POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

Transcript

1 POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Tramal 100 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem Tramal 150 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem Tramal 200 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Tramal 100 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem 1 filmsko obloţena tableta s podaljšanim sproščanjem vsebuje 100 mg tramadolijevega klorida. Tramal 150 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem 1 filmsko obloţena tableta s podaljšanim sproščanjem vsebuje 150 mg tramadolijevega klorida. Tramal 200 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem 1 filmsko obloţena tableta s podaljšanim sproščanjem vsebuje 200 mg tramadolijevega klorida. Pomoţne snovi: ena filmsko obloţena tableta s podaljšanim sproščanjem vsebuje 2,5 mg laktoze monohidrata (glejte poglavje 4.4). Za celoten seznam pomoţnih snovi glejte poglavje FARMACEVTSKA OBLIKA Filmsko obloţena tableta s podaljšanim sproščanjem. Okrogle, bikonveksne, filmsko obloţene tablete z vtisnjenim logotipom proizvajalca na eni strani. 100 mg tablete: bele tablete, na drugi strani je oznaka T mg tablete: svetlo oranţne tablete, na drugi strani je oznaka T mg tablete: rjavo oranţne tablete, na drugi strani je oznaka T3. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravljenje srednje hudih do hudih bolečin. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Odmerek je treba prilagoditi jakosti bolečine in bolnikovi individualni občutljivosti za zdravilo. Če zdravnik ne predpiše drugače, so priporočeni naslednji odmerki zdravila Tramal: 1

2 Odrasli in mladostniki, starejši od 12 let: Običajni začetni odmerek tramadolijevega klorida je 100 mg dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Če olajšanje bolečine ni zadostno, se lahko odmerek postopoma zveča na 150 mg ali 200 mg tramadolijevega klorida, dvakrat na dan. Tablete se z zadostno količino vode in neodvisno od obrokov hrane zauţije cele, ne sme se jih razpoloviti ali zgristi. Izberemo najmanjši analgetično učinkovit odmerek. Razen v posebnih kliničnih primerih se med zdravljenjem ne sme prekoračiti največjega dnevnega odmerka tramadolijevega klorida, ki je 400 mg. Zdravila Tramal se ne sme uporabljati dlje, kot je za zdravljenje nujno potrebno. Če je zaradi narave in stopnje bolezni potrebno dolgotrajno zdravljenje z zdravilom Tramal, je potrebno med zdravljenjem bolnika nadzorovati in po potrebi zdravljenje prekiniti. Vedno znova je potrebno določiti, ali je za zdravljenje bolečine uporaba tramadola še potrebna in prilagajati odmerek zdravila. Otroci Zdravilo Tramal ni primerno za otroke, mlajše od 12 let. Starejši bolniki Starejšim bolnikom (do 75 let), ki nimajo klinično dokazane jetrne ali ledvične insuficience, odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih, starih več kot 75 let, je izločanje zdravila lahko upočasnjeno. Zaradi tega je treba, če je glede na bolnikovo stanje to potrebno, časovni presledek med posameznimi odmerki podaljšati. Motnje delovanja jeter in ledvic/dializa Pri bolnikih s hudimi motnjami delovanja ledvic in/ali jeter se zdravila Tramal ne sme uporabljati. Pri bolnikih z laţjimi oblikami motenj delovanja jeter in/ali ledvic naj bo časovni presledek med odmerki zdravila daljši. 4.3 Kontraindikacije Uporaba zdravila Tramal je kontraindicirana: - pri ljudeh z znano preobčutljivostjo za tramadol ali katerokoli pomoţno snov (glejte poglavje 6.1) - pri akutni zastrupitvi z alkoholom, uspavali, analgetiki, opioidi ali drugimi psihotropnimi zdravili - pri bolnikih, ki dobivajo zaviralce MAO ali so jih dobivali v zadnjih 14 dneh (glejte poglavje 4.5) - pri bolnikih z epilepsijo, ki ni zadostno zdravljena z zdravili - pri nadomestnem zdravljenju odvisnosti od narkotikov. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravilo Tramal je potrebno še posebej previdno uporabljati pri bolnikih, ki so odvisni od opioidov, bolnikih s poškodbo glave, pri šokiranih bolnikih, pri bolnikih z moteno zavestjo iz neznanega vzroka, pri bolnikih z motnjami v delovanju dihalnega centra ali dihanja in pri bolnikih z zvišanim znotrajlobanjskim tlakom. 2

3 Pri bolnikih, ki so preobčutljivi za opioide, je treba zdravilo Tramal uporabljati zelo previdno. Pri nekaterih bolnikih, ki so jemali tramadol v predpisanih odmerkih, so se pojavile konvulzije. Nevarnost za pojav konvulzij se lahko zveča, če bolnik zauţije odmerek tramadola, ki je večji od priporočljivega največjega dnevnega odmerka (400 mg). Tramadol lahko zveča tudi nevarnost pojava konvulzij pri bolnikih, ki jemljejo druga zdravila, ki zniţujejo prag pojava konvulzij (glejte poglavje 4.5). Bolnike z epilepsijo ali tiste bolnike, ki so nagnjeni h krčem, se zdravi s tramadolom le v določenih pogojih. Razvoj odvisnosti od tramadola je moţen. Po dolgotrajnem jemanju se lahko razvijejo toleranca, duševna in telesna odvisnost. Pri bolnikih, ki so nagnjeni k zlorabi zdravil ali odvisnosti od zdravil, mora biti zdravljenje bolečine z zdravilom Tramal kratkotrajno in pod strogim zdravniškim nadzorom. Tramadol ni primeren za nadomestno zdravilo pri zdravljenju odvisnosti od opioidov. Čeprav je tramadol agonist opioidov, ne more preprečiti pojava simptomov, ki nastanejo po prenehanju uporabe morfina. To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Zdravila Tramal se ne sme kombinirati z zaviralci MAO (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih, ki so v zadnjih 14 dneh pred zdravljenjem z opioidom petidinom dobivali zaviralce MAO, so opazili smrtno nevaren vpliv na osrednje ţivčevje, na dihalne funkcije in na delovanje srca in oţilja. Enako medsebojno delovanje zaviralcev MAO in zdravila Tramal ni izključeno. Pri sočasni uporabi zdravila Tramal in drugih zdravil, ki vplivajo na osrednje ţivčevje, tudi alkohola, se lahko zveča delovanje tramadola na osrednje ţivčevje (glejte poglavje 4.8). Rezultati dosedanjih farmakokinetičnih raziskav kaţejo, da se zaradi poprejšnjega ali sočasnega jemanja cimetidina (encimskega zaviralca) klinično pomembne interakcije ponavadi ne pojavijo. Sočasno ali predhodno jemanje karbamazepina (encimskega induktorja) lahko zmanjša analgetični učinek zdravila in skrajša čas njegovega delovanja. Kombinacije mešanih agonistov/antagonistov (npr. buprenorfina, nalbufina, pentazocina) in tramadola niso priporočljive, ker se analgetični učinek čistega agonista v takih pogojih lahko teoretično zmanjša. Tramadol lahko povzroči pojav konvulzij. Poveča konvulzivno delovanje selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina, tricikličnih antidepresivov, nevroleptikov in drugih učinkovin, ki sicer zniţujejo prag za pojav konvulzij. V posameznih primerih se je pri sočasni uporabi tramadola in serotoninergičnih zdravil, npr. selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina ali zaviralcev MAO pojavil 3

4 serotoninski sindrom. Znaki serotoninskega sindroma so zmedenost, vznemirjenost, zvišana telesna temperatura, potenje, ataksija, hiperrefleksija, mišični krči in driska. Po prenehanju jemanja serotoninergičnih zdravil se stanje hitro izboljša. Zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti simptomov. Kadar bolnik sočasno prejema tramadol in kumarinske derivate (npr. varfarin), je potrebna posebna previdnost, saj so opisani primeri bolnikov, pri katerih se je podaljšal protrombinski čas in so se pojavile krvavitve v koţi in sluznicah. Druga zdravila, za katera je znano, da zavirajo CYP3A4, na primer ketokonazol in eritromicin, lahko zavrejo presnovo tramadola (N-demetilacijo) in verjetno tudi presnovo aktivnega O-demetiliranega presnovka. Klinične pomembnosti te interakcije niso raziskovali (glejte poglavje 4.8). Podatki, zbrani pri omejenem številu študij, kaţejo, da pre- ali pooperativno dajanje antiemetika ondansetrona, ki je antagonist receptorja 5-HT3, pri bolnikih s pooperativno bolečino poveča potrebo po tramadolu. 4.6 Nosečnost in dojenje Raziskave na ţivalih so pokazale, da tramadol v visokih odmerkih vpliva na razvoj organov, zakostenjevanje in umrljivost mladičkov. Teratogenih učinkov niso opazili. Tramadol prehaja skozi placento. Podatkov o varnosti uporabe tramadola med nosečnostjo ni zadosti, zato se ga med nosečnostjo ne sme uporabljati. Uporaba tramadola pred ali med porodom ne vpliva na krčenje maternice. Pri novorojenčkih lahko povzroči spremembe pri hitrosti dihanja, ki pa običajno niso klinično pomembne. Kronična uporaba med nosečnostjo lahko povzroči pojav odtegnitvenih simptomov pri novorojenčku. Med dojenjem se v mleko izloči pribliţno 0,1 % odmerka tramadola. Uporabe zdravila Tramal med dojenjem ne priporočamo. Zaradi enkratnega odmerka tramadola navadno ni potrebno prenehati dojiti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Četudi bolniki jemljejo zdravilo Tramal v predpisanih odmerkih in ustreznih časovnih presledkih, zdravilo lahko vpliva na sposobnost voţnje in upravljanja s stroji, saj lahko povzroči zaspanost in vrtoglavico. To velja še posebno, kadar bolniki med zdravljenjem z zdravilom Tramal uţivajo še druga psihotropna zdravila ali alkohol. 4.8 Neželeni učinki Neţeleni učinki so navedeni po pogostnosti: Zelo pogosti ( 1/10) Pogosti ( 1/100 do <1/10) Občasni ( 1/1.000 do <1/100) Redki ( 1/ do <1/1.000) Zelo redki (<1/10.000) Najpogostejša neţelena učinka, ki sta se pojavila pri več kot 1 od 10 bolnikov, sta slabost in omotica. 4

5 Srčne bolezni Občasni: palpitacije, pospešeno bitje srca. Ta neţelena učinka se lahko pojavita zlasti pri intravenskem dajanju in pri bolnikih, ki so telesno preobremenjeni. Redki: upočasnjeno bitje srca Ţilne bolezni Občasni: vpliv na delovanje obtočil (ortostatska hipotenzija in odpoved delovanja obtočil). Ti neţeleni učinki se lahko pojavijo zlasti pri intravenskem dajanju in pri bolnikih, ki so telesno preobremenjeni. Redki: zvišan krvni tlak Bolezni ţivčevja Zelo pogosti: omotica Pogosti: glavobol in zaspanost Redki: parestezije, tresenje, epileptiformni krči, nehoteno krčenje mišic, motnje v koordinaciji, sinkopa. Skoraj vse moţganske konvulzije so se pojavile po uporabi velikih odmerkov tramadola in po hkratni uporabi zdravil, ki zniţajo prag za konvulzije (glejte poglavje 4.4 in poglavje 4.5). Presnovne in prehranske motnje Redki: spremenjen apetit Psihiatrične motnje Redki: halucinacije, zmedenost, motnje spanja, tesnoba, nočne more Po dajanju zdravila Tramal se lahko pojavijo različni psihični neţeleni učinki, katerih jakost in narava sta pri bolnikih različni (odvisno od posameznika in dolţine zdravljenja). Mednje spadajo razpoloţenjske motnje (navadno vznesenost, občasno disforija), spremembe aktivnosti (navadno se zmanjša, občasno pa poveča) in motnje pri sposobnosti prepoznavanja in zaznavanja (npr. nesposobnost odločanja, motnje dojemanja). Med zdravljenjem se lahko razvije odvisnost. Očesne bolezni Redki: zamegljen vid Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora Redki: teţko dihanje, zavora dihanja Če so odmerki zdravila bistveno večji od priporočenih in dobivajo bolniki še druga zdravila, ki vplivajo na osrednje ţivčevje (glejte poglavje 4.5), se lahko pri bolniku pojavi zavora dihanja. V zelo redkih primerih so poročali tudi o poslabšanju astme, čeprav vzročna povezanost ni bila potrjena. Bolezni prebavil Zelo pogosti: slabost Pogosti: bruhanje, zaprtje, suha usta 5

6 Občasni: siljenje k bruhanju, prebavne motnje (občutek tiščanja v trebuhu, napenjanje), driska Bolezni koţe in podkoţja Pogosti: potenje Občasni: koţne reakcije (npr. srbečica, izpuščaji, koprivnica) Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva Redki: motorična oslabelost Bolezni jeter, ţolčnika in ţolčevodov V posameznih primerih se je pri terapevtski uporabi tramadola zvečala vrednost jetrnih encimov. Bolezni sečil Redki: teţave pri uriniranju (teţave z odvajanjem seča, dizurija in zapora izločanja seča) Bolezni imunskega sistema Redki: alergijske reakcije (npr. občutek teţkega dihanja, krč sapnic, sopenje, angionevrotični edem) in anafilaksija. Splošne teţave in spremembe na mestu aplikacije Pogosti: utrujenost Redki: Odtegnitveni simptomi po prenehanju zdravljenja s tramadolom so podobi tistim, ki se pojavijo po prenehanju zdravljenja z opioidi. Med te simptome uvrščamo: razdraţljivost, zaskrbljenost, ţivčnost, nespečnost, hiperkinezijo, tresenje in prebavne teţave. Zelo redko se ob prenehanju zdravljenja s tramadolom pojavijo tudi naslednji simptomi: napadi panike, huda zaskrbljenost, halucinacije, parestezije, tinitus in redki simptomi spremenjene aktivnosti osrednjega ţivčevja. 4.9 Preveliko odmerjanje Simptomi Pri zastrupitvi s tramadolom lahko pričakujemo podobne simptome kot pri zastrupitvi z drugimi analgetiki (opioidi), ki vplivajo na osrednje ţivčevje. To so zlasti zoţenje zenic, bruhanje, odpoved delovanja obtočil, motnje zavesti do kome, krči in upočasnitev dihanja do njegovega zastoja. Zdravljenje Potrebna je nujna medicinska pomoč za vzdrţevanje prehodnih dihalnih poti (aspiracija dihalnih poti). Potrebno je nadzorovati dihanje in delovanje obtočil in ukrepati, če se leto spremeni. Bolniku je treba izprazniti ţelodec, bodisi tako, da se izzove bruhanje (pri zavestnem bolniku), bodisi z izpiranjem ţelodca. Kadar pride do zavore dihanja, lahko kot protistrup uporabimo nalokson. V poskusih na ţivalih nalokson ni imel vpliva na pojav konvulzij. Kadar ima bolnik konvulzije, uporabimo diazepam intravensko. S hemodializo ali hemofiltracijo se iz seruma izloči le minimalna količina tramadola. Zaradi tega zdravljenje akutne zastrupitve z zdravilom Tramal samo s hemodializo ali hemofiltracijo ni primeren način razstrupljanja. 5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 6

7 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtska skupina: drugi opioidi; oznaka ATC: N02AX02 Tramadol je opioidni analgetik, ki deluje v osrednjem ţivčevju. Tramadol je neselektivni čisti agonist na µ-, δ- in κ-opioidnih receptorjih in ima večjo afiniteto za µ- receptorje. Ostala mehanizma delovanja, ki pripomoreta k večjemu analgetičnemu učinku, sta zaviranje ponovnega privzema noradrenalina in povečano sproščanje serotonina. Tramadol lajša kašelj. V nasprotju z morfinom ima tramadol široko terapevtsko območje, v katerem ne povzroča zavore dihanja in ne vpliva na peristaltiko. Učinki tramadola na delovanje obtočil so blagi. V primerjavi z morfinom ima tramadol šestkrat do desetkrat manjšo učinkovitost. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Po peroralni uporabi se absorbira več kot 90 % zdravila Tramal. Absolutna biološka uporabnost je okoli 70 %; hrana nanjo ne vpliva. Razlika med absorbiranim in nepresnovljenim tramadolom, ki je na voljo, je verjetno posledica majhnega učinka pri prvem prehodu skozi jetra. Učinek prvega prehoda skozi jetra po peroralni uporabi je največ 30 %. Tramadol ima veliko afiniteto za vezavo na tkiva (V d,ß = 203 ± 40 l). Na plazemske beljakovine se ga veţe pribliţno 20 %. Plazemska koncentracija je največja 4,9 ur po zauţitju zdravila Tramal 100 mg filmsko obloţenih tablet s podaljšanim sproščanjem (C max = ng/ml). Po zauţitju zdravila Tramal 200 mg filmsko obloţenih tablet s podaljšanim sproščanjem je največja plazemska koncentracija (C max = ng/ml) doseţena čez 4,8 ure. Tramadol prehaja preko krvnomoţganske pregrade in posteljice. V mleku doječih mater so odkrili le majhne količine učinkovine in njenega O-desmetil presnovka (0,1 % in 0,02 %; odvisno od danega odmerka). Razpolovna doba izločanja (t 1/2,ß ) je pribliţno 6 ur ne glede na način jemanja. Pri bolnikih, starih več kot 75 let, lahko traja izločanje pribliţno 1,4-krat dlje. Pri ljudeh se tramadol običajno presnavlja s pomočjo N- in O-demetilacije ter s konjugacijo presnovkov O-demetilacije z glukuronsko kislino. Farmakološko je učinkovit samo O-desmetiltramadol. Med preostalimi presnovki obstajajo pomembne kvantitativne razlike med posamezniki. Do sedaj so v seču odkrili enajst presnovkov. Raziskave pri ţivalih so pokazale, da je O-desmetiltramadol dva- do štirikrat učinkovitejši kot izhodna učinkovina. Njegova razpolovna doba t 1/2, (raziskava pri šestih zdravih prostovoljcih) je 7,9 ur (5,4 do 9,6 ur) in je pribliţno enaka razpolovni dobi tramadola. Zaviranje enega ali obeh izoencimov CYP3A4 in CYP2D6, ki sodelujeta v presnovi tramadola, lahko vpliva na plazemsko koncentracijo tramadola ali njegovih aktivnih presnovkov. O klinični pomembnosti teh interakcij niso poročali. 7

8 Tramadol in njegovi presnovki se skoraj v celoti izločijo skozi ledvice. V seču so izmerili 90 % celokupnega radioaktivno označenega odmerka tramadola. Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem jeter ali ledvic, se lahko razpolovni čas tramadola nekoliko podaljša. Pri bolnikih, ki imajo jetrno cirozo, je razpolovni čas izločanja tramadola 13,3 ± 4,9 ure in O-desmetiltramadola 18,5 ± 9,4 ure. Pri zelo napredovali cirozi jeter se ti časi še podaljšajo; do 22,3 ure pri tramadolu in 36 ur pri O-desmetiltramadolu. Pri bolnikih z ledvičnim popuščanjem (očistek kreatinina < 0,083 ml/s (5 ml/min)) je razpolovni čas izločanja tramadola 11 ± 3,2 uri in O-desmetiltramadola 16,9 ± 3 ure, kar se pri napredovanju okvare ledvične funkcije lahko podaljša na 19,5 ur za tramadol in na 43,2 uri za O-desmetiltramadol. Tramadol ima v okviru terapevtskega odmerjanja linearen farmakokinetični profil. Povezava med serumskimi koncentracijami in analgetičnim učinkom je odvisna od odmerka in se zelo razlikuje med posameznimi bolniki. Serumske koncentracije od 100 ng/ml do 300 ng/ml so običajno učinkovite. 5.3 Predklinični podatki o varnosti Podgane in psi, ki so 6-26 tednov prejemali tramadol peroralno ali parenteralno, ali psi, ki so 12 mesecev prejemali tramadol peroralno, niso kazali sprememb v krvni sliki, klinično-kemičnih in histoloških preskusih, ki bi bile povezane s prejemanjem učinkovine. Znaki spremenjenega delovanja osrednjega ţivčevja so se pokazali šele pri odmerkih, ki so močno presegli terapevtske odmerke. Ti znaki so nemir, pretirano slinjenje, krči, zmanjšan porast telesne mase. Podgane so brez posledic prenesle peroralni odmerek 20 mg/kg telesne mase in psi odmerke 10 mg/kg telesne mase. Psi so brez posledic prenesli rektalne odmerke 20 mg/kg telesne mase. Pri podganjih samicah so bili toksični odmerki tramadola večji od 50 mg/kg/dan. Ob jemanju teh odmerkov je bilo opaziti tudi večjo umrljivost mladičkov. Mladički so kazali znake spