REJSKI PROGRAM ZA ČRNOBELO PASMO GOVEDI V SLOVENIJI

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "REJSKI PROGRAM ZA ČRNOBELO PASMO GOVEDI V SLOVENIJI"

Transcript

1 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk Fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 REJSKI PROGRAM A ČRNOBELO PASMO GOVEDI V SLOVENIJI Domžle, september 2010 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn

2 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Rejski progrm so priprvili: Univerz v Ljubljni Biotenišk fkultet Oddelek z zooteniko Groblje 3, 1230 Domžle Doc. dr. Mrij KLOPČIČ Viš. pred. mg. Mrko ČEPON Viš. pred. dr. Klemen POTOČNIK Prof.dr. Drgo KOMPAN Društvo rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji, Groblje 3, Domžle Kmetijsko gozdrsk zbornic Slovenije, Celovšk 135, Ljubljn KGS - vod Mursk Sobot, Štefn Kovč 40, 9000 Mursk Sobot KGS - vod Ptuj, Ormošk cest 28, 2250 Ptuj KGS - vod Celje, Trnoveljsk cest 1, 3000 Celje KGS - vod Krnj, Cest Iv Slvc 1, 4000 Krnj KGS - vod Ljubljn, Celovšk 135, 1000 Ljubljn KGS - vod Nov Goric, Pri rstu 18, 5000 Nov Goric KGS - vod Novo mesto, Šmielsk 14, 8000 Novo mesto, Kmetijski inštitut Slovenije, Hcquetov 17, 1000 Ljubljn GP z.o.o. - Govedorejsko poslovno združenje, Ljubljnsk c. 64, 1230 Domžle Pri priprvi posmezni poglvij so sodelovli: Prof.dr. Peter DOVČ, BF,Odd. z zooteniko, Groblje 3, Domžle, Mg. Mrjn DROBNIČ, Ministrstvo z kmetijstvo gozdrstvo in prerno Mg. Betk LOGAR, Kmetijski inštitut Slovenije, Hcquetov 17, Ljubljn Doc.dr. Jnko MRKUN, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Dr. Igor KLOBUČAR, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Ntš ŽUMER dr.vet.med., UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Dr. Mrko COTMAN, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Prof.dr. Mrjn KOSEC, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 2

3 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 KAALO VSEBINE str. 1 UVOD 7 2 REJSKI CILJI A ČRNOBELO PASMO OPIS PASME 9 Brv in pigmentcij REJSKI CILJI VELIKOST POPULACIJE 12 3 REJSKE METODE A ČRNOBELO PASMO NAČIN REJE REJSKE METODE V PODPORO SELEKCIJSKEMU PROGRAMU 14 Gospodrsko križnje 14 4 IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA 16 5 SELEKCIJSKI PROGRAM A ČRNOBELO PASMO UVOD NAČINI PREIKUŠANJA 19 Biološki test 19 Genski testi 19 Lstn preizkušnj bikov n testni postji (direktni li performnce test) 20 Lstn preizkušnj bikov v pogoji reje (»lterntivn vzrej«) 20 Preizkušnj reprodukcijske sposobnosti bikov po končni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje Preizkušnj sorodnikov v pogoji reje (lstnosti mlečnosti, reprodukcijske lstnosti, zdrvstveno stnje) Kontrol mlečnosti 21 - gotvljnje korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti 21 - Merilne prture pri kontroli mlečnosti 21 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 3

4 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Spremljnje reprodukcijski in drugi lstnosti 22 Spremljnje, sprotn nliz in vrednotenje reprodukcijski prmetrov plemenjkov in plemenic 22 - Spremljnje Non Return NR% 22 - Spremljnje reprodukcijski prmetrov 23 - pis o zdrvju 23 - Spremljnje molznosti in temperment 23 Nvodil z delo lbortorijev z nlizo mlek 24 Spremljnje in ugotvljnje oploditvene sposobnosti semen 24 Ocenjevnje lstnosti zunnjosti METODE IN NAČINI A IVREDNOTENJE PODATKOV BRANIH V PREIKUŠNJAH Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji Metode z izvrednotenje podtkov zbrni pri kontroli mlečnosti 28 Prvil v primeru mnjkjoči rezulttov kontrole in/li bnormlni intervlov pri kontroli mlečnosti po metodi AT4 29 Izrčun lktcije 30 Dokumentcij v okviru kontrole mlečnosti 33 - Mesečni izpisi rezulttov kontrole 35 - Sumrni izpis rezulttov kontrole mlečnosti 36 - Občsni izpisi v okviru kontrole mlečnosti 37 Vrednotenje rezulttov ndkontrole 38 Metode z ocenjevnje genetski vrednosti 39 Struktur Skupneg selekcijskeg indeks NAČINI ODBIRANJA IN PRINAVANJA 42 Odbir ženski živli črnobele psme govedi 42 Odbir moški živli črnobele psme govedi 43 Odbir in prjenje elitni živli 46 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 4

5 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, Izbor elitne živli ženskeg spol bikovske mtere 46 - Izbor elitne živli moškeg spol elitneg bik 47 Nčrt uporbe plemenjkov z dosegnje rejski ciljev 47 - Osemenjevnje 47 - Progrm rbe plemenjkov 48 - Izvjnje ztevnejši metod rzmnoževnj 50 6 RAVOJNE IN RAISKOVALNE STROKOVNE NALOGE A POTREBE POVEČANJA UČINKOVITOSTI IVAJANJA PROGRAMA DELAVNICE RAVOJNO RAISKOVALNE NALOGE 51 7 UKREPI A GOSPODARNEJŠO REJO DOMAČIH ŽIVALI 58 8 PREGLED, SPREMLJANJE IN NADOR DRAVSTVENEGA STANJA 60 9 AGOTAVLJANJE ŠIRJENJA GENETSKEGA NAPREDKA UKREPI A AGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ŽIVALSKIH PROIVODOV NAČIN OBJAVE PODATKOV POGOJ A SODELOVANJE IN UPORABO STORITEV REJSKEGA PROGRAMA PRAVILA A KONTROLO IN REGISTIRANJE POREKEL INFORMACIJSKI SISTEM VNOS IN PRENOS PODATKOV LOGIČNE KONTROLE VREDNOTENJE IN PRIPRAVA PODATKOV (SELEKCIJA IN TRANSFORMACIJA) IPIS OOTEHNIŠKIH DOKUMENTOV INTERPRETACIJA REULTATOV IN PODPORA ODLOČANJU 15 POSTOPKI IN METODE A VODENJE RODOVNIŠKE KNJIGE A ČRNOBELO PASMO Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 5

6 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, POGOJI A PROMET S ČISTOPASEMSKIM PLEMENSKIM MATERIALOM 17 STROKOVNA PRAVILA A NAČIN REJE ČISTOPASEMSKIH PLEMENSKIH ŽIVALI ČRNOBELE PASME VKLJUČENIH V REJSKI PROGRAM Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 6

7 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, UVOD Črnobel psm je specilizirn mlečn psm govedi. Gospodrn prirej mlek ztev delovno intenzivno rejo, istočsno p tudi genotip živli z veliko zmogljivostjo prireje. Prirej mlek je v zdnjem obdobju v Sloveniji v primerjvi s prirejo mes v doodkovnem smislu v prednostnem položju, kr vpliv tko n usmeritve rejcev kot posredno tudi n učinkovitost selekcijskeg del. Črnobel psm govedi izj iz Nizozemske in severozodne Nemčije (Frizij) in se je itro rzširil po sosednji pokrjin. Let 1873 so n Nizozemskem ustnovili prvo rodovniško društvo, in je bilo prvo orgnizirno društvo vse psem govedi (NRS). Let 1879 p so ustnovili še frizijsko rodovniško društvo (FRS). Do prve svetovne vojne so bili tip, konformcij in velikost črnobeleg goved v Evropi konstntni, po vojni p je bil v Evropi zželen mnjši in lžji tip krv, predvsem zrdi pomnjknj krme. rdi povečevnj stroškov reje in neugodnim rzmerjem med ceno mlek in koncentrtov je v šestdeseti leti ponovno prišlo do uveljvitve krv večjeg okvirj z večjo zmogljivostjo prireje. Obdobje od let je bilo poznno pod imenom zlt dob uvžnj črnobeleg goved v Severno Ameriko, kjer so iz kombinirneg evropskeg črnobeleg goved selekcionirli izrzito mlečni tip teg goved. To govedo so poimenovli po deželi njeneg nstnk, torej olstein-frizijsko govedo. Let 1885 je v Severni Ameriki nstlo Ameriško združenje Holstein frizijskeg goved, ustnovljen je bil tudi rodovnišk knjig. rdi teg in zrdi že nvedeneg dejstv, d je v Evropi v šestdeseti leti ponovno prišlo do uveljvitve krv večjeg okvirj z večjo zmogljivostjo prireje, so v Evropo med leti 1960 in 1980 uvozili iz DA in Knde več kot živli in preko doz semen. Podobni trendi se ndljujejo tudi dnes. Širjenje črnobele psme v Sloveniji je bilo povezno z izgrdnjo družbeni frm z prirejo mlek sredi 50-i let pretekleg stoletj. Tip govedi črnobele psme je bil v zčetku, ker je prijl iz nkupov iz rzlični dežel, neizenčen. Od nekoliko lžjeg dnskeg tip do težjeg kombinirneg nemškeg tip. Uspei križnj evropske črnobele psme z meriško olstein-frizijsko psmo so spodbudili tudi nše rejce, d zčno delti v tej smeri. Prvi rezultti so bili iz osemenitev s semenom olstein bikov uvoženim iz Itlije. Seme je bilo uporbljeno n frm v Postojni in Poljč. Rezultti so bili zelo dobri, zto se je pristopilo križnju črnobele psme s olstein psmo. Uvoženi je bilo tudi več krv olstein psme iz Amerike in Izrel. osemenjevnje so se zčeli uvžti biki olstein psme, odbrni so bili tudi biki od njboljši uvoženi krv. S tem je bil podn osnovn smer reje črnobele psme ozirom pretpljnje s olsteinskimi biki iz Amerike. Temu nmenu je podrejen tudi rejski cilj. V Sloveniji združuje rejce črnobeleg goved»društvo rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji«, ki je prostovoljno združenje rejcev, strokovnjkov s področj Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 7

8 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 govedoreje in ljubiteljev te psme v Sloveniji. Društvo sodeluje tudi z drugimi gospodrstvi, ki redijo črnobelo psmo. Društvo je prvn oseb in smostojno odgovrj z svoje obveznosti do tretji oseb. Nmen Društv je združevnje rejce v skupnem nčrtnem delu z izboljševnje kkovosti govedi črnobele psme, izboljševnje gospodrnosti reje ter populrizcij psme. S svojim delom se Društvo vključuje v nčrt rzvoj govedoreje v Sloveniji. Društvo uresničuje svoje cilje in progrme z nslednjimi dejvnostmi: - s strokovnim izobrževnjem in obveščnjem svoji člnov, - s spodbujnjem člnov, d ktivno sodelujejo s strokovnimi službmi n področju govedoreje in drugimi kmetijskimi službmi ter orgnizcijmi, ki pomgjo pri gospodrjenju v reji in n kmetiji, - z orgnizirnjem promet s plemenskimi živlmi in reprodukcijskim mterilom iz čred svoji člnov in z njiove potrebe, - s spodbujnjem drugi dejvnosti, ki doprinšjo k npredku gospodrstev svoji člnov, - s seznnjnjem jvnosti o problemi in npredku govedoreje svoji člnov, - s sodelovnjem s sorodnimi orgnizcijmi v držvi in v tujini. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 8

9 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, REJSKI CILJI A ČRNOBELO PASMO 2.1 OPIS PASME Črnobel psm je specilizirn mlečn psm velikeg okvirj primrno selekcionirn n lstnosti, ki omogočjo gospodrno prirejo mlek. Omišičenost živli te psme govedi je v primerjvi z drugimi psmmi skromn, kr je posledic fiziološkeg in tudi genetskeg ntgonizm med lstnostmi mlečnosti n eni in lstnostmi mesntosti n drugi strni. Psm je poznn po veliki prireji mlek, veliki konzumcijski sposobnosti in rzmerom veliki zmogljivosti rsti. Je dobro prilgodljiv psm, sj jo redijo dejnsko v vse klimtski rzmer in n vse kontinenti. Odlično im izržene večino telesni lstnosti, ki so pomembne in potrebne z veliko prirejo mlek. Brv in pigmentcij: Pri psmi so možne številne vricije črne in bele brve in sicer od čisto črni živli do skorj čisto beli. Nvdno se po telesu izmenjujejo črne in bele lise. V primeru pojv omozigotov recesivneg gen z rdečo brvo so možne tudi kombincije v rdeče - beli brvi. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 9

10 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Ženske živli so v poudrjenem mlečnem tipu, itre rsti, velikeg okvirj in z veliko sposobnostjo zuživnj krme. Odrsle živli imjo višino vir nvdno 145 cm in več in dosegjo telesno mso preko 700 kg. Prevldujejo živli z dobro pripetimi vimeni in korektno stojo. Odlikuje ji sposobnost prilgjnj n rzlične klimtske pogoje. Moške živli imjo višino vir nvdno 155 cm in več in dosegjo telesno mso preko kg. So itro rstne z dobrimi dnevnimi prirsti telesne mse. Tudi moške živli izržjo pripdnost leptosomnemu tipu govedi in so skromno omišičene. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 10

11 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, REJSKI CILJI Osnov rejskeg cilj z črnobelo psmo je velik in gospodrn prirej mlek. To omogoč rej veliki ( cm visoki), dolgi in obsežni živli z veliko konzumcijsko sposobnostjo z voluminozno krmo. Vime nj bo obsežno, izenčeno, dobro pripeto in od tl čimbolj dvignjeno, z izrženo centrlno vezjo ter prvilno rzporejenimi in oblikovnimi seski. Noge nj bodo tnke, s prvilno stojo, čvrstimi in trdimi prklji. Živli nj bodo sposobne velike prireje mlek in sposobne prilgjnju rzličnim nčinom reje ter rzličnemu okolju. Želimo veliko odpornost proti boleznim, dolgo življenjsko dobo, dobro plodnost, lke telitve, iter iztok mlek in veliko zmogljivost rsti. Mlečnost nj preseg kg mlek s 4,2 % mlečne msti in 3,6 % skupni mlečni beljkovin. Telice nj odlikuje itr rst in zgodnj zrelost tko, d ob ustrezni oskrbi telijo v strosti 24 do 28 mesecev. Rejski cilj: mlečnost nd kg % mščobe nd 4,2 % % beljkovin nd 3,6 % telesn ms 700 kg ( kg) višin vir cm noge tnke, s čvrstimi in trdimi ter dovolj visokimi prklji vime molznost ostle lstnosti obsežno, izenčeno, dobro pripeto in od tl dvignjeno, med 2,5 in 3,0 l/min mjno število somtski celic, zdrve in prilgodljive živli z dolgo življenjsko dobo, zdrvo vime življenjsk mlečnost kg mlek in več dobr plodnost lke telitve miren temperment odličn persistenc velik zmogljivost rsti Glede n dejstvo, d je rejski cilj ekonomsk ktegorij ter glede n strukturo kmetijski zemljišč v Sloveniji, bo v bodoče zelo pomembno povečevti količino prirejeneg mlek iz voluminozne krme. To bomo lžje dosegli s povečevnjem konzumcijske sposobnosti živli, ki im običjno z posledico tudi povečevnje okvirj živli. Med povečevnjem okvirj in mlečnostjo p pri črnobeli psmi prv tko ostj pozitivn povezv. Povečevnje količine prirejeneg mlek iz voluminozne krme je pomembno tko z ekološkeg vidik prireje kot tudi z vidik z umno prerno vrnejšeg pridobivnj živlski proizvodov čim boljše kkovosti. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 11

12 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 V preglednici 1 prikzujemo število zključeni lktcij ter povprečno mlečnost in vsebnost mlek v stndrdni lktciji v obdobju 1970 do Iz podtkov je rzvidno, d se je fenotipsk mlečnost pri kontrolirni krv črnobele psme v tem obdobju povečl z kg mlek ozirom v povprečju z 80 kg mlek letno. Preglednic 1: Povprečn mlečnost krv črnobele psme v stndrdni lktciji v leti Leto Št. lkt. zklj. Mleko (kg) Ml. mšč., % Beljkovine, % , , , , , ,92 3, ,05 3, ,07 3, ,11 3, ,09 3, ,11 3, ,07 3, ,02 3, ,98 3, ,98 3, ,93 3, VELIKOST POPULACIJE Ocenjen velikost populcije črnobele psme v Sloveniji je okrog živli. V zdnji leti je očiten trend povečevnj velikosti populcije črnobele psme. V letu 2009 je bilo že preko prvi osemenitev krv in telic črnobele psme. V kontrolo proizvodni in drugi lstnosti je vključeni krv. Struktur populcije črnobele psme govedi v Sloveniji je pričkovn, sj v rejsko delo rzen redki izjem ne posegmo z uporbo semen in zrodkov ločeni po spolu. Delež krv črnobele psme v celotni populciji krv molznic je 37,5 %. V preglednici 2 prikzujemo število ktivni živli črnobele psme po ktegorij in spolu. Skupno število živli črnobele psme se v zdnji tre leti giblje med in Delež živli črnobele psme v celotni populciji govedi v Sloveniji predstvlj okoli 16 %. Delež krv črnobele psme v celotni populciji krv (krve molznice in dojilje) predstvlj 20 %. Moški del populcije predstvljjo mošk telet v strosti do 12 mesecev. Delež te v celotni populciji predstvlj dobri 10 %. Biki črnobele psme v strosti 12 do 24 mesecev, ki se pitjo n kmetij predstvljjo dobri 7 % celotne populcije črnobele psme. Število bikov v strosti nd 2 leti je znemrljivo. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 12

13 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Plemenski biki: Glede n to, d vsko leto odberemo okoli 120 bikovski mter, ki ji nčrtno semenimo z elitnimi biki, vsko leto vlevimo n Testno postjo v Novi Gorici okoli 25 bikcev črnobele psme, ki so plod nčrtneg osemenjevnj bikovski mter. N Osemenjevlnem centru v Preski immo letno 15 do 20 mldi bikov in čkjoči oz. testirni bikov. Okoli 40 plemenski bikov črnobele psme p se letno uporblj z nrvni pripust. Preglednic 2: Število ktivni živli črnobele psme po ktegorij in spolu v leti 2007 do 2009 Leto Štev. telic Štev. bikov Štev. telet Plem. biki Štev. krv 12-24* >24* 12-24* >24* (<12*) (<12*) Skupj % ČB psme od celotne populcije govedi , , ,04 Vir: Rezultti kontrole mlek in mes Slovenij: 2007, 2008, 2009 (KIS) Predvidevmo, d se bo v priodnje nekoliko povečl tudi porb semen bikov mesni psem z gospodrsko križnje. To porbo ocenjujemo n do doz semen letno. 3 REJSKE METODE A ČRNOBELO PASMO 3.1 NAČIN REJE Glede n to, d je črnobel psm govedi specilizirn mlečn psm z zelo veliko zmogljivostjo z prirejo mlek, je z vidik večje gospodrnosti reje pričkovn rzmerom intenzivn rej živli te psme. vidik intenzivnosti reje rejski progrm ne postvlj omejitev. Pri reji p je potrebno upoštevti in spoštovti osnovne (veljvne) ekološke in etološke zteve, ki so določene v kmetijskem prvnem redu. Prv tko morjo nčini reje zgotvljti prirejo vrni živlski proizvodov, ki morjo biti vrni z umno prerno in čim boljše kkovosti. Pri reji črnobele psme govedi v Sloveniji so dovoljeni vsi konvencionlni nčini reje, z morebitne ostle nčine reje si mor rejec pridobiti dovoljenje priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi v Sloveniji. Med konvencionlne nčine reje sodijo levsk rej (vezn in prost) ter okolju, čsu vegetcije ter pedološkim pogojem prilgojeni nčini proste reje n kmetijski zemljišči. N splošno morebitn rej čistopsemskeg črnobeleg goved v sistemi reje krv dojilj ni prepovedn, vendr je v tem primeru vpršljiv smiselnost vključitve tki rej v t rejski progrm, kjti morebitni tki rejci ne morejo izpolnjevti vse določil teg rejskeg progrm. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 13

14 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, REJSKE METODE V PODPORO SELEKCIJSKEMU PROGRAMU Pri črnobeli psmi se uporbljjo rejske metode, ki poleg že nvedeneg omogočjo čimbolj gospodrno prirejo in čim večji genetski npredek z tiste proizvodne in druge lstnosti, ki so pomembne tudi z okolju čimbolj prilgojeno rejo. Osnov rejskeg del je prvilen izbor živli z oblikovnje nslednji genercij. Rejsko delo je določeno s selekcijskim progrmom, ki potek po štiri pote. odbiro stršev z oblikovnje nove genercije vplivjo rejci po dve pote: - oče či in - mti či, kr teoretično predstvlj % skupneg genetskeg npredk. Rejsk orgnizcij s svojim delom preko selekcijskeg progrm p po pote: - mti sin in - oče sin, kr teoretično doprinese % k skupnemu genetskemu npredku. Metode z zgotvljnje genetskeg npredk, pri kteri v veliki meri sodelujejo rejci in doprinšjo k večjemu genetskemu npredku: Biološki in genski testi; Lstn preizkušnj n testni postji, Lstn preizkušnj v pogoji reje, Preizkušnj sorodnikov n testni postji, Preizkušnj sorodnikov v pogoji reje, Preizkušnj n osnovi podtkov, zbrni v klvnic, Ocenjevnje zunnjosti, Nčrtovnje prjenj oz. osemenjevnj. Pri vse nvedeni rejski metod rejci priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi v Sloveniji tvorno sodelujejo v skldu z ndljnjimi določili teg rejskeg progrm. Pri preizkušnj n testni postj morjo zgotvljti vlevljnje živli n testne postje, pri preizkušnj v pogoji reje p morjo omogočti oprvljnje preizkušnj priznnim orgnizcijm z oprvljnje preizkušnj v pogoji reje. Enko velj tudi z testirnje mldi bikov. Pomeni, d so rejci priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi v Sloveniji dolžni vsem primernim bikcem, ki so rezultt nčrtneg prjenj bikovski mter in elitni očetov, omogočiti izvedbo lstne preizkušnje v skldu s tem rejskim progrmom. Vs t določil veljjo v obsegu, kot g v ndljevnju določ t rejski progrm. GOSPODARSKO KRIŽANJE Pri krv, ki imjo slbše plemenske vrednosti li probleme s plodnostjo, se lko poslužimo gospodrskeg križnj z nmenom orniti krve v biološki funkciji reprodukcije. Gospodrsko križnje z mesnimi psmmi li kterimi drugimi psmmi je smiselno tudi z vidik dosegnj boljši ekonomski Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 14

15 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 rezulttov n rčun večji prirstov in boljše kkovosti mes (križnci z mesnimi psmmi) li mlek (večj vsebnost beljkovin). Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 15

16 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA Osnovo izvjnj selekcijskeg progrm predstvlj identifikcij in registrcij živli, ki je prvo oprvilo pri vski novo rojeni živli. ORGANIACIJA Ministrstvo z kmetijstvo, gozdrstvo in prerno R Slovenije je pod svojim okriljem ustnovilo Službo z identifikcijo in registrcijo živli (SIR), ki skrbi tudi z oznčevnje in registrcijo govedi. To področje del urej Prvilnik o oznčevnju in registrciji goved (Ur. l. RS, št.16/2003). S tem je zgotovljen urdni ncionlni sistem identifikcije in registrcije vse govedi v Sloveniji. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 16

17 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, SELEKCIJSKI PROGRAM A ČRNOBELO PASMO 5.1 UVOD Selekcij temelji n ktivni populciji krv, ki se redijo v čred, ki so vključene v rejski progrm z črnobelo psmo v Sloveniji. Izmed te krv se n osnovi plemenski vrednosti oprvi izbor potencilni bikovski mter, ki se ji pregled, oceni lstnosti zunnjosti in preveri iztok mlek. Potencilne bikovske mtere, ki ustrezjo vsem kriterijem, so izbrne z bikovske mtere (120 do 140 živli). nji se priprvi nčrt prjenj z elitnimi biki. Moške potomce iz nčrtneg prjen se vključi v lstno preizkušnjo n testni postji li v pogoji reje, kjer se spremlj dnevni prirst, ocenjuje se lstnosti zunnjosti, preverijo se plemenske vrednosti stršev in oploditven sposobnost (25 do 30 bikcev n leto). Njboljši bikci dobijo sttus mldeg bik in se preselijo n osemenjevln središč ter se vključijo v osemenjevnje. Mldi biki, ki so rezultt embrio trnsfer, morjo poleg identifikcijske oznke dobiti tudi krtico»et«. S semenom vskeg mldeg bik, ki dobi pozitivno veterinrsko oceno, se nključno osemenjujejo krve po prvi telitvi do porbe doz semen. Biki, ki nimjo vrunskeg genetskeg potencil ter n osnovi drugi kriterijev, se vključijo v nrvni pripust. Bike, ki ne izpolnjujejo pogojev z plemenske bike se izloči. Mldim bikom, od kteri se doz semen porbi z umetno osemenjevnje v populciji, se spremni sttus v čkjoče bike. Čkjočim bikom se jemlje seme, ktereg se srnjuje v doz. Ko se po posmeznemu biku ustvri zlog doz, se g lko izloči iz osemenjevlneg centr. log semen čk, d se n potomci oprvi biološki test in potomke pričnejo s proizvodnjo. vse lstnosti, ki ji predpisuje t rejski progrm, se izrčunjo plemenske vrednosti in n podlgi te vrednosti, se bike rzvrsti v ktegorije: pozitivno testirn plemenski bik z umetno osemenjevnje in biki, ki niso primerni z umetno osemenjevnje v slovenski populciji črnobele psme. Med pozitivno testirnimi plemenskimi biki dobijo njboljši izmed nji sttus elitni bikov, kteri seme se uporblj z oplojevnje bikovski mter. Nčini preizkušnj, ocenjevnj ter odbirnj in priznvnj živli so opisni v ndljevnju teg rejskeg progrm in v prilog k temu rejskemu progrmu. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 17

18 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Slik 1: Sem selekcijskeg progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Osnov z izvjnje selekcijskeg progrm predstvljjo rzlične preizkušnje identificirni in registrirni živli, n osnovi kteri lko živlim ocenimo genetske vrednosti z lstnosti, kot ji predpisuje t rejski progrm. Izvedb selekcijskeg progrm se konč z nčrtnim prjenjem in pričkovnim genetskim npredkom ter s pričkovno večjo gospodrnostjo reje. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 18

19 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, NAČINI PREIKUŠANJA Nvedeni so nčini preizkušnj, s kterimi spremljmo lstnosti mlečnosti, plodnosti, zunnjosti in rstnosti. Pri spremljnju proizvodni in drugi lstnosti ter podtkov rzlični preizkušnj se srečujemo z zelo rzličnimi informcijmi. Prvo skupino podtkov tvorijo stlni (nespremenljivi) podtki o živli, drugo skupino tvorijo podtki o celotni kronologiji žive živli (npr. premiki, odstvitev, zkol, ), tretjo podtki o prireji in drugi preizkušnj ter četrto informcije o izrčunni vrednosti. rdi zelo rzlični vrst podtkov v PRILOGI 2 prilgmo Strokovn prvil in opis metod z merjenje in ocenjevnje proizvodni in drugi lstnosti ter metod z npovedovnje genetski vrednosti z čistopsemsko plemensko govedo v Sloveniji - Prvil in metode z merjenje in ocenjevnje proizvodni in drugi lstnosti v govedoreji (vtorji: Čepon M. in sod., 2006) ter Strokovn prvil in opis metod z izvjnje nekteri nlog rejski progrmov pri govedu (vtorji: Perpr T. in sod., 2010). V strokovni prvili so podrobneje opisni preizkusi po kteri izvjmo rejsk oprvil. Biološki test Osnovni cilj izvjnj biološkeg test je predvsem preprečevnje širjenj genetski npk oz. nezželeni lstnosti zunnjosti v populciji in pri oblikovnju nslednji genercij. to pri biološkem testu posvečmo posebno pozornost morebitnim prirojenim npkm in lstnostim zunnjosti. V ocenjevnje mor biti vključeno čim večje število živli, sj se običjno pojvljjo prirojene npke, kteri nosilci so recesivni geni z zelo mjno frekvenco v populciji. Podrobnejš prvil o izvedbi»biološkeg test«so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Genski testi Genske metode z preverjnje porekl živli se uporbljjo v primeru sum, d živl ne ustrez podtkom, ki so zpisni n zooteniški dokumenti. Prv tko se t metod uporblj v primeru spor. V posebni primeri se lko uporblj kot nčin določnj eneg li obe stršev. preverjnje in potrditev porekl čistopsemski plemenjkov, ki se ji uporblj z oplojevnje krv in telic v skldu s potrjenim rejskim progrmom, se uporbljjo Strokovn prvil (Čepon in sod., 2006) opisni genski metod. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 19

20 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Genski metode se uporbljjo tudi z genotipizcijo lokus z kpp kzein. Genotipizcij lokus z kpp kzein je obvezn z vse čistopsemske plemenjke, ki se ji uporblj z osemenjevnje krv in telic, ki so vključene v t rejski progrm. rzmom molekulrne genetike itro nršč količin genomski informcij tudi z domče živli, ki ji uporbljmo z kmetijsko proizvodnjo. V Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) je opisn tudi uporb genske dignostike, ki je že uporbn v prksi in jo vključujemo v t rejski progrm. Poleg v Strokovni prvili opisni genski testov, pri plemenski biki črnobele psme izvjmo tudi genski test n CVM. S tem testom poskušmo preprečiti vnos genski npk, ki povzročjo gospodrsko škodo v nši čred. CVM je oznk z Complex Vertebrl Mlformtion, kr pomeni prirojeno kompleksno vretenčno nomlijo, ki se održ pri novorojeni teleti črnobele psme. T so nenormlno rzvit, prednje in zdnje okončine so nezdostno rzvite z nezmožnostjo rzteznj določeni sklepov kot posledic fibroze kit ter fscij. Anomlije rbtenice, ki je izmličen, se kžejo v degenerciji rbteničneg knl v vrtnem in prsnem delu. godi se celo, d pride do nomlije src. Tk telet se rodijo v večini primerov mrtv li poginejo kmlu po rojstvu, lko so predčsno rojen li p pride do bortus v kterem koli obdobju brejosti. Izvor te mutcije vodi do eneg skupneg prednik, bik z imenom Ivnoe Bell. Ker gre z recesivno dedno npko, velj previdnost pri osemenjevnju potencilni nosilk npke CVM z biki nosilci te mutcije Lstn preizkušnj bikov n testni postji (direktni li performnce test) Glvni nmen je oceniti plemensko vrednost potencilni plemenski bikov z odstrnitvijo vse možni virov ne-genetske vribilnosti. Cilj lstne preizkušnje n testni postji je čim bolj objektivn ocen genetski rzlik med posmeznimi živlmi v preizkušnji, ki prijjo iz rzlični čred. T cilj poskušmo doseči s preizkušnjo živli v čimbolj izenčeni in stndrdizirni pogoji reje, ostle sistemtske in nključne vplive p poskušmo vključiti v model. Podrobnejš prvil o izvedbi Direktneg test so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Lstn preizkušnj bikov v pogoji reje (»lterntivn vzrej«) Glvni nmen je oceniti plemensko vrednost potencilni plemenski bikov z odstrnitvijo vse možni virov ne-genetske vribilnosti. Cilj lstne preizkušnje v pogoji reje je enk kot z lstno preizkušnjo n testni postji. T cilj poskušmo doseči s preizkušnjo živli v čimbolj izenčeni in stndrdizirni pogoji reje, ostle sistemtske in nključne vplive p poskušmo vključiti v model. Podrobnejš prvil o izvedbi»lterntivneg test«so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 20

21 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Preizkušnj reprodukcijske sposobnosti bikov po končni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje Preizkušnj reprodukcijske sposobnosti se nnš in oprvlj pri vse biki po končni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje. Po končni lstni preizkušnji se vskemu biku, pred vključitvijo v progrm rzmnoževnj, pregledjo tudi njegove sposobnosti z rzplod n podlgi pregledov. Podrobnejš prvil o Preizkušnji reprodukcijski sposobnosti bikov pokončni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Preizkušnj sorodnikov v pogoji reje (lstnosti mlečnosti, reprodukcijske lstnosti, zdrvstveno stnje) Kontrol mlečnosti Kontrolo prireje mlek v čred krv črnobele psme izvjmo po metodi AT4, ki je s strni ICAR-j dovoljen metod. Kontrol mlečnosti se v celoti izvj v skldu z ktulnimi ICAR nvodili ( Podrobnejš prvil o izvedbi kontrole mlečnosti so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). gotvljnje korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti zgotvljnje korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti predvidevmo dve stopnji preverjnj del kontrolorjev. Prvo stopnjo imenujemo»ndzor«, kjer gre z dolžnost priznne orgnizcije z izvjnje kontrole, d oprvlj interni ndzor nd delom svoji sodelvcev. Drug stopnj p je»ndkontrol«v smislu, kot jo ztev ICAR. Podrobnejš prvil o gotvljnju korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Merilne prture pri kontroli mlečnosti ugotvljnje nmolžene količine mlek in jemnje vzorcev se smejo uporbljti smo tiste merilne prture, ki ji je potrdil Mednrodni komite z kontrolo proizvodnje (ICAR, 2010). Pooblščen Orgnizcij z kontrolo v držvi člnici ICAR-j je odgovorn z redn preverjnj uporbljeni merilni prtur z mleko. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 21

22 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Merilne nprve, ki so lst rejcev in ji uporbljjo kontrolorji z kontrolo proizvodnosti, obrvnvmo enko kot tiste, ki so lst priznne orgnizcije z izvjnje kontrole mlečnosti. Če meriln nprv ni brezibn in ni bil umerjen, je ne smemo uporbljti z urdno kontrolo mlečnosti. merilnimi nprvmi je treb rvnti v skldu z nvodili izdelovlc merilne nprve. Uporb in ndzor korektnosti delovnj merilni prtur je opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010) ter v ktulni ICAR nvodili ( Spremljnje reprodukcijski in drugi lstnosti Nvodil z spremljnje reprodukcijski lstnosti v čred se nnšjo n črede vključene v kontrolo prireje mlek (krve molznice). pis o osemenitvi mor biti npisn n kmetiji oz. pripustni postji n dn osemenitve li pripust. Velj le potrdilo, ki je npisno s strni osebe, ki je osemenjevnje li pripust izvedl. T oseb mor imeti koncesijo z osemenjevnje li im odobreno pripustno postjo z govedo. Priporočljivo je, d je pri osemenjevnju n potrdilu o osemenjevnju pri rejcu pritrjen osemenjevln slmic. Podrobnejš nvodil o spremljnju reprodukcijski in drugi lstnosti so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Spremljnje, sprotn nliz in vrednotenje reprodukcijski prmetrov plemenjkov in plemenic Spremljnje Non Return - NR% Non Return - NR% (delež krv, ki se ne vrnejo ponovno v osemenjevnje) je lko indirektni pokztelj plodnosti. Je delež krv ozirom telic, ki se niso ponovno osemenjevle ozirom pripuščle v določenem obdobju (24, 56, dni). N omenjeni prmeter vpliv več fktorjev vključno s čredo, osemenjevlci, strostjo krv, sezono ter direktnimi in indirektnimi vplivi bik semen. Lko p vplivjo tudi drugi fktorji, ki niso direktni vzrok z netočno vrednost NR%, kot je n primer slb identifikcij živli, neodkrivnje pojtve, netočn evidenc, idr. NR% je rezultt vsj dve dogodkov: n eni strni koncepcije ob osemenitvi (oploditve) in n drugi sposobnosti obrejitve po oploditvi. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 22

23 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Spremljnje reprodukcijski prmetrov uspešno in gospodrno rejo je pomembno sprotno spremljnje reprodukcijski prmetrov v čredi in tudi širše, v celi populciji črnobeleg goved. Prmetre plodnosti bomo stndrdizirti tko, d bodo tudi mednrodno primerljivi. to bomo nvedene prmetre sprotno nlizirli in ovrednotili po ktulni določili ICAR (2003). Servisni intervl (SI); obdobje od porod do prve osemenitve Servis period (SP); obdobje od prve do uspešne osemenitve Poporodni premor (PP); obdobje od telitve do uspešne osemenitve Dob med telitvm (DMT); obdobje med dvem telitvm Indeks osemenitev IO Spremljnje težvnosti telitev (n osnovi ocenjeni plemenski vrednosti) o oče telet o oče krv (čere) Spremljnje delež živli zdrvljeni/izločeni zrdi plodnostni motenj. pis o zdrvju rdi svoje pomembnosti in vpliv n gospodrnost prireje postj spremljnje zdrvstveneg stnj vse pomembnejše. V primeri, ko spremljnje zdrvstveneg stnj živli predpisuje potrjen rejski progrm, postne zpis o zdrvju obvezen, spremljti p je potrebno njmnj lstnosti, kot ji predpisujejo t nvodil. Spremljnje zdrvstveneg stnj živli ni tip preizkušnje, ki bi se oprvljl ob točno določenem trenutku, temveč se spremlj v celotnem življenju živli. Vsk dogodek v zvezi s spremembo zdrvstveneg stnj živli je potrebno vpisti (dokumentirti) v njkrjšem možnem čsu, ko dogodek nstne oz. ob zčetku zdrvljenj, v vskem primeru p njksneje s prvo redno kontrolo n kmetiji. Podrobnejš nvodil o spremljnju zdrvstveneg sttus krv moznic so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Spremljnje molznosti in temperment Spremljnje molznosti (iztok mlek) in temperment živli oprvlj oseb, ki oprvlj kontrolo mlečnosti (kontrolor) in je z t oprvil ustrezno usposobljen. Spremljnje obe lstnosti temelji n nketnem vpršnju, n ktereg odgovrj imetnik živli. Spremljnje molznosti in temperment živli se oprvlj dvkrt pri vski krvi v čsu prve lktcije in sicer ob drugi (2) in tretji (3) zporedni oprvljeni kontroli. Molznost se ocenjuje z ocenmi od 1 do 5, posmezne ocene pomenijo: Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 23

24 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, zelo počsen iztok; 2 počsen iztok; 3 normlen iztok; 4 iter iztok; 5 zelo iter iztok; Molznost vse krv vključeni v kontrolo mlečnosti se spremlj n nveden nčin. Molznost bikovski mter in potencilni bikovski mter p je potrebno dejnsko objektivno izmeriti, tko kot to določ potrjen rejski progrm (glej pogl.»izbor bikovski mter«). Temperment se ocenjuje z ocenmi od 1 do 5, posmezne ocene pomenijo nslednje: 1 zelo nemirn; 2 nemirn; 3 povprečen temperment; 4 mirn; 5 zelo mirn; Temperment se n opisn nčin spremlj vzporedno in pri tisti krv, pri kteri spremljmo molznost. Nvodil z delo lbortorijev z nlizo mlek Podrobnejš nvodil z delo lbortorijev so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Smo delo lbortorijev z nlizo mlek mor potekti v skldu z ktulnimi ICAR nvodili ( ktereg člnic je tudi Slovenij. Spremljnje in ugotvljnje oploditvene sposobnosti semen V lbortorijski pregled semen je vključeno: določnje gostote semenčic v vzorcu, njiove gibljivosti, morfološke znčilnosti biokemijske znčilnosti. nlizo semen se je v zdnjem obdobju kot njbolj objektivn pokzl rčunlnišk nliz semen s pomočjo spermo nliztorj. S pomočjo rčunlniške nlize se lko določ gostoto oz. koncentrcijo semen in gibljivost semenčic. Gostoto semen se lko določ tudi spektrofotometrično, elektronsko in s števnimi kmricmi. Ejkult in doz z umetno osemenitev mort izpolnjevti določene minimlne pogoje z oploditveno sposobnost. Pri Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 24

25 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 oceni gibljivosti semenčic v ejkultu se ocenjuje msovno li posmično gibnje semenčic. Pri msovnem gibnju ocenjujemo intenzivnost vlovnj z ocenmi od 1 do 5. ocenjevnje posmezne gibljivosti progresivneg gibnj semenčic je rzviti več metod: subjektivn ocen ocenjevlc pod fznokontrstnim mikroskopom rčunlnišk nliz. Posmično gibljivost semenčic rutinsko določmo pod fznokontrstnim mikroskopom pri 100 do 200-krtni povečvi n ogreti predmetnici pod pokrito kpljico. Po lstni presoji ocenjevlec določi prmetre gibljivosti (progresivn gibljivost, moten gibljivost in negibljivost) in ji izrzi v odstotki. N subjektivnost presoje vpliv tudi povprečn itrost in nčin gibnj semenčic v vzorcu. Ob dejstvi, d je to njcenejš in njenostvnejš metod, je tudi močno subjektivneg znčj in ni znesljiv z npovedovnje oploditvene sposobnosti. objektivno oceno gibljivosti semen je potrebn: točnost, ponovljivost in nepristrnskost metode, kr p nm nudi rčunlniško podprt nliz semen (CASA computer ssisted semen nlysis). Prednost rčunlniško podprte nlize je tudi v številu nlizirni vzorcev, ki je mnogo večje kot v primeru, če vzorce nlizir ocenjevlec po lstni presoji. Pri interpretciji rezulttov nliz ejkult in semen, nmenjeneg z osemenjevnje, bomo upoštevli predpisne normtive in nčine izkoriščnj plemenjk ozirom semen tko, d predvidevmo njoptimlnejši rezultt plodnosti. Nmen preiskve osemenjevlni doz je preprečiti gospodrsko škodo, ki bi se dogodil, če bi v uporbo prišlo seme slbše kvlitete. Študije, ki so bile oprvljene v okviru dejvnosti Interbull- n populciji itlijnski olstein frizijski krv v obdobju prikzujejo sttistično znčilen vpliv n NR% tudi osemenjevlneg središč, ki priprvlj seme (ttp://wwwinterbull.slu.se/bulletins/bulletin18/pper35.pdf), kr potrjuje, d je pregled semen potreben in uprvičen. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 25

26 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Ocenjevnje lstnosti zunnjosti Ocenjevnje izrženosti lstnosti zunnjosti je en od preizkušnj sorodnikov v pogoji reje. V zdnji nekj leti se psemske zveze držv povezujejo v mednrodne psemske zveze. Te zveze imjo z eneg od ciljev poenotiti sistem opisovnj telesni lstnosti z vse držve člnice mednrodne psemske zveze. T postopek imenujejo rmonizcij, pričel p se je uvjti let 1997, zto se imenuje tudi sistem 97. Pri tem sistemu so določene lstnosti obvezne (stndrdne), nekj p ji je definirni kot opcijske lstnosti. Slednje lko držv člnic mednrodne psemske zveze poljubno vključi v ncionlni sistem opisovnj, stndrdne lstnosti p je dolžn vključiti v sistem opisovnj. Držve, ki imjo uskljene sistem opisovnj telesni lstnosti, imjo možnost z mednrodno primerjvo plemenski vrednosti bikov v okviru INTERBULL-centr. Ocenjevnje lstnosti zunnjosti potek v skldu z ICAR nvodili ( Podrobnejši nčin ocenjevnj telesni lstnosti in klsifikcije je opisn v strokovni publikciji»linearno OCENJEVANJE KRAV ČRNOBELE PASME«vtorj Mrij Klopčič in Arie Hmoen, Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 26

27 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, METODE IN NAČINI A IVREDNOTENJE PODATKOV BRANIH V PREIKUŠNJAH Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji se lko oprvi šele po zključku preizkušnje. Referenčn lstnost je povprečni dnevni prirst telesne mse v 200 dne, izržen v g/dn. Telesno mso n 165. in 365. dn strosti izrčunmo z interpolcijo ob upoštevnju zdnjeg tetnj pred in prveg po dnevu, z ktereg izrčunvmo telesno mso. Vsko telesno mso izrčunmo kot povprečje dve telesni ms določeni v dve zporedni dne. Podrobnejši opis izvedbe lstne preizkušnje je podrobneje opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Metod izrčun: S zčetn strost (165 dni) KS končn strost (365 dni) M zčetn telesn ms v kg, dejnsk li izrčunn z interpolcijo KM končn telesn ms v kg, dejnsk li izrčunn z interpolcijo Povprečni dnevni prirst, g/dn (KM M) 1000 / (KS S) PRAVILNIK o UPORABI PLEMENJAKOV (licencirnje bikov) V čred, ki so vključene v rejski progrm črnobele psme, se prkticir umetno osemenjevnje z biki, ki ji potrdi Republišk komisij li nrvni pripust z licencirnimi plemenskimi biki ustrezne plemenske vrednosti. Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji oprvi s strni priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi pooblščen komisij z odbiro bikov z osemenjevnje in nrvni pripust. Kriteriji, ki ji mor pooblščen komisij upoštevti, so nslednji: Psemske znčilnosti; Izvrednotene mere in ocene lstnosti zunnjosti ( povprečj); Izvrednoten dosežen dnevni prirst ( povprečj); Aktulne ocene genetski vrednosti prednikov bik (kriteriji iz rodovniške knjige); Vpliv bik n stopnjo sorodstv v populciji črnobele psme; Reprodukcijske sposobnosti bik; N osnovi upoštevnj kriterijev pooblščen komisij rzvrsti bike v nslednje ktegorije: kol, neprimerni z pleme; Nrvni pripust, primerni z nrvni pripust; Osemenjevnje, odbrni kot potencilni biki z osemenjevnje; Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 27

28 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Metode z izvrednotenje podtkov zbrni pri kontroli mlečnosti Dob lktcije 1) Dob lktcije je omejen z zčetkom in koncem lktcije. 2) Lktcij se zčne: z dnem, ko živl teli (dn po telitvi je prvi dn lktcije) pri prezgodnji prekinitvi brejosti in znni obrejitvi štejemo, d se nov lktcij zčne, če je bil živl brej več kot polovico normlne brejosti. Pri krv mlečni psem štejemo z normlno brejost 280 dni. Nov lktcij se v tem primeru zčne pri bortusu po 160. dnevu brejosti. Če obrejitev ni znn, je p poznn predodn telitev ter je od telitve do bortus pretekl dob dljš od 75 % normlne brejosti (210 dni po telitvi), se z bortusom zčne nov lktcij. kkršnkoli telitev izven prej nšteti mej, je zbeležen kot prekinitev brejosti / bortus / in ne prekine lktcije. z krve mlečni psem trj običjn dob brejosti 280 dni. če je prv kontrol oprvljen v prvi 4 dne po zčetku lktcije, se kontrol pri te krv ne oprvi (kontrolor ne zbeleži količine nmolženeg mlek in tudi ne odvzme vzorcev mlek) 3) Lktcij se konč: z dnem, ko živl prene proizvjti mleko in presuši (ne molzemo je več vsk dn), li živl je sesn n kterikoli kontrolni dn, rzen pri prvi kontroli (med 15. in 51. dnevom), li n dn kontrole, ko molznic proizvede»minimum stndrdne količine mlek«, ki znš pri krv molznic mnj kot 3 kg mlek n dn li mnj kot 1 kg mlek n molžo. če živl v lktcijskem obdobju ne presuši, se lktcij konč z zdnjim dnem pred zčetkom nove lktcije, če dtum presušitve ni ntnko znn, g ocenimo li p z dn presušitve vzmemo 15. dn po zdnji kontroli. če n dn kontrole ni podtk o mlečnosti živli zrdi njene odsotnosti li bolezni, to ne šteje z prekinitev lktcije. 4) Pri živli, ki so po telitvi dljši čs sesne, lktcije ne moremo izrčunti, lko p izrčunmo proizvodnjo z molzno obdobje (MP). Molzno obdobje se zčne prvi dn po prenenju sesnj in konč kot je določeno z lktcijsko obdobje. 5) Proizvodnjo izrčunvmo lko v določenem čsovnem obdobju. V tem primeru se proizvodnj veže n poslovno li koledrsko leto. četek noveg obdobj je dn po koncu prejšnjeg. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 28

29 Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, ) Če nvjmo proizvodnost v molznem obdobju (MP) li v določenem čsovnem obdobju (letu, ), mormo to jsno in ntnčno nvesti pri nvjnju podtkov. Prvil v primeru mnjkjoči rezulttov kontrole in/li bnormlni intervlov pri kontroli mlečnosti po metodi AT4 1. Dnevni zpis o prireji mlek mor vsebovti količino nmolženeg mlek v kilogrmi, odstotek mščob in odstotek beljkovin. Če kteri od podtkov mnjk li celo vsi, zpis obrvnvmo kot mnjkjoči. ttp:// 2. Mnjkjoči zpisi (izjeme) se dovolijo smo v primeri: odsotnost kontrolorj (dopust, bolezen kontrolorj) enkrt letno podtek kontrole izven dopustni mej (glej Preglednic 3) bolezen, poškodb, zdrvljenje, pojtev kontrolirni živli nesreč, ktstrof (rzlog mor biti nveden) ni oprvljen kontrol zrdi drugi vzrokov (udeležb krv n rzstvi, prestvitve živli v drugo čredo npr. plninsk pš, idr.) 3. Podtki o dnevni kontroli morjo biti znotrj določeni mej (preglednic 3). V primeru, d temu ni tko, se obrvnvjo kot mnjkjoči podtki. Preglednic 3: Meje z dnevno kontrolo Dnevni zpis Minimum Mksimum Mleko, kg 3,0 99,9 Mlečn mščob, % 1,5 9,0 Beljkovine, % 1,0 7,0 4. Pri živli, ki jo molzemo n dn kontrole, se dnevn kontrol oprvi v vskem primeru. Četudi rejec opozori, d je živl boln, poškodovn, zdrvljen, li je v obdobju pojtve. Ugotovljene vrednosti ob kontroli (količin in vsebnost) morjo biti uporbljene pri izrčunu lktcijske kontrole, rzen če je mlečnost mnjš kot 50 % prejšnje mlečnosti, li mnj kot 60 % predvidene mlečnosti. V tkem primeru lko velj celoten niz dnevni testni vrednosti z mnjkjočeg. 5. Ocen mnjkjoči vrednosti dnevni testirnj je lko izrčunn z uporbo interpolcijski postopkov li z uporbo bolj prefinjeni in ntnčni postopkov, ki ji je odobril ICAR. 6. Pri kterikoli metodi ICAR mor intervl med dvem zporednim kontrolm rutinsko zpolniti vrednost v sprejemljivem rzponu. To prvilo ne velj z kontrole ob zčetku in koncu lktcije. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 29

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji

Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji Klemen Potočnik in Gregor Gorjanc Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Katedra za znanosti o reji živali Rodica, 2. april 2012 Teme Izvajanje selekcije

Διαβάστε περισσότερα

REJSKI PROGRAM ZA LIMUZIN PASMO GOVEDI V SLOVENIJI

REJSKI PROGRAM ZA LIMUZIN PASMO GOVEDI V SLOVENIJI REJSKI PROGRAM ZA LIMUZIN PASMO GOVEDI V SLOVENIJI Domžale, Ljubljana, sept 2010 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3, 1230 Domžale in Društvo rejcev govedi za meso

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka

B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka B) VEKTORSKI PRODUKT 1 1) Prvilo desneg vijk Vsi smo že videli vijk, nekteri kkšneg privili, tisti, ki teg še niste storili, p prosite kog, ki se n vijke spozn, d vm pokže privijnje vijk. Večin vijkov

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W

Διαβάστε περισσότερα

REJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO GOVEDI

REJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO GOVEDI REJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO GOVEDI Program so pripravili: Tomaž Perpar, mag. Betka Logar, Peter Podgoršek, mag. Janez Jeretina, Dr. Marjan Janžekovič, Marjan Špur, Dani Skaza, Peter Kunstelj, dr. Peter

Διαβάστε περισσότερα

črnobeli pasmi Izvajanjerejskega programa pri UVOD Rejski cilji: Kakšna je dobra krava? Doc. dr. Marija KLOPČIČ

črnobeli pasmi Izvajanjerejskega programa pri UVOD Rejski cilji: Kakšna je dobra krava? Doc. dr. Marija KLOPČIČ UVOD Izvajanjerejskega programa pri črnobeli pasmi Doc. dr. Marija KLOPČIČ Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko Strokovni vodja za črnobelo pasmo Predsednica Komisije za govedorejo pri EAAP Črnobelapasma

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

F(x) = f(x) dx. Nedoločenega integrala velikokrat ne moremo zapisati kot kombinacijo elementarnih funkcij, kot na primer integrale sin x

F(x) = f(x) dx. Nedoločenega integrala velikokrat ne moremo zapisati kot kombinacijo elementarnih funkcij, kot na primer integrale sin x Poglvje 5 Numeričn integrcij 5.1 Uvod Pojm odvod in določeneg integrl smo že srečli pri mtemtiki. Vemo, d je odvjnje rzmerom enostvn opercij in d lko vski funkciji, ki jo lko zpišemo kot kombincijo elementrni

Διαβάστε περισσότερα

Plodnost prašičev. ! Velikost gnezda. ! Uspešnost oplojevanja. ! Reprodukcijski ciklus. ! Gospodarnost prireje pujskov

Plodnost prašičev. ! Velikost gnezda. ! Uspešnost oplojevanja. ! Reprodukcijski ciklus. ! Gospodarnost prireje pujskov Plodnost prašičev! Velikost gnezda! Uspešnost oplojevanja! Reprodukcijski ciklus! Gospodarnost prireje pujskov! Velikost, obnova in obrat črede Plemenski prašiči Svinje Merjasci! Prispevek genov enak

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Metodika napovedovanja plemenskih za čistopasemsko lisasto govedo v Sloveniji

Metodika napovedovanja plemenskih za čistopasemsko lisasto govedo v Sloveniji UNIVA V LJUBLJANI Biotnišk fkultt ODDLK A OOTHNIKO UNIVSITY OF LJUBLJANA Biotcnicl Fcult OOTCHNICAL DPATMNT Mtodik novdovnj lmnski z čistosmsko lissto govdo v Slovniji Avtorji: viš. rd. dr. Klmn POTOČNIK,

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Matematika I. NTF Načrtovanje tekstilij in oblačil Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2006/07

Matematika I. NTF Načrtovanje tekstilij in oblačil Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2006/07 Mtemtik I Mtjž Željko NTF Nčrtovnje tekstilij in oblčil Zpiski ob predvnjih v šolskem letu 006/07 Izpis: mrec 009 Kzlo Množice in števil 4 Množice 4 Reln števil 8 3 Podmnožice relnih števil 0 4 Kompleksn

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Mate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu 2. ARITMETICKI I GEOMETRIJSKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. a n ti clan aritmetickog niza

Mate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu 2. ARITMETICKI I GEOMETRIJSKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. a n ti clan aritmetickog niza Mte Vijug: Rijesei zdci iz mtemtike z sredju skolu. ARITMETICKI I GEOMETRIJKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. Aritmeticki iz Opci oblik ritmetickog iz: + - d Gdje je: prvi cl ritmetickog iz ti cl ritmetickog

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Genomska selekcija. doc. dr. Klemen Potočnik. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta

Genomska selekcija. doc. dr. Klemen Potočnik. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta Genomska selekcija doc. dr. Klemen Potočnik Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Novi Sad, 25.11.2014 Obrađene teme Princip genomske selekcije GS Razvoj GS po vrstama - specijes Praktična primena

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

SLIČNOST TROUGLOVA. kažemo da su slične ( sa koeficijentom sličnosti k ) ako postoji transformacija sličnosti koja figuru F prevodi u figuru F

SLIČNOST TROUGLOVA. kažemo da su slične ( sa koeficijentom sličnosti k ) ako postoji transformacija sličnosti koja figuru F prevodi u figuru F SLIČNOST TROUGLOV Z dve figure F i F kžemo d su slične ( s koefiijentom sličnosti k ) ko postoji trnsformij sličnosti koj figuru F prevodi u figuru F. Činjeniu d su dve figure slične obeležvmo s F F. Sličnost

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Mtemtik Gbrijel Tomšič Bojn Orel Než Mrmor Kost. pril 008 50 Poglvje 5 Integrl 5. Nedoločeni in določeni integrl Nedoločeni integrl V poglvju o odvjnju funkcij smo se nučili dni funkciji f poiskti njen

Διαβάστε περισσότερα

FKKT Matematika 2. shxdx = chx+c. chxdx = shx+c. tanxdx = ln cosx +C. cotxdx = ln sinx +C. sin 2 x = cotx+c. cos 2 x = tanx+c. = 1 2 2a ln a+x a x

FKKT Matematika 2. shxdx = chx+c. chxdx = shx+c. tanxdx = ln cosx +C. cotxdx = ln sinx +C. sin 2 x = cotx+c. cos 2 x = tanx+c. = 1 2 2a ln a+x a x FKKT Mtemtik Integrlni rčun Nedoločeni integrl Definicij. Nj bo dn funkcij f : D R R. Funkcij F, z ktero v vski točki iz x D velj F (x) = f(x) se imenuje nedoločeni integrl funkcije f. f(x). Izrek. Če

Διαβάστε περισσότερα

GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo

GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zdci II deo U sledećim zdcim ćemo korisii poznu grničnu vrednos: li i mnje vrijcije n i 0 n ( Zdci: ) Odredii sledeće grnične vrednosi: Rešenj: 4 ; 0 g ; 0 cos v) ; g) ; 4 ;

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

III. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE

III. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE III. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE 1. Odvjnje funkcij ene spremenljivke Odvjnje je en njpomembnejši opercij n funkcij. Z uporbo odvod, kdr le-t obstj, lko veliko bolje spoznmo vedenje funkcje

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

Osnove sklepne statistike

Osnove sklepne statistike Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja

Διαβάστε περισσότερα

II. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE

II. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE II. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE. Številske vrste Poleg zporedij relnih števil lhko o konvergenci govorimo tudi pri t.i. številskih vrsth. Formlno gledno je številsk vrst neskončn vsot relnih števil;

Διαβάστε περισσότερα

Analiza I. Josip Globevnik Miha Brojan

Analiza I. Josip Globevnik Miha Brojan Anliz I Josip Globevnik Mih Brojn 27. pril 2012 2 Predgovor Pred vmi je prv verzij skript z predmet Anliz 1, nmenjenih študentom univerzitetneg študij mtemtike n Univerzi v Ljubljni. Upv, d bodo skript

Διαβάστε περισσότερα

4. Trigonometrija pravokutnog trokuta

4. Trigonometrija pravokutnog trokuta 4. Trigonometrij prvokutnog trokut po školskoj ziri od Dkić-Elezović 4. Trigonometrij prvokutnog trokut Formule koje koristimo u rješvnju zdtk: sin os tg tg ktet nsuprot kut hipotenuz ktet uz kut hipotenuz

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Izbrana poglavja iz matematike

Izbrana poglavja iz matematike Izbrn poglvj iz mtemtike BF Biologij Mtjž Željko Zpiski ob predvnjih v šolskem letu 009/00 Izpis: 9 jnur 00 KAZALO Kzlo Števil 5 Nrvn števil 5 Cel števil 6 3 Rcionln števil 6 4 Reln števil 7 5 Urejenost

Διαβάστε περισσότερα

1 Ponovitev matematike za kemijske inženirje

1 Ponovitev matematike za kemijske inženirje 1 Ponovitev mtemtike z kemijske inženirje 1.1 Vektorji Vektor v 3-rzsežnem prostoru lhko npišemo kot trojico števil: = 1,, 3. Števil 1,, 3 po vrsti oznčujejo komponente vektorj v, y in z smeri krtezičneg

Διαβάστε περισσότερα

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА empertur sežeg beton menj se tokom remen i zisi od ećeg broj utijnih prmetr: Početne temperture mešine (n izsku iz mešie), emperture sredine, opote hidrtije ement, Rzmene topote

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

POGLAVJE 7. Nedoločeni integral. 1. Definicija, enoličnost, obstoj

POGLAVJE 7. Nedoločeni integral. 1. Definicija, enoličnost, obstoj Del 3 Integrli POGLAVJE 7 Nedoločeni integrl. Definicij, enoličnost, obstoj Prvimo, d je funkcij F (x) nedoločeni integrl funkcije f(x) (in pišemo F (x) = f(x) dx), če velj F (x) = f(x) z vsk x D(f).

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Dani vektor lahko ponazorimo z usmerjeno daljico, ki se začne v poljubni točki - pravimo tudi, da vektor vzporedno premaknemo v dano začetno točko.

Dani vektor lahko ponazorimo z usmerjeno daljico, ki se začne v poljubni točki - pravimo tudi, da vektor vzporedno premaknemo v dano začetno točko. Vektoji Usejen dlji ozio oientin dlji je dlji ki ji piedio useitev oientijo. To nedio tko d se odločio kteo od kjišč je zčetn točk in kteo končn točk te dljie. Usejeno dljio z zčetno točko A in končno

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November

Διαβάστε περισσότερα

ANALIZA 2. Zapiski predavanj. Milan Hladnik

ANALIZA 2. Zapiski predavanj. Milan Hladnik ANALIZA 2 Zpiski predvnj Miln Hldnik Fkultet z mtemtiko in fiziko Ljubljn 22 KAZALO I. INTEGRIRANJE FUNKCIJ 3. Nedoločeni integrl 3 2. Določeni integrl 9 3. Uporb določeneg integrl v geometriji 26 4. Posplošeni

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Rijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5

Rijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5 Rijeseni neki zdci iz poglvlj 4.5 Prije rijesvnj zdtk prisjetimo se itnih stvri koje ce ns prtiti tijekom njihovog promtrnj. Definicij: (Trigonometrij prvokutnog trokut) ktet nsuprot kut ϕ sin ϕ hipotenuz

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

VALJAK. Valjak je geometrijsko telo ograničeno sa dva kruga u paralelnim ravnima i delom cilindrične površi čije su

VALJAK. Valjak je geometrijsko telo ograničeno sa dva kruga u paralelnim ravnima i delom cilindrične površi čije su ALJAK ljk je geometijsko telo ogničeno s dv kug u plelnim vnim i delom ilindične povši čije su izvodnie nomlne n vn ti kugov. Os vljk je pv koj polzi koz ente z. Nvno ko i do sd oznke su: - je povšin vljk

Διαβάστε περισσότερα

IZVOD FUNKCIJE Predpostvimo d je unkcij deinisn u nekom intervlu, i d je tčk iz intervl, iksirn. Uočimo neku proizvoljnu tčku iz tog intervl,. Ov tčk može d se pomer levo desno, p ćemo je zvti promenljiv

Διαβάστε περισσότερα

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21 Zanesljivost psihološkega merjenja Osnovni model, koeficient α in KR- Osnovni model in KTT V kolikšni meri na testne dosežke vplivajo slučajne napake? oziroma, kako natančno smo izmerili neko lastnost.

Διαβάστε περισσότερα

I. INTEGRIRANJE FUNKCIJ

I. INTEGRIRANJE FUNKCIJ I. INTEGRIRANJE FUNKCIJ. Nedoločeni integrl Poleg odvjnj funkij je z uporbo pomembno, d jih znmo tudi integrirti. Z integrlom rčunmo dolžine krivulj, površine krivočrtnih likov, prostornine teles omejenih

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Rešenja A/2 kolokvijuma iz predmeta MERNI SISTEMI U TELEKOMUNIKACIJAMA 10. januar 2006.

Rešenja A/2 kolokvijuma iz predmeta MERNI SISTEMI U TELEKOMUNIKACIJAMA 10. januar 2006. šnj A/ kolokvijum iz prdmt MENI SISEMI U ELEKOMUNIKACIJAMA. jnur. Zdtk. D i prikznim urđjm mogl mriti mplitud čtvrtog hrmonik u mmorijki lok tr d ud upin ditrovn zin unkcij ( t) y co π Izlz iz urđj j td

Διαβάστε περισσότερα

2.6 Nepravi integrali

2.6 Nepravi integrali 66. INTEGRAL.6 Neprvi integrli Definicij. Nek je f : [, R funkcij koj je Riemnn integrbiln n svkom podsegmentu [, ] od [,. Ako postoji končn es f() (.4) ond se tj es zove neprvi integrl funkcije f n [,

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

FURIJEOVI REDOVI ZADACI ( II

FURIJEOVI REDOVI ZADACI ( II FURIJEOVI REDOVI ZADACI ( II deo Primer. Fukciju f ( = rzviti u Furijeov red segmetu [,] ztim izrčuti sumu red. ( Rešeje: Kko je f ( = = = f ( zkjučujemo d je fukcij pr. Koristimo formue: = f ( = + ( cos

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

KUPA I ZARUBLJENA KUPA

KUPA I ZARUBLJENA KUPA KUPA I ZAUBLJENA KUPA KUPA Povšin bze B Povšin omotč M P BM to jet P B to jet S O o kupe Oni peek Obim onog peek O op Povšin onog peek P op Pimen pitgoine teoeme vnotn jednkotn kup je on kod koje je, p

Διαβάστε περισσότερα

Ne vron ske mre že vs. re gre sij ski mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin

Ne vron ske mre že vs. re gre sij ski mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin Ne vron ske mre že vs. re gre sij mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin An ton Zi dar 1, Ro ber to Bi lo sla vo 2 1 Bo bo vo 3.a, 3240 Šmar je pri Jel šah, Slo ve ni ja,

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIKA III Zapiski za ustni izpit

MATEMATIKA III Zapiski za ustni izpit MATEMATIKA III Zpiski z ustni izpit 2 UNI Šolsko leto 2011/2012 Izvjlec Gregor olinr Avtor dokument Jernej Podlipnik mjn Sirnik UREJANJE OKUMENTA VERZIJA 01.01 ATUM 12.02.2012 OPOMBE Priprv n ustni izpit

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA) ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.

Διαβάστε περισσότερα

Rješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N.

Rješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N. Osnove strojrstv Prvilo izolcije i uvjeti rvnoteže Prijeri z sostlno rješvnje 1. Gred se, duljine uležišten je u točki i obješen je n svoje krju o horizontlno uže. Izrčunjte horizontlnu i vertiklnu koponentu

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik. za 9. razred osnovne πole

Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik. za 9. razred osnovne πole Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik z 9. rzred osnovne πole Jože Berk Jn Drksler Mrjn RobiË Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik z 9. rzred osnovne πole Avtorji: Jože Berk, Jn Drksler in Mrjn RobiË

Διαβάστε περισσότερα

Multivariatna analiza variance

Multivariatna analiza variance (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti

Διαβάστε περισσότερα

LABORATORIJSKE VAJE EEMP

LABORATORIJSKE VAJE EEMP ODGOVOR ZA LABORATORJSKE VAJE EEMP T strn ni z printt. Vpršnj so kopirn iz skripte objvljene n http://ime.feri.um.si/ z študente elektrotehnike 2014/2015 Odgovori so rzdeljeni po linejh če je vpršnje iz

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

= + injekcija. Rješenje 022 Kažemo da funkcija f ima svojstvo injektivnosti ili da je ona injekcija ako vrijedi

= + injekcija. Rješenje 022 Kažemo da funkcija f ima svojstvo injektivnosti ili da je ona injekcija ako vrijedi Zdtk 0 (Anstzij, gimnzij) Provjeri je li funkcij f log( 5) + + injekcij Rješenje 0 Kžemo d funkcij f im svojstvo injektivnosti ili d je on injekcij ko vrijedi f ( ) f ( ) Dkle, funkcij je injekcij ko rzličitim

Διαβάστε περισσότερα

S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T

S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T 2. predavanje RVM Kvantitativne metode Borut Kodrič, Koper 21.5.2010 Ključ za dostop do e-učilnice: RMD2009 Tekom srečanj bodo zadeve osvežene v smislu, da bodo okleščene. Morda bo dodan še kak rešen primer.

Διαβάστε περισσότερα

➆t r r 3 r st 40 Ω r t st 20 V t s. 3 t st U = U = U t s s t I = I + I

➆t r r 3 r st 40 Ω r t st 20 V t s. 3 t st U = U = U t s s t I = I + I tr 3 P s tr r t t 0,5A s r t r r t s r r r r t st 220 V 3r 3 t r 3r r t r r t r r s e = I t = 0,5A 86400 s e = 43200As t r r r A = U e A = 220V 43200 As A = 9504000J r 1 kwh = 3,6MJ s 3,6MJ t 3r A = (9504000

Διαβάστε περισσότερα

DOMAČA NALOGA pri predmetu Statika in Kinematika

DOMAČA NALOGA pri predmetu Statika in Kinematika kultet z strojništvo Univerz v Ljubljni STTIK I KIETIK DOČ LOG ri redmetu Sttik in Kinemtik Domč nlog zjem vje iz odročij: osnove vektorskeg rčun, obremenitve, rekcije in odore konstrukcij Študent: Boštjn

Διαβάστε περισσότερα

Επιτραπέζια μίξερ C LINE 10 C LINE 20

Επιτραπέζια μίξερ C LINE 10 C LINE 20 Επιτραπέζια μίξερ C LINE 10 Χωρητικότητα κάδου : 10 lt Ναί Βάρος: 100 Kg Ισχύς: 0,5 Kw C LINE 20 Χωρητικότητα κάδου : 20 lt Βάρος: 105 Kg Ισχύς: 0,7 Kw Ναί Επιδαπέδια μίξερ σειρά C LINE C LINE 10 Χωρητικότητα

Διαβάστε περισσότερα

TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA

TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA Trignmetrij je prvitn predstvlj lst mtemtike kje se vil izrčunvnjem nepzntih element trugl pmću pzntih. Sm njen nziv ptiče d dve grčke reči TRIGONOS- št znči trug

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Odred eni integrali. Osnovne osobine odred enog integrala: f(x)dx = 0, f(x)dx = f(x)dx + f(x)dx.

Odred eni integrali. Osnovne osobine odred enog integrala: f(x)dx = 0, f(x)dx = f(x)dx + f(x)dx. Odred eni integrli Osnovne osobine odred enog integrl: fx), fx) fx) b c fx), fx) + c fx), 4 ) b αfx) + βgx) α fx) + β gx), 5 fx) F x) b F b) F ), gde je F x) fx), 6 Ako je f prn funkcij fx) f x), x R ),

Διαβάστε περισσότερα

( ) p a. poklopac. Rješenje:

( ) p a. poklopac. Rješenje: 5 VJEŽB - RIJEŠENI ZDI IZ MENIKE LUID 1 1 Treb odrediti silu koj drži u rvnoteži poklopc B jedinične širine, zlobno vezn u točki, u položju prem slici Zdno je : =0,84 m; =0,65 m; =5,5 cm; =999 k/m B p

Διαβάστε περισσότερα

REŠITVE 1 IZRAZI 1.1 PONOVITEV RA»UNANJA Z ALGEBRSKIMI IZRAZI 1.2 KVADRAT DVO»LENIKA 1.3 PRODUKT VSOTE IN RAZLIKE DVEH ENAKIH»LENOV

REŠITVE 1 IZRAZI 1.1 PONOVITEV RA»UNANJA Z ALGEBRSKIMI IZRAZI 1.2 KVADRAT DVO»LENIKA 1.3 PRODUKT VSOTE IN RAZLIKE DVEH ENAKIH»LENOV RŠIV IZRZI. PONOVIV R»UNNJ Z LGRSKIMI IZRZI enočlenik b d koeficient ) 0b b) d c) č) 0 b d) fg e), f) 0 b 6 ) b( c) b) ( + b) c) 6( ) č) ( ) d) b( + b ) ( ) = ) b) c) m n + č) 6 + b d) e) v + t f) c d

Διαβάστε περισσότερα

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila

Διαβάστε περισσότερα