 8 g in jo zanihamo. Kolikšen je nihajni čas? a. 1,3 s b. 2,3 s c. 3,5 s d. 5,4 s
10 38. Utež z maso 0,50 kg, ki je obešena na navpični vijačni vzmeti, niha z nihajnim časom 1,0 s. Kolikšen je nihajni čas uteži z maso 1,0 kg, obešene na isti vzmeti? a. 0,50 s b. 0,71 s c. 1,2 s d. 1,4 s 39. Na vzmet z zanemarljivo maso in prožnostnim koeficientom k je obešena utež. Utež potegnemo iz ravnovesne lege in jo spustimo tako, da zaniha. Izmerimo nihajni čas t 0. Vzmet nadomestimo z drugo, ki ima dvakrat večji prožnostni koeficient. Spet izmerimo nihajni čas in dobimo a. 1 2 b. 1 ' ' t 0. Kolikšno je razmerje nihajnih časov t 0 : t0? c. 2 2 d. 2 III. ENERGIJA PRI NIHANJU 40. Utež, ki je obešena na vijačni vzmet, niha harmonično z amplitudo x 0. v kateri točki je kinetična energija uteži največja? a. V točki A. b. V točki B. c. V točki C. d. V točki A in B. 41. Slika kaže vzmetno nihalo. V kateri legi je prožnostna energija nihala najmanjša? a. V ravnovesni legi. b. V levi skrajni legi. c. V desni skrajni legi. d. Prožnostna energija vzmeti je stalna.
11 42. Kje ima nitno nihalo kinetično energijo enako potencialni? a. V eni točki tira. b. V dveh točkah tira. c. V treh točkah tira. d. V vseh točkah tira. 43. Vzmetno nihalo niha s frekvenco ν in amplitudo x 0. Kolikšen je njegov odmik takrat, ko je njegova kinetična energija enaka polovici maksimalne kinetične energije? 2 a. x x 0 2 b. x x c. x x 0 2 d. x 2x0 44. Nihalo niha z amplitudo s 0. Poženemo ga tako, da zaniha z amplitudo 5s 0. Kolikokrat večja je zdaj njegova energija nihanja? a. 1-krat b. 5 -krat c. 5-krat d. 25-krat 45. Dve nihali imata enaki lastni frekvenci in masi. Kolikšno je razmerje amplitud, če je razmerje energij nihal W 1 : W 2 = 16 : 1 x01 a. 4 x 02 x01 b. 16 x 02 x01 c. 32 x 02 x01 d. 256 x 02
12 46. Kroglica na vzmeti niha z nihajnim časom t 0. Kateri graf prikazuje spreminjanje njene kinetične energije s časom? 47. Nitno nihalo spustimo iz skrajne lege. Kateri graf pravilno kaže odvisnost potencialne energije nihala od časa za en nihaj? Zračni upor zanemarimo.
13 48. Utež, ki visi na dolgi vrvici, izmaknemo iz ravnovesne lege in spustimo. Kateri graf kaže odvisnost vsote kinetične in potencialne energije uteži od časa za en nihaj? Zračni upor zanemarimo. 49. Kinetična energija uteži težnega nihala v ravnovesni legi je 1,0 J, v tej legi je potencialna energija enaka nič. Kolikšna je potencialna energija uteži, ko je njena hitrost enaka polovici največje hitrosti? a. 1,0 J b. 0,75 J c. 0,50 J d. 0,25 J IV. DUŠENO NIHANJE 50. Vzmetno nihalo niha dušeno. Slika kaže krivuljo dušenja. Katera je količina X, označena na ordinatni osi? a. Celotna energija. b. Prožnostna energija. c. Hitrost nihala. d. Frekvenca nihala.
14 51. Kateri graf pravilno kaže odvisnost odmika od časa za dušeno nihanje? V. RESONANCA 52. Resonančna krivulja kaže odvisnost: a. vzbujevalne frekvence od lastne frekvence, b. amplitude nihala od lastne frekvence, c. amplitude nihala od vzbujevalne frekvence, d. lastne frekvence od vzbujevalne frekvence. 53. Slika kaže resonančno krivuljo za neko nihalo. Kolikšen je lastni nihajni čas tega nihala? a. 0,033 s b. 0,33 s c. 3,0 s d. 8 s
15 54. Slika kaže resonančno krivuljo za enostavno nihalo. Na navpično os nanašamo količino a, na vodoravno os pa količino b. Kaj sta ti dve količini? a. a je vsiljena frekvenca, b je lastna frekvenca. b. a je amplituda nihanja, b je vsiljena frekvenca. c. a je lastna frekvenca, b je amplituda nihanja. d. a je amplituda nihanja, b je lastna frekvenca. 55. Na napeti vrvici je obešeno pet nihal A, B, C, D in E. Nihala imajo različne dolžine. Nihalo E zanihamo tako, da ga povlečemo iz ravnine papirja. Katero nihalo niha čez nekaj časa z največjo amplitudo? a. Nihalo A. b. Nihalo B. c. Nihalo C. d. Nihalo D. 56. Na napeti vrvici je obešeno pet nihal A, B, C, D in E. Nihala imajo različne dolžine in različne mase. Nihalo E zanihamo tako, da ga povlečemo iz ravnine papirja. Katero nihalo niha čez nekaj časa z največjo amplitudo? a. Nihalo A. b. Nihalo B. c. Nihalo C. d. Nihalo D.
16 57. Palico, na kateri visijo štiri nihala, nihamo s frekvenco 1 Hz v vodoravni smeri, kakor kaže puščica. Katero nihalo niha v resonanci? a. Nihalo A. b. Nihalo B. c. Nihalo C. d. Nihalo D. REŠITVE: 1. A 2. C 3. B 4. B 5. D 6. D 7. B 8. C 9. B 10. B 11. A 12. D 13. C 14. B 15. D 16. D 17. C 18. A 19. B 20. B 21. C 22. B 23. B 24. A 25. D 26. C 27. C 28. C 29. A 30. A 31. C 32. B 33. D 34. D 35. C 36. A 37. A 38. D 39. C 40. B 41. A 42. B 43. A 44. D 45. A 46. D 47. D 48. A 49. B 50. C 51. A 52. C 53. B 54. B 55. B 56. C 57. A 18.
1. Na dve enako dolgi vrvi obesimo dve utezi, tako da dobimo dve enaki nihali. casovni potek nihanja prvega nihala.
1. Na dve enako dolgi vrvi obesimo dve utezi, tako da dobimo dve enaki nihali. Graf prikazuje ˇ casovni potek nihanja prvega nihala. sna je amplituda nihala? Amplitudo nihala odˇcitamo iz slike, kakor
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.
4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno
Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog
Barbara Rovšek Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog z rešitvami 1 Nihanje 11 Kinematika (nedušenega) nihanja 1 Nihalo niha z nihajnim časom 4 s V nekem trenutku je njegov odmik od mirovne lege
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
SEMINARSKA NALOGA IZ FIZIKE NIHANJE VZMETNO, MATEMATIČNO IN FIZIČNO NIHALO
SEMINARSKA NALOGA IZ FIZIKE NIHANJE VZMETNO, MATEMATIČNO IN FIZIČNO NIHALO Katjuša Reja Mozetič Politehnia Nova Gorica Šola za znanost o oolju, študjsi progra Oolje 1 Nihanje je v naravi zelo pogost pojav.
DELO IN ENERGIJA, MOČ
DELO IN ENERGIJA, MOČ Dvigalo mase 1 t se začne dvigati s pospeškom 2 m/s 2. Izračunaj delo motorja v prvi 5 sekunda in s kolikšno močjo vleče motor dvigalo v tem časovnem intervalu? [ P mx = 100kW ( to
NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K
Fizioterapija ESM FIZIKA - VAJE NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K 1.1 Drugi Newtonov zakon podaja enačba F = m a. Pokažite, da je N, enota za silo, sestavljena iz osnovnih enot. 1.2 2.1 Krogla z maso
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
DUŠENO NIHANJE IN RESONANCA
Politehnika Nova Gorica Šola za znanosti o okolju Univerzitetni študijski program OKOLJE Seminarska naloga DUŠENO NIHANJE IN RESONANCA Mentor: Doc.dr. Iztok Arčon Avtor: Nastja Tomšič Razred: 1.letnik
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12
TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12 Program: STROJNIŠTVO UN-B + GING UN-B Štud. leto 2008/09 Datum razpisa: 21.11.2008 Rok za oddajo: 19.12.2008 1. naloga Graf v = v(t) prikazuje spreminjanje hitrosti
Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001
Naloge iz fizike I za FMT Aleš Mohorič Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 1 Meritve 1. Izrazi svojo velikost v metrih, centimetrih, čevljih in inčah. 2. Katera razdalja je daljša, 100
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Pisni izpit iz Mehanike in termodinamike (UNI), 9. februar 07. Izpeljite izraz za kinetično energijo polnega homogenega valja z maso m, ki se brez podrsavanja kotali po klancu navzdol v trenutku, ko ima
Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6
Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),
Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), 5. 12. 2003 1. Dve kladi A in B, ki sta povezani z zelo lahko, neraztegljivo vrvico, vlečemo navzgor po klancu z nagibom 24 o s konstantno silo 170 N tako,
DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE
Seinarska naloga iz fizike DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE Maja Kretič VSEBINA SEMINARJA: - Delo sile - Kinetična energija - Potencialna energija - Zakon o ohraniti
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Marjan Hribar Jože Pahor Andrej Hartman
Marjan Hribar Jože Pahor Andrej Hartman OPTIKA 3 Z MERITVAMI Učbenik za predmet OPTIKA Z MERITVAMI v 3. letniku programa Tehnik optik OPTIKA Z MERITVAMI 3 Avtorji prof. dr. Marjan Hribar (Nihanje, Elektromagnetno
Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)
Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)?
1. pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike 1 (UNI), 27. 11. 2006 1. Kako visoko nad ekvatorjem bi se nahajala zemeljska geostacionarna orbita, če bi bil dan na Zemlji dvakrat krajši, kot je sedaj? Polmer Zemlje
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Naloge in seminarji iz Matematične fizike
Naloge in seminarji iz Matematične fizike Odvodi, Ekstremi, Integrali 1. Za koliko % se povečata površina in prostornina krogle, če se radij poveča za 1 %? 2. Za koliko se zmanjša težni pospešek, če se
FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE
Dr`avni izpitni center *M0441113* JESENSKI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 31. avgust 004 SPLO[NA MATURA C RIC 004 M04-411-1-3 Rešitve: POLA 1 VPRAŠANJA IZBIRNEGA TIPA REŠITVE 1. C 1. D. B. A
1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI)
0 0 0 4 0 0 8 0 0 0 0 0 0 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: 1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI) 3.1.010 1. Po vodoravni ledeni ploskvi se brez
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.
ENOTE IN MERJENJA Fizika temelji na merjenjih Vsa važnejša fizikalna dognanja in zakoni temeljijo na ustreznem razumevanju in interpretaciji meritev Tudi vsako novo dognanje je treba preveriti z meritvami
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Darja Horvat, Rok Petkovšek, Andrej Jeromen, Peter Gregorčič, Tomaž Požar, Vid Agrež Računske vaje iz fizike Ljubljana, 2014 1 Kazalo 1 Uvod 2 Premo gibanje
6 NIHANJE 105. (c) graf pospe²ka v odvisnosti od asa. Slika 32: Graf hitrosti, odmika in pospe²ka v odvisnosti od asa.
6 NIHANJE 105 6 nihanje 6.1 mehanska 1. Hitrost nekega nihala se spreminja po ena bi: v(t) = 5 cm/s cos(1, 5s 1 t). Nari²i in ozna i kako se spreminjajo odmik hitrost in pospe²ek v odvisnosti od asa! Rp:
Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x
Vaje iz fizike 1 Andrej Studen January 4, 2012 13. oktober Odvodi Definicija odvoda: f (x) = df dx = lim f(x + h) f(x) h 0 h Izračunaj odvod funkcij po definiciji: (1) f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x)
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
FIZIKA 1 (2013/14) Predavanja. prof. dr. Anton Ramšak soba: 426, Jadranska 19. torek: od do 13 h (VFP)
Predavanja FIZIKA 1 (2013/14) prof. dr. Anton Ramšak e-mail: anton.ramsak@fmf.uni-lj.si soba: 426, Jadranska 19 torek: od 10 15 do 13 h (VFP) Tekoča snov na predavanjih in obvestila profesorja http://www-f1.ijs.si/
F g = 1 2 F v2, 3 2 F v2 = 17,3 N. F v1 = 2. naloga. Graf prikazuje harmonično nihanje nitnega nihala.
Vaje - Gimnazija, 1. etnik, razična snov 1. naoga Kroga z maso 1 kg je pritrjena na dve vrvici, kakor kaže sika. Poševna vrvica okepa z vodoravnico kot 30. Izračunaj s koikšnima siama sta napeti vrvici!
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Domača naloga 6: dušeno nihanje
Domača naloga 6: dušeno nihanje Vaje iz predmeta Numerične metode v fiziki Igor Grešovnik Kazalo: 1 Naloga 6a Nihanje... 1.1 Enačbe nihanja... 1. Numerično reševanje problema... 3 1..1 Reševanje sistema
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
VALOVANJE UVOD POLARIZACIJA STOJEČE VALOVANJE ODBOJ, LOM IN UKLON INTERFERENCA
VALOVANJE 10.1. UVOD 10.2. POLARIZACIJA 10.3. STOJEČE VALOVANJE 10.4. ODBOJ, LOM IN UKLON 10.5. INTERFERENCA 10.6. MATEMATIČNA OBDELAVA INTERFERENCE IN STOJEČEGA VALOVANJA 10.1. UVOD Valovanje je širjenje
*M * FIZIKA. Izpitna pola 1. Torek, 8. junij 2010 / 90 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M4* FIZIK Izpitna pola SPOMLNSKI IZPITNI ROK Torek, 8. junij / 9 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik,
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
POLA 1: 35 vprašanj izbirnega tipa. 1. Kolikšna je povprečna masa štirih uteži, kjer imajo tri maso po 1, 06 kg, ena pa 1, 02 kg?
POL : 35 vprašanj izbirnega ipa. Kolikšna je povprečna masa širih ueži, kjer imajo ri maso po, 6 kg, ena pa, kg?, 6 kg, 5 kg, 4 kg, kg. Telo, ki sprva miruje, se v prvih dveh sekundah enakomerno pospešenega
Pregled klasične fizike
dr. Andreja Šarlah gradivo za vaje Vsebina 1 Matematični pripomočki 3 2 Od atomov do vesolja 5 3 Lagrangeov in Hamiltonov formalizem 5 3.1 Gibanje v sferno simetričnem potencialu................ 10 3.2
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
ZAKLJU^NO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
Š i f r a u ~ e n c a: r`avni izpitni center *N0414111* RENI ROK FIZIK PISNI PREIZKUS ^etrtek, 6. maj 004 / 45 minut ovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec prinese s seboj modro ali ~rno nalivno pero oziroma
Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike
1 Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 in 2005/06 Avtorji: S. Fratina, A. Gomboc in J. Kotar Verzija: 6. februar 2007 Prosim, da kakršnekoli
Če se telo giblje, definiramo še vektorja hitrosti v in pospeška a:
FIZIKA 1. poglavje: Mehanika - B. Borštnik 1 MEHANIKA(prvi del) Kinematika Obravnavamo gibanje točkastega telesa. Izberemo si pravokotni desni koordinatni sistem (sl. 1), to je takšen, katerega os z kaže
Rešitve. 1. Pospešeno gibanje. str. 10. str a) miruje se giblje se giblje. 2. a) 15,6 km h ; 65 km h. 1. B 2. 1,5 m s 2 3. A 4.
Rešitve 1. Pospešeno gibanje str. 10 1. a) miruje se giblje se giblje b) premo c) neenakomerno c) v 70 km h hitrost 60 50 40 30 popoldan 2. a) 15,6 km h ; 65 km h b) s 20 10 zjutraj 14 km 12 0 0 10 20
Kinematika, statika, dinamika
Kinematika, statika, dinamika 0. december 016 1 Gibanje v eni dimenziji 1.1 Količine in osnovne enačbe Osnovna naloga kinematike je opis lege (pozicije) telesa x v odvisnosti od časa t s funkcijo x(t).
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
PRIPRAVA ZA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE. NALOGE IZ 8. in 9. razreda. + PREGLED NARAVOSLOVJA iz 7. razreda
PRIPRAVA ZA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE NALOGE IZ 8. in 9. razreda + PREGLED NARAVOSLOVJA iz 7. razreda Pregled za NPZ iz FIZIKE Stran 2 Fizikalna količina čas dolžina pot višina PREGLED FIZIKALNIH
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
ELEKTRIČNI NABOJ IN ELEKTRIČNO POLJE
Tretji letnik ELEKTRIČNI NABOJ IN ELEKTRIČNO POLJE 11.1 Ponovijo, kako naelektrimo telesa, razložijo pojem električne sile kot sile med električnima nabojema, ločijo med prevodniki in izolatorji, pojasnijo
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Matej Komelj. Ljubljana, september 2013
VAJE IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE FARMACIJE Matej Komelj Ljubljana, september 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Kinematika v eni razsežnosti, enakomerno kroženje 3 3 Kinematika v dveh razsežnostih, statika, dinamika 5 4
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 2004
Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 004 c Tekmovalna komisija pri DMFA 7. marec 004 Kazalo Skupina I Skupina II 4 Skupina III 6 Skupina I rešitve 8 Skupina II rešitve 11 Skupina III rešitve
Merske enote. Računanje z napakami.
Vaje Merske enote. Računanje z napakami. tb 1. Enačba x= Ae sin ( at + α ) je dimenzijsko homogena. V kakšnih merskih enotah so x, a, b in α, če je A dolžina in t čas?. V dimenzijsko homogeni enačbi w
45 o. Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI),
Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI), 26. 11. 2004 1. Letalo leti na višini 200 m v vodoravni smeri s hitrostjo 100 m/s. V trenutku, ko je letalo nad opazovalcem na tleh, iz letala izpustimo paket.
Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J.
Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J. Kotar Prosim, da kakršnekoli vsebinske ali pravopisne napake sporočite
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
( , 2. kolokvij)
A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski
ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE. Matej Komelj
ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE Matej Komelj Ljubljana, oktober 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Mehanika 3 2.1 Kinematika....................................
Matematične metode v fiziki II naloge
Matematične metode v fiziki II naloge 9. september 2014 2 Kazalo 1 Navadne diferencialne enačbe (NDE) 5 1.1 NDE 1.reda....................................... 5 1.2 Homogena NDE 2. reda...............................
Dinamika togih teles
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika togih teles 3. letnik, RRP Laboratorijske vaje Luka Knez, Janko Slavič 20. september 2017 1
MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004
MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004 NTF, Visokošolski strokovni program KINEMATIKA 18. 2. 2004 Osnovne kinematične količine.: položaj r, hitrost, brzina, pospešek. Definicija vektorja
To so neobnovljivi viri energije.
Pogosto govorimo o električni energiji, toplotni, vodni, sončni, jedrski in drugih energijah. Voda v strugi potoka, voda za jezom, morski valovi, veter, les, premog, nafta, zemeljski plin, geotermalna
Bilten 30. tekmovanja osnovnošolcev iz znanja fizike za Stefanova priznanja Šolsko leto 2009/2010
Bilten 30 tekmovanja osnovnošolcev iz znanja fizike za Stefanova priznanja Šolsko leto 2009/2010 c 2010 DMFA Slovenije, Komisija za popularizacijo fizike v osnovni šoli Bilten je uredila Barbara Rovšek
Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.
1 Rešene naloge Naloge iz vaj: Sistem togih teles 1. Tročleni lok s polmerom R sestavljen iz lokov in je obremenjen tako kot kaže skica. Določi sile podpor. Rešitev: Lok razdelimo na dva loka, glej skico.
IZDELAVA UČILA ZA PRIKAZ ENERGIJSKIH PRETVORB PRI POUKU FIZIKE
RAZISKOVALNA NALOGA IZDELAVA UČILA ZA PRIKAZ ENERGIJSKIH PRETVORB PRI POUKU FIZIKE Avtorji: Jan KOKALJ, 8. b Dejan RAMOVŠ, 8. b Denis ŽALIG, 8. b Mentor: Jože BERK, prof. fiz. in mat. Mestna občina Celje
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune
![11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune](/thumbs/79/79968210.jpg "11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune")
11. Valovanje Frekvenca ν = 1 t 0 hitrost valovanja c = λ t 0 = λν λ [m] - Valovna dolžina hitrost valovanja na napeti vrvi frekvence lastnega nihanja strune interferenca valovanj iz dveh enako oddaljenih
Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015
FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:
Matematične metode v fiziki II seminarji. šolsko leto 2013/14
Matematične metode v fiziki II seminarji šolsko leto 2013/14 2 Kazalo 1 Navadne diferencialne enačbe (NDE) 5 1.1 NDE 1.reda....................................... 5 1.2 Homogena NDE 2. reda...............................
1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana,
1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana, 4. 12. 2008 1. Dve kroglici sta obešeni na enako dolgih vrvicah. Prvo kroglico, ki ima maso 0.4 kg, dvignemo za 9 cm in spustimo, da se zaleti v drugo
v = x t = x i+1 x i t i+1 t i 1 2 (t i+1 +t i ). Pogostojeboljpraktično,davzamemo v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1
1 Kinematika 11 Premo gibanje Merjenje hitrosti Merimo lego telesa x kot funkcijo časa t Hitrost telesa je definirana kot odvod lege po času v(t) = dx(t) dt (1) Ker merimo lege le ob določenih časih, t
Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.
2. Dinamika 2.1 Sila III. PREDNJE 2. Dinamika (sila) Grška beseda (dynamos) - sila Gibanje teles pod vplivom zunanjih sil 2.1 Sila Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica
Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Seznam domačih nalog - Matematična fizika 1
Seznam domačih nalog - Matematična fizika 1 2016/2017 V {zavitih oklepajih} so številke nalog, ki so relevantne za rezervacijo. dopolnjeval, ko bo to potrebno. Seznam nalog se bo Spletna stran za rezervacije:
v = x t = x i+1 x i t i+1 t i v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1 Pospešek je definiran kot
1 Kinematika 11 Premo gibanje Merjenje hitrosti Merimo lego telesa x kot funkcijo časa t Hitrost telesa je definirana kot odvod lege po času v(t) = dx(t) (1) dt Ker merimo lege le ob določenih časih, t
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Fizika (BF, Biologija)
dr. Andreja Šarlah Fizika (BF, Biologija) gradivo za vaje 2013/14 Vsebina 1. vaje: Velikostni redi, leče, mikroskop 2 2. vaje: Newtnovi zakoni gibanja: kinematika, sile, navori, energija 4 3. vaje: Gravitacija,
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
DUŠENJE TORNEGA HARMONIČNEGA OSCILATORJA (RAZISKOVALNA NALOGA)
Šolski center Celje, Splošna in strokovna gimnazija Lava Pot na Lavo DUŠENJE TORNEGA HARMONIČNEGA OSCILATORJA (RAZISKOVALNA NALOGA) Avtorji: Aljoša Selič Blaž Tesovnik Tone Potočnik GL 3.A GL 3.A GL 3.E
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
*M * FIZIKA. Izpitna pola 2. Sreda, 1. september 2004 / 105 minut. [ifra kandidata: JESENSKI ROK
[ifra kandidata: Dr `avni i zpitni center *M4411* JESENSKI ROK FIZIKA Izpitna pola Sreda, 1. september 4 / 15 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,