Farmacevtska kemija III Vaje in seminarji ANTIOKSIDANTI

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Farmacevtska kemija III Vaje in seminarji ANTIOKSIDANTI"

Transcript

1 ANTIOKSIDANTI 1. Uvod Povsod, kjer je organska snov v stiku z zračnim kisikom (Razpredelnica 1), neprestano potekajo oksidacije posameznih sestavin. Pri sobni temperaturi in v odsotnosti aktivacijske energije, so običajno to zelo počasni procesi in šele po daljšem času opazimo spremenjene fizikalno-kemične in, v primerih hrane, tudi organoleptične lastnosti. Oksidativno»staranje«snovi je pod vplivom svetlobe in povišane temperature hitrejše. Ker v vsakdanjem življenju uporabljamo mnoge organske (polimerne) materiale, ki so izpostavljeni sončni svetlobi in zraku, so razumljiva prizadevanja, ki skušajo ohraniti prvotno funkcionalnost snovi nespremenjeno skozi daljši čas. Oksidacije lahko upočasnimo, če tem materialom (npr. avtomobilske pnevmatike, barve, laki, drugi polimerni materiali itd.) dodajamo snovi, ki na različne načine preprečujejo ali upočasnijo oksidacijo. Takim dodatkom pravimo antioksidanti. Vsakodnevna raba tega pojma pa pomeni predvsem tiste antioksidante, ki v našem organizmu preprečujejo oziroma zavirajo nekontrolirane oksidativne procese, ki povzročajo fiziološko staranje organizma in so hkrati osnova degenerativnim obolenjem. Razpredelnica 1 Sestava suhega zraka (v volumskih procentih) pri T=15 C in 101,4 kpa Plin volumski %, parcialni pritisk v mmhg ali v kpa KISIK 20, ,29 DUŠIK 78, ,12 ARGON 0,93 OGLJIKOV DIOKSID 0,03 NEON, METAN, HELIJ, KRIPTON, VODIK, do 100 % KSENON, N 2 O, NO 2, O 3, SO 2, CO itd. Zrak, skupaj ,4 2. Kisik Koža in nekatere sluznice so neprestano in neposredno v stiku s kisikom v zraku in občasno tudi s svetlobo. Z dihanjem prihaja kisik v notranje okolje telesa, kjer je bodisi vezan na hemoglobin (transportni protein za kisik v eritrocitih), bodisi raztopljen (Razperedelnica 2) v telesnih tekočinah in tkivih. Na hemoglobin je vezanega približno 98,5% kisika v telesu in le 1,5% ga je raztopljenega v plazmi. Parcialni pritisk kisika (po 2 ) v krvi se spreminja od približno po 2 = 100 mm Hg (13.3 kpa) v pljučih do po 2 = 40 mm Hg (5,32 kpa) v periferni venski krvi. Tkiva s po 2 pod 30 mm Hg (3,99 kpa) so hipoksična. Razpredelnica 2 Topnost kisika v mmol/l pri T=10 C v nekaterih okoljih Morska voda Destilirana voda Heksan in podobna topila* 0,284 0,355 1,577 * v perfluoroogljikovodikih je topnost kisika bistveno višja Ker je kisik, (podobno kot dušikov oksid, NO ), lipofilni plin, je njegova koncentracija v lipidnih delih telesa (v bioloških membranah) približno štirikrat večja kot v vodnih okoljih. Zato so tudi reakcije oksidacije v teh predelih (lipidni dvosloj membran) hitrejše, kot v vodnih. Poznamo dve vrsti kisika: -kisik (O 2, angleško tudi dioxygen), ki je lahko v: -tripletnem stanju (tripletni kisik, 3 O 2, starejša oznaka zanj je: 3 g ) ali v -singletnem stanju (singletni kisik, 1 O 2, starejša oznaka je: 1 g ) in -ozon (O 3 ). Seminar: Antioksidanti 1

2 V zraku je 3 O 2 (20,9%) ter v sledovih še ozon, 1 O 2 v zraku praktično ni. Ta nastaja le v fotokemičnih reakcijah iz 3 O 2 po osvetljevanju fotosenzibilizatorjev s svetlobo primerne valovne dolžine in v nekaterih kemičnih reakcijah. Razlika med tripletnim in singletnim kisikom je v razporeditvi elektronov v zadnji razvezni molekulski orbitali. Posledice so različne kemične in fizikalne lastnosti. Molekulske orbitale Tripletni kisik O 2 Singletni kisik O 2 Superoksidni radikal O 2 σ*2p π*2p π2p σ2p σ*2s σ2s σ*1s σ1s Slika 1. Razpored elektronov po molekulskih orbitalah različnih kisikovih zvrsti. 3 O 2 ima v molekuli dva nesparjena elektrona. Ker so radikali vse snovi (od atomov, molekul do kompleksov), ki imajo vsaj en nesparjen elektron, lahko 3 O 2 obravnavamo kot biradikal, ki je v vseh agregatnih stanjih paramagneten. Zaradi nesparjenih elektronov 3 O 2 izredno hitro in zlahka reagira z večino radikalov, razen s samim seboj. Z neradikalskimi organskimi spojinami 3 O 2 pri fizioloških pogojih praktično ne reagira oziroma je reakcija praviloma zelo počasna. Zato se večina organskih spojin v stiku s 3 O 2 iz zraka in v odsotnosti aktivacijske energije ali radikalskih sprožilcev oksidacije, izredno počasi oksidira. Singletni kisik ima v molekulski orbitali vse elektrone v parih in zlahka reagira z vsako organsko spojino. Nizka energija aktivacije (1-2 kcal/mol ali 4,184 8,368 kj/mol) v primerjavi z aktivacijsko energijo pri neencimskih reakcijah, ki je cca 50 kcal/mol (209,2 kj/mol) pomeni, da singletni kisik takoj oksidira vsako organsko spojino. V fizioloških/patoloških pogojih 1 O 2 po nastanku zreagira v kroglici z radijem 0,1 μm. Visoka reaktivnost je glavni razlog, da ga ni v atmosferi, v telesu pa se pojavlja samo v posebnih primerih Superoksidni radikal in superoksid dismutaza (SOD) Tripletni kisik zaradi svoje razporeditve elektronov zlahka sprejme en elektron. Nastane superoksidni (mono) radikal (1). 3 O 2 + e - O 2 (1) Vsaka snov, ki lahko odda elektron (tega sprejme kisik), se v tem procesu oksidira, tripletni kisik pa se reducira najprej v superoksidni radikal (2), (3). R + 3 O 2 R + + O 2 oziroma: R + 3 O 2 R + O 2 (2) (3) Elektroni, ki jih v celici sprejeme molekula 3 O 2, prihajajo iz dihalne verige ali iz drugih virov. Molekula 3 O 2 mora formalno sprejeti štiri elektrone, da nastaneta dve molekuli vode. V resnici redukcija kisika do vode poteka v nizu enoelektronskih redoks reakcij. Zato je 3 O 2 kot končni prejemnik elektronov pomemben fiziološki oksidant v vseh aerobnih oblikah življenja. Superoksidni radikal nastaja tudi v nekaterih encimsko kataliziranih reakcijah, npr. pri oksidaciji NADPH z NADPH oksidazo, pri oksidaciji ksantina s ksantin oksidazo itd. Seminar: Antioksidanti 2

3 3 O 2 lahko sprejme en elektron tudi iz drugih virov v celici (1). Donorji elektrona so različne spojine in tudi nekateri kovinski ioni (4). Ker je superoksidni radikal kot radikal nevaren, ga organizem s pomočjo encima superoksid dismutaze (SOD) v reakciji disproporcionacije neprestano odstranjuje tako, da ga pretvarja v vodikov peroksid in 3 O 2 (Shema 1 in reakcija (5)). SOD je pomemben antoksidativni encim in prvi člen v verigi antioksidantov. t n+ + 3 O 2 t (n+1)+ - + O 2 Kovinski ion (t) je lahko Fe 2+, Cu +, itd. (4) Shema 1. Dismutacija superoksida s SOD do tripletnega kisika in vodikovega peroksida ali: 2O H + 3 O 2 + H 2 O 2 (5) 2.2. Vodikov peroksid in hidroksilni radikal Vodikov peroksid (H 2 O 2 ), ki nastaja v reakciji (5) in še v nekaterih drugih encimskih in neencimskih reakcijah (npr. pri metabolizmu biogenih aminov z monoaminsko oksidazo, pri oksidaciji hidrokinonov), je za celico še vedno nevaren, ker je: -oksidant, -po transportnih lastnostih podoben vodi in -ker iz njega lahko nastaja nekontrolirano hidroksilni radikal (HO ) po reakciji (6). Vodikov peroksid lahko podobno kot voda difundira po celici in tudi skozi biološke membrane. Če na tej poti slučajno sreča Fe 2+ ali Cu + ion pride do Fentonove reakcije (6) v kateri se kovinski ion oksidira, vodikov peroksid pa pretvori v hidroksilni anion in v izredno reaktivni in zato nevarni HO. H 2 O 2 + Fe 2+ (ali Cu + ) HO + HO + Fe 3+ (ali Cu 2+ ) (6) Nastanek HO dokažemo posredno preko nastalih produktov z raznimi spojinami ali če dodamo spinske lovilce (spin trap), ki reagirajo s HO pri čemer nastanejo radikali z daljšo življenjsko dobo, ki jih zaznamo z elektronsko paramagnetno resonanco (EPR). Kemična reaktivnost HO je tolikšna, da brez težav sproži nenadzorovane oksidacije v celici, ker lahko reagira z nukleinskimi kislinami, proteini in lipidi. Hidroksilni radikal je»toksičen«, ker lahko odtegne vodikov atom iz različnih spojin (7) in ker se lahko veže (adicija) na spojine z dvojno vezjo (8). in R-X-H + HO R-X + H 2 O (7) Če je X= kisik nastane alkoksi radikal (R-O ) Če je X= žveplo nastane tienilni radikal (R-S ) (8) Seminar: Antioksidanti 3

4 V obeh primerih nastanejo nekoliko manj reaktivni radikali, ki večinoma še vedno lahko odvzamejo vodikov atom drugim spojinam (9). R-X + R-Y-H R-X-H + R-Y (9) Lipidna peroksidacija Lipidna peroksidacija je nekontrolirana oksidacija lipidov v biološki membrani, ki se začne kot radikalska verižna reakcija in se nadaljuje v kompleksen in prepleten sistem oksidacij, ki potekajo po radikalskih in neradikalskih poteh, proti koncu se v oksidacije vključi še nastali 1 O 2. Reakcijo peroksidacije lahko sproži hidroksilni radikal (10) oziroma vsak radikal, ki je sposoben odvzeti vodikov atom lipidni molekuli. Nastali lipidni radikal reagira z 3 O 2, ki je raztopljen v membrani (11), peroksilni radikal pa v nadaljevanju odvzame vodikov atom naslednji molekuli lipida (12). Ciklični krog opisanih reakcij se ponavlja, lipidne molekule se po radikalski poti postopoma oksidirajo do hidroperoksidov, ki se v nizu nadaljnjih reakcij pretvarjajo v končne alkane, alkene, aldehide, ketone, epokside itd. Opisana oksidacija lipidnih komponent pripelje do spremenjene strukture in funkcije biološke membrane (Shema 2). Verižne reakcije lipidne peroksidacije so naslednje: R 1i -CH 2 -R 2i + HO H 2 O + R 1i -(CH) -R 2i (10) R 1i -(CH) -R 2i + 3 O 2 R 1i -CH(OO )-R 2i (11) R 1i -CH(OO )-R 2i + R 1j -CH 2 -R 2j R 1i -CH(OOH)-R 2i + R 1j -(CH) -R 2j (12) Shema 2. Lipidna peroksidacija: začetek in širitev s hidroksilnim radikalom sprožene oksidacije lipidnih molekul (R 1 -CH 2 -R 2 ). Iz Sheme 2. sledi, da je teoretično dovolj en sam hidroksilni radikal za sprožitev oksidacije lipidnih molekul, ki jo omejuje le količina razpoložljivega kisika oziroma lipidov. Če dopustimo še možnost Fentonove reakcije, potem nastali hidroperoksidi reagirajo naprej do novih radikalov. V reakciji dveh hidroperoksilnih radikalov pa nastaja singletni kisik (13), ki sproži nov val oksidacij. Ker potekajo vse omenjene reakcije brez sodelovanja encimov, jih celica ne more neposredno kontrolirati. Zato je evolucija razvila posebne spojine antioksidante, ki se lahko vmešajo v opisane reakcije tako, da reagirajo s posameznimi intermediati in tako prekinejo verigo povezanih reakcij. Končni rezultat je upočasnitev ali prekinitev lipidne peroksidacije. Seminar: Antioksidanti 4

5 2R-O-O R-O-O-R + 1 O 2 (13) Da bi se organizem zaščitil pred nevarnim delovanjem hidroksilnih radikalov, preventivno odstranjuje najprej superoksidni radikal (5) s SOD ter v nadaljevanju še nastali H 2 O 2. Prav tako poskrbi, da so ioni železa in bakra vedno varno»spravljeni«v različne komplekse, oziroma so v oksidiranem stanju in ne morajo vstopati v Fentonovo reakcijo Katalaze in antioksidanti Pretvorbo H 2 O 2 katalizirajo katalaze in še nekateri drugimi encimi. Katalaze (Shema 3.) pretvarjajo H 2 O 2 v vodo in tripletni kisik (14). Vendar odstranjevanje superoksidnega radikala in H 2 O 2 še ni dovolj za zaviranje nenadzorovanih procesov oksidacije. Potrebni so še najrazličnejši drugi antioksidanti. Shema 3. Pretvorba vodikovega peroksida v tripletni kisik in vodo H 2 O 2 Katalaza-Mn 3+ 2H 2 O ali: 3 O 2 +2H + Katalaza-Mn 5+ H 2 O 2 +2H + 2H 2 O 2 2H 2 O + 3 O 2 Encima SOD in katalaza sta razširjena in učinkovita predstavnika fizioloških antioksidantov. Antioksidanti so encimi, proteini, peptidi in najrazličnejše druge spojine endogenega ali eksogenega (vitamini, karoteni, polifenoli itd.) izvora, ki večinoma že v nizkih koncentracijah lahko upočasnijo, prekinejo ali preprečijo verižne reakcije in druge nekontrolirane reakcije oksidacije, ki jih sprožajo bodisi reaktivni radikali bodisi druge reaktivne zvrsti kisika in dušika. Vsaka spojina, ki reagira z radikali, z reaktivnimi intermediati, ki lahko ponudi vodikov atom oziroma, če s kompleksiranjem ionov železa ali bakra te ione izloči iz redoks procesov, ima antioksidativno delovanje. Neproteinski fiziološki antioksidanti so spojine, ki spadajo med fenole (npr.: vitamin E, estradiol, itd.), enole (npr.: vitamin C, flavoni itd.), kinone/hidrokinone (koencim Q 10' ), tiole (npr.: glutation GSH) in številne druge spojine (polieni: likopen, β-karoten itd.) Vitamin E d lipofilnimi fenolnimi antioksidanti je najbolj znan vitamin E ( -tokoferol, Slika 1), ki je zaradi svoje lipofilnosti pretežno v lipidnem dvosloju celične membrane. V plazmi (vezan na proteine ali v sklopu lipoproteinskih kopleksov) je običajna koncentracija vitamina E v območju od 10 do 40 μm, v jetrih pa okoli 50 μmol/kg jetrnega tkiva. Poznamo več tokoferolov, ki se razlikujejo po številu in razmestitvi metilnih skupin na fenilnem obroču: -tokoferol ima na aromatskem obroču tri metilne skupine, (Slika 1) -tokoferol in -tokoferol imata dve metilni skupini v različnih položajih ter -tokoferol samo eno metilno skupino. Ker metilne skupine prispevajo k stabilnosti tokoferilnega radikala, se lastnosti različnih tokoferolov razlikujejo. Najbolj razširjen je -tokoferol, ki je tudi najučinkovitejši antioksidant. Vitamin E kot antioksidant v hrani ima oznake: E306 (ekstrakt z naravnim vitaminom E), E307 (sintezni -tokoferol), E308 (sintezni -tokoferol) in Seminar: Antioksidanti 5

6 E309 (sintezni -tokoferol). Ker je vitamin E zelo občutljiv na različne oksidante - tudi na zračni kisik, je v pripravkih vedno kot ester z ocetno kislino (tokoferilacetat). Ester sam ni antioksidant. Ta lastnost se pojavi šele po hidrolizi estra. Slika 1. -Tokoferol kot primer fenolnega antioksidanta V molekuli tokoferola sta pomembni fenolna skupina na substituiranem kromanskem obroču (slika 2) in dolga (C18) razvejana alkilna veriga. Slika 2. Kromanski sistem Fenolna skupina je nosilka antioksidativne lastnosti, substituenti na obroču pa vplivajo na stabilnost tokoferilnega radikala in posredno na antoksidativno funkcijo vitamina E. V primeru -tokoferola (Slika 1) je aromatski obroč pentasubstituiran in nastali tokoferil radikal (reakcija 14) je bolj stabilen zaradi nezmožnosti delokalizacije nesparjenega elektrona po obroču. Razvejana alkilna veriga prispeva k lipofilnosti -tokoferola in kot sidro zasidra -tokoferol v membranske strukture celice. Vitamin E je topen v maščobah in netopen v vodi. Zaradi te lastnosti je glavni antioksidant v membrani. Celico ščiti pred lipidno peroksidacijo in posredno upočasnjuje staranje ter razvoj degenerativnih obolenj. Tok-OH + R Tok-O + R-H (14) R je lahko HO, HOO, Alkil-O itd. Poznavanje odnosa med strukturo in lastnostmi pri vitaminu E je vodilo v sintezo fenolnega antioksidanta troloksa (Trolox), podobnega vitaminu E. Troloks (Slika 3) je sintezno dostopen analog -tokoferola, ki je veliko bolje topen v vodi kot vitamin E. Njegova vodotopnost je 50 mg/100 ml vode in 16 g/100 ml etanola. S pripravo soli pa lahko vodotopnost še povečamo. Zaradi spremenjene lipofilnosti je antioksidativno delovanje troloksa omejeno na druga področja kot pri vitaminu E. HO O COOH Slika 3. Struktura troloksa Vitamin C (askorbinska kislina) V svetu najbolj poznan antioksidant vitamin C, ali askorbinska kislina, (slika 4) ki je vodotopen (Razpredelnica 3.) vitamin. Enolna hidroksilna skupina na mestu 4 je kisla (pk a1 =4,25). Seminar: Antioksidanti 6

7 Slika 4. Struktura askorbinske kisline: primer enolnega antioksidanta Razpredelnica 3. Topnost askorbinske kisline Topilo Topnost v g/100ml topila Voda 33 Etanol 2 Kislost vitamina C je posledica vinilogije (Slika 5). Znana je natrijeva sol (natrijev askorbat), ki je kot vodna raztopina pripravek vitamina C za parenteralno uporabo. Slika 5. Disociacija askorbinske kisline V plazmi je koncentracija vitamina C μm, v jetrih pa 260 μmol/kg jetrnega tkiva. V očesnem zrklu je koncentracija askorbata okoli 1 mm. Zaradi konjugiranega sistema je možnih več resonančnih struktur askorbatnega aniona (Shema 4). Shema 4 Resonančni strukturi askorbatnega aniona Askobinska kislina, oziroma askorbat je lovilec radikalov in reducent. Askorbat lahko odda elektron (deluje kot antioksidant) različnim (O, N, S in C) radikalom (Slika 6) ali reducira reaktivne zvrsti kisika (ROS) ter dušika (RNS). Pri reakciji z radikalom iz askorbata nastane stabilnejši askorbil radikal. Od tu naprej so možne različne nadaljnje pretvorbe, ki jih razdelimo v dve skupini. V prvi skupini pretvorb so tiste, ki askorbil radikal pretvorijo nazaj v askrobat: disproporcionacija dveh askorbil radikalov v askorbat in dehidroaskorbinsko kislino ter regeneracija z glutationom (GSH). V drugi skupini pretvorb pa so vse tiste, ki askorbil radikal pretvorijo v manjše neaktivne molekule, ki se izločijo z urinom. Slika 6. Reakcija askorbata z radikalom. V reakciji nastane askorbil radikal Nekateri antioksidanti, med njimi je tudi vitamin C, so lahko tudi pro-oksidanti. To pomeni, da lahko sprožajo oksidativne procese in lipidno peroksidacijo. Askorbat v zgornji reakciji (Slika Seminar: Antioksidanti 7

8 6) je antioksidant (lovilec radikalov, angleško: radical scavanger), ker je odstranil radikal (R ). Ker pa askorbat lahko reducira tudi Fe 3+ v Fe 2+, je njegova vloga tudi nasprotna. Pojav Fe 2+ omogoča nastajanje HO v Fentonovi reakciji (6), (15) in (16). Nastali HO brez težav sproža oksidativne procese. Zaradi tega je askorbat posredno tudi pro-oksidant. Pri vitaminu E je pro-oksidativna lastnost povezana s koncentracijo tokoferil radikala in bolj zapletena kot pri askorbatu. 2 Fe 3+ + askorbat 2 Fe 2+ + dehidroaskorbat (15) 2 Fe H 2 O 2 2 Fe HO + 2 OH (16) Molekula askorbinske kisline ima antioksidativno enolno skupino (4. mesto). Heterociklični obroč prispeva k stabilnost nastalega askorbil radikala, hidroksilne skupine pa poskrbe za dobro vodotopnost. Zato je vitamin C antioksidant, ki deluje le v vodnih okoljih v celici. Sposoben je regenerirati tudi tokoferil radikal. V vsakdanjem življenju smo preko hrane in pijače neprestano»izpostavljeni«različnim antioksidantom na osnovi askorbinske kisline, ki imajo naslednje oznake: E300 je askorbinska kislina E301 je natrijev askorbat E302 je kalcijev askorbat E303 je kalijev askorbat E304 je askorbilpalmitat in E305 je askorbilstearat. V skupini derivatov askorbinske kisline sta zanimivi dve spojini: askorbil palmitat (stearat) in natrijev (ali magnezijev) askorbilfosfat (Slika 7). Obe spojini sta antioksidanta, ki se uporabljata predvsem v kozmetičnih izdelkih. Askorbilpalmitat je amfifilna snov, ki se z alkilnim delom sidra v lipofilne faze (micele, lipofilni nanodelci, razni tipi emulzij in liposomske membrane). Polarni del molekule je v vodni sredini, kjer deluje kot antioksidant. A B Slika 7. Strukturi askorbilpalmitata (A) in natrijeve soli askorbil fosfata (B) Glutation (GSH) d spojinami, ki lahko prekinejo radikalske reakcije so še spojine s tiolno (-SH) skupino. Tiolna skupina je v aminokislini cistein in se pojavlja v mnogih proteinih. Vsi proteini, ki imajo tiolne skupine, so tudi antioksidanti. V večini primerov je to njihova neprioritetna lastnost, oziroma so te tiolne skupine ponavadi zadnja obrambna linija antioksidantov v telesu. Serumski albumin (HSA, human serum albumin) ima eno samo tiolno skupino v svoji strukturi. Zaradi te je HSA, poleg ostalega, tudi antioksidant. Glavni celični tiolni antioksidant je tripeptid glutation (GSH). Sestavljen je iz treh aminokislin: glutaminske kisline, cisteina in glicina (Slika 8). V plazmi je njegova koncentracija 4 μm, v jetrih pa ga je tisočkrat več: 6,4 mmol/kg tkiva. GSH ni samo antioksidant, ampak lahko kot nukleofil reagira s številnimi eksogenimi ali endogenimi elektrofili. Na ta način organizem odstranjuje elektrofile (strupe), ki bi poškodovali genetski material ali proteine. Seminar: Antioksidanti 8

9 Slika 8. Struktura glutationa (GSH, -L-Glu-L-Cys-Gly) kot primer tiolnega antioksidanta GSH se kot antioksidant po reakciji z radikalom pretvori v radikal (GS ), ki pa najraje reagira še z enim GS do disulfidne spojine (GS-SG). Disulfidi so telesu znane spojine in v encimskih reakcijah redukcije, jih organizme pretvori nazaj v tiole. Na tem dejstvu temelji pomemben zaključek, da organizem troši svojo energijo, da preprečuje nekontrolirane oksidacije in lipidne peroksidacije. 3. Delovanje antioksidantov Z rastlinsko hrano vnašamo v telo mnoge spojine (različni flavoni, polifenoli, polieni, nenasičene maščobne kisline, različna rastlinska barvila, žveplove spojine itd.), ki delujejo kot antioksidanti. d njimi sta pomembna vitamin C in vitamin E. Antioksidanti se med seboj razlikujejo po mehanizmu delovanja, po redoks potencialu, po stabilnosti nastalega radikala in po tem ali jih organizem lahko obnovi. Večina raznolikih antioksidantov je neobnovljiva, kar pomeni, da se v reakciji z radikali porabljajo. Fiziološki antioksidanti (vitamin C, vitamin E, GSH in številni drugi) so do določene stopnje obnovljivi. Fenoli, enoli in tioli so antioksidanti, ker formalno lahko ponudijo vodikov atom (17), (18). Ar-OH + R Ar-O + R-H (17) R 1 -SH + R R 1 -S + R-H (18) Verjetneje je, da je proces dvostopenjski: najprej pride do disociacije fenola, enola ali tiola do ustreznega aniona, sledi prenos elektrona (19), (20): Ar-OH Ar-O + H + Ar-O + R Ar-O + R in R + H + R-H (19) R 1 -SH R 1 -S + H + R 1 -S + R R 1 -S + R R + H + R-H (20) Pri reakciji radikala z antioksidantom, slednji preide v radikal, ki je v primerjavi z R stabilnejši (manj reaktiven), manj nevaren in praviloma ne more sprožiti lipidno peroksidacijo. Ker iz HO po reakciji z antioksidantom nastane neškodljiva voda, oziroma ker po reakciji C- radikala (R ) z antioksidantom nastane prvotna spojina, je s tem preprečen začetek lipidne peroksidacije. Antioksidanti lahko na opisan način reagirajo tudi z radikali, ki se pojavljajo v kasnejših fazah lipidne peroksidacije (npr. z R-O, R-OO in drugimi radikali). Z odstranitvijo sprožilnih radikalov in radikalov, ki se pojavijo tekom lipidne peroksidacije, se ta proces lahko ustavi ali vsaj upočasni. Pomembno je, da so antioksidanti vedno dovolj blizu nastalim radikalom. V reakciji vitamina E z radikalom (Shema 5) nastane stabilni tokoferil radikal, ki običajno ne sproža lipidne peroksidacije. Zaradi tega se oksidacija lipidov v membrani ustavi. Vitamin C regenerira nastali tokoferilni radikal nazaj v vitamin E. Seminar: Antioksidanti 9

10 Shema 5. Reakcija -tokoferola s primarnim radikalom HO R-H O R O O V reakciji vitamina C z radikalom nastane stabilnejši askorbil radikal, ki se po različnih poteh pretvori v različne končne produkte. GSH pretvori askorbil radikal v vitamin C, v reakciji dveh molekul askorbil radikala nastaneta vitamin C in dehidroaskorbinska kislina, ki se z vodo pretvori v spojine, ki se izločijo skozi ledvica. Shema 6. Reakcija askorbinske kisline s primarnim radikalom Glutation (GSH) deluje kot antioksidant nekoliko drugače. Kot vitamin E in vitamin C tudi GSH nudi vodikov atom radikalom, nastali žveplov radikal pa hitro dimerizira do glutation disulfida (GSSG). Nastali disulfid je substrat mnogih reduktaz, ki ga reducirajo nazaj v GSH. Seminar: Antioksidanti 10

11 Shema 7. Reakcija GSH s primarnim radikalom in regeneracija nastalega GSSG Omenili smo že, da antioksidanti v celici med seboj sodelujejo tudi tako, da drug drugega regenerirajo, če je potrebno. Tako askorbat regenerira tokoferil radikal, askorbil radikal regenerira GSH, GSSG pa reducirajo reduktaze, ki koristijo koencim NADPH kot reducent. Primer medsebojne povezanosti antioksidantov in kako celica z vključitvijo svojega metabolizma skrbi za obnavljanje nekaterih ključnih (vitamin E, vitami C in GSH) antioksidantov je prikazan na Shemi 8. Antioksidanti delujejo v celici kot mreža medsebojno povezanih in soodvisnih redoks reakcij. Pri svojem delovanju se nekateri porabljajo, nekateri pa obnavljajo. Zato moramo skrbeti, da se uporabljeni antioksidanti stalno obnavljajo z ustrezno prehrano in da se ne izpostavljamo stanjem, kjer se lahko v kratkem času pojavi večje število radikalov. Telo in tudi vsaka celica ima svojo navzgor omejeno antioksidativno kapaciteto. Ko je ta presežena, se začne lipidna peoksidacija, v večjem obsegu. Če začasno prevladajo oksidativni procesi nad reduktivnimi, potem govorimo o oksidativnem stresu. Telo lahko take oksidativne strese po določenem času zaustavi, vendar so pri tem nastale mnoge neradikalske spojine (aldehidi), ki difundirajo po telesu in reagirajo z nukleinskimi kislinami (mutacije, rak) in proteini (avtoimuna obolenja). Shema 8. Primer antioksidativne mreže: povezanost in sodelovanje vitamina E (membranski antioksidant), vitamina C (antioksidant v vodnem okolju) in GSH pri odstranjevanju primarnega radikala R. Nastali GSSG je substrat za GSSG reduktazo, ki ga reducira v GSH. Tok-OH: -tokoferol (vitami E) Tok-O : -tokoferil radikal Asc-OH: askorbinska kislina (vitamin C) Asc-O : askorbil radikal GSH: glurtation GS-SG: glutation disulfid NADPH: reduciran nikotinadenindinukleotid fosfat, NADP + : nikotinadenindinukleotid fosfat Seminar: Antioksidanti 11

12 Iz sheme 8 lahko zaključimo, da dodajanje posameznega antioksidanta v večjih odmerkih ni smiselno, ker s tem dosežemo predvsem kopičenja njegovega radikala, kar lahko vodi v prooksidativno delovanje SOD mimetiki in mimetiki katalaz Shema 9. Pretvarjanje superoksida v kisik in vodikov peroksid ob prisotnosti 1-oksil-2,2,6,6,- tetrametilpiperidina. O 2 N O O 2 H + O 2 N O HOO H + N OH H 2 O 2 Za nitroksidni radikal (TEMPO, tetrametilpiperidin-n-oksil) so ugotovili, da z O 2 reagira tako, da nastaneta kisik in vodikov peroksid. Ker tudi SOD pretvarja superoksid v kisik in vodikov peroksid, je reakcija (Shema 9) primer oponašanja delovanja SOD, oziroma TEMPO je SOD mimetik. Znanih je še več strukturno drugačnih spojin, ki lahko prenašajo elektron z ene molekule superoksida na drugo in v tem oponašajo SOD. Predvsem so to različni kompleksi železa, bakra in mangana. Za terapevtsko rabo so najbolj zanimivi kompleksi mangana, ker je manganov ion manj toksičen za telo kot železov ali bakrov. Manganov ion (Mn 3+ ) reagira s superoksidnim radikalom: (21) in (22). Pri tem nastaneta vodikov peroksid in kisik. Mn 3+ + O 2 Mn O 2 (21) Mn 2+ + O 2 + 2H + Mn 3+ + H 2 O 2 (22) ali Pripravili so večje število različnih manganovih kompleksov. Najenostavnejši kompleks z opisano funkcijo je kompleks Mn 3+ z N,N-bis(saliciliden)etan-1,2-diaminom, ki ga v literaturi imenujejo tudi Mn-salen (Slika 9). Kompleks pretvarja superoksidni radikal v kisik in vodikov peroksid (21), (22). Seminar: Antioksidanti 12

13 A (salen) B (Mn-salen) Slika 9. Struktura N,N-bis(saliciliden)etan-1,2-diamina (A) in njegovega kompleksa z Mn 3+ (B) Mn-salen lahko nadalje pretvarja H 2 O 2 v kisik in vodo (23), (24), kar pomeni, da ni samo SOD mimetik ampak oponaša tudi delovanje katalaze (Shema 3, (14)). Njegovo katalazno delovanje opisujeta reakciji (23) in (24). Mn 3+ + H 2 O 2 Mn 5+ =O + H 2 O (23) Mn 5+ =O + H 2 O 2 Mn 3+ + H 2 O + O 2 (24) Pri vnetnih reakcijah je nastajanje superoksidnega radikala izdatnejše in presega sposobnost SOD za njegovo pretvorbo v vodikov peroksid in kisik. Zato je smiselno odstranjevanje superoksidnega radikala z SOD mimetiki, ker na ta način preprečimo, da bi se superoksidni radikal pretvoril v hidroksilni radikal, ki bi sprožil lipidno peroksidacijo. Seminar: Antioksidanti 13

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

REAKCIJE ANTRALINA S KISIKOM

REAKCIJE ANTRALINA S KISIKOM Katedra za farmacevtsko kemijo REAKCIJE ANTRALINA S KISIKOM Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Radikali Radikali so ioni, atomi ali molekule, ki imajo v svoji strukturi najmanj en nesparjen elektron: Ioni

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Radikali, verižne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti

Radikali, verižne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti Radikali, verižne radikalske reakcije, RS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. Literatura, umestitev predavanj Predavanja: Radikali: reaktivnost, kemične in biološke

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Radikali, veriţne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm.

Radikali, veriţne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. Radikali, veriţne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. Literatura, umestitev predavanj Predavanja: Radikali: reaktivnost, kemične in

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( ) IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK (26. 1. 2015) 1. Naslednjim spojinam določi topnostni razred in kratko utemelji svojo odločitev! (1) 3-kloroanilin nitroetan butanamid 2. Prikazane imaš 4 razvite kromatograme

Διαβάστε περισσότερα

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije 1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

Prehrana in metabolizem

Prehrana in metabolizem Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični

Διαβάστε περισσότερα

Farmacevtska kemija SOD mimetiki. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm.

Farmacevtska kemija SOD mimetiki. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. SD mimetiki doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. Priporočena literatura Pregledni članek: A. Perdih, S. Pečar: Katalitični antioksidanti kot nove zdravilne učinkovine; farm vestn 2006; 57, 24-29. doc. dr.

Διαβάστε περισσότερα

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ 6. KISLINE IN BAZE KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ kisline so snovi, ki v vodni raztopini disocirajo vodikove ione (H + ), baze pa snovi, ki v vodni raztopini disocirajo hidroksidne

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem

Διαβάστε περισσότερα

1A skupina alkalijske kovine

1A skupina alkalijske kovine 1. NALOGA: KATERA IZMED SPOJIN JE NAJBOLJ TOPNA V VODI? NaCl, KBr, RbBr ALI NaF? ZAKAJ? 1. NALOGA: ODGOVOR Topnost je odvisna od mrežne entalpije ΔH mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala na anione

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA 2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano

Διαβάστε περισσότερα

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti

Διαβάστε περισσότερα

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. L 314/36 Uradni list Evropske unije 1.12.2009 UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete

Διαβάστε περισσότερα

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI Špela Tršek Janez Cerkovnik 2 Rešitve Zgradba molekul organskih spojin Zgradba ogljikovega atoma (str. 14) 1. / 2. Zaradi močne vezi med ogljikovimi atomi,

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

UVOD GORIVNE CELICE...

UVOD GORIVNE CELICE... GORIVNE CELICE 1 Kazalo UVOD... 3 1 GORIVNE CELICE... 4 1.1 VRSTE IN LASTNOSTI GORIVNIH CELIC... 4 1.2 DELOVANJE GORIVNIH CELIC... 5 2 TEMELJI ELEKTROKEMIJE... 7 2.1 ELEKTROKEMIJSKE REAKCIJE... 7 2.2 ELEKTROKEMIJSKI

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07243112* JESENSKI ROK K E M I J A Izpitna pola 2 Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html

Διαβάστε περισσότερα

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14) 1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Cefalosporini ostali β-laktami

Cefalosporini ostali β-laktami Cefalosporini ostali β-laktami doc.dr. Marko Anderluh 12. januar 2012 Vir cefalosporinov Cephalosporium acremonium Cefalosporin C Enaka tarča kot pri penicilinih Podoben mehanizem delovanja Cefalosporini

Διαβάστε περισσότερα

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom

Διαβάστε περισσότερα

Simbolni zapis in množina snovi

Simbolni zapis in množina snovi Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo

Διαβάστε περισσότερα

Razdelitev vitaminov

Razdelitev vitaminov VITAMINI razdelitev vitaminov vitamin B1- tiamin vitamin D kalciferol vitamin A retinol vitamin C askorbinska kislina motnje pri pokrivanju potreb po vitaminih ohranjanje vitaminov pri pripravi hrane Razdelitev

Διαβάστε περισσότερα

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane. KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo

Διαβάστε περισσότερα

1A skupina;alkalijske kovine

1A skupina;alkalijske kovine 1 skupina;alkalijske kovine 1. Katera izmed spojin je najbolj topna v vodi? Zakaj? NaCl, KBr, RbBr ali NaF? dgovor: Topnost je odvisna od mrežne entalpije Δ mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE

ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12 1330 Kočevje ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Avtor: Rok Nosan Mentor: prof. Ela Bečirović Šolsko leto: 2009/10 25.5.2012 1 Kazalo 1. Uvod...

Διαβάστε περισσότερα

Kemija. Alkeni. 1. Pridobivanje alkenov

Kemija. Alkeni. 1. Pridobivanje alkenov Kemija Alkeni 1. Pridobivanje alkenov a) Iz alkanov s krekingom (alkan (Δ) alken) Gre za razpad (cepitev) C C vezi Nastane pri določeni temperaturi, katalizatorju in pomajkanju zraka. b) Z eliminacijo:

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem in energija

Metabolizem in energija Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem oz. presnova

Metabolizem oz. presnova Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Osnovne stehiometrijske veličine

Osnovne stehiometrijske veličine Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino

Διαβάστε περισσότερα

KEMIJA PRVEGA LETNIKA

KEMIJA PRVEGA LETNIKA KEMIJA naravoslovna znanost oz. veda, ki proučuje zakonitosti v naravi družboslovje proučuje zakonitosti v medčloveških odnosih matematika je veda, ki služi kot pripomoček k drugim naravoslovnim in družboslovnim

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

Encimi.

Encimi. Encimi Encimi so biološki katalizatorji, ki pospešijo hitrost kemijskih reakcij v bioloških sistemih. Delujejo tako, da znižajo aktivacijsko energijo za pretvorbo reaktantov (imenujemo jih substrati) v

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

Darko Dolenc, Boris Šket KEMIJA. Učbenik GIMNAZIJE 3 UČBENIK. za 3. letnik gimnazij

Darko Dolenc, Boris Šket KEMIJA. Učbenik GIMNAZIJE 3 UČBENIK. za 3. letnik gimnazij Darko Dolenc, Boris Šket KEMIJA ZA GIMNAZIJE 3 Učbenik UČBENIK za 3. letnik gimnazij Vsebina Uvod 4. Organske kisikove spojine Predgovor 1. Zgradba molekul organskih spojin 1.1 Organska kemija kemija ogljikovih

Διαβάστε περισσότερα

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Ravnotežja v raztopini

Ravnotežja v raztopini Ravnotežja v raztopini TOPILO: komponenta, ki jo je več v raztopini.v analizni kemiji uporabljamo organska in anorganska topila. Topila z veliko dielektrično konstanto (ε > 10) so polarna in ionizirajo

Διαβάστε περισσότερα

Družina globinov pri človeku in bolezni.

Družina globinov pri človeku in bolezni. Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture

Διαβάστε περισσότερα

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij

Διαβάστε περισσότερα

trans-stilben -HCl O Ph I 2 stilben (cis/trans)

trans-stilben -HCl O Ph I 2 stilben (cis/trans) trans-stilben P P benziltrifenilfosfonijev klorid P a, 2 - P fosforan P P P P P I 2 trifenilfosfin oksid stilben (cis/trans) trans-stilben Wittigova reakcija. Substitucija (adicija s sledečo eliminacijo)

Διαβάστε περισσότερα

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%

Διαβάστε περισσότερα

[ ]... je oznaka za koncentracijo

[ ]... je oznaka za koncentracijo 9. Vaja: Elektrolitska disociacija a) Osnove: Elektroliti so snovi, ki prevajajo električni tok; to so raztopine kislin, baz in soli. Elektrolitska disociacija je razpad elektrolita na ione. Stopnja elektrolitske

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

RESOURCE JUNIOR ČOKOLADA NestleHealthScience. RESOURCE JUNIOR Okus čokolade: ACBL Prehrambeno cjelovita hrana 300 kcal* (1,5 kcal/ml)

RESOURCE JUNIOR ČOKOLADA NestleHealthScience. RESOURCE JUNIOR Okus čokolade: ACBL Prehrambeno cjelovita hrana 300 kcal* (1,5 kcal/ml) RESOURCE JUNIOR ČOKOLADA NestleHealthScience RESOURCE JUNIOR Okus čokolade: ACBL 198-1 Prehrambeno cjelovita hrana 300 kcal* (1,5 kcal/ml) */200 ml Hrana za posebne medicinske potrebe Prehrambeno cjelovita

Διαβάστε περισσότερα

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI F fluor Reaktivnost Oksidacijska Cl klor elementov moč elementov Br brom se zmanjšuje se zmanjšuje I jod At astat po skupini navzdol Agregatno

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

KEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo

KEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo KEMIJA Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo Estri Najpogostejši derivati karboksilnih kislin so estri: Estri običajno nastanejo pri reakciji med kislino in alkoholom oz. fenolom (esterifikacija):

Διαβάστε περισσότερα

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.

Διαβάστε περισσότερα

Uvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV

Uvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV Uvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV Elementna sestava: SNOVI in SPOJINE Anorganske snovi vsi elementi (razen žlahtnih plinov) Organske snovi C(ogljik),H(vodik),O(kisik),

Διαβάστε περισσότερα

Produkti krekinga so (ravno tako, kot pri radikalski substituciji) zmesi alkanov, alkenov ter cikloalkanov. Alkeni

Produkti krekinga so (ravno tako, kot pri radikalski substituciji) zmesi alkanov, alkenov ter cikloalkanov. Alkeni Kreking je cepitev daljših verig alkanov v krajše alkane, alkene in cikloalkane. H-C-C-C-C-C-H Nastane: 1) C=C + C-C-C 2) C-C + C=C-C 3) C-C + Produkti krekinga so (ravno tako, kot pri radikalski substituciji)

Διαβάστε περισσότερα

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA) ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.

Διαβάστε περισσότερα

Kemija elementov glavnih skupin: Vodik

Kemija elementov glavnih skupin: Vodik Kemija elementov glavnih skupin: Vodik 1. Nastanek vodika in nahajališča na Zemlji 2. izikalne in kemijske lastnosti 3. ridobivanje vodika 4. Uporaba vodika 1. Nastanek in nahajališča vodika Vodik je v

Διαβάστε περισσότερα

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα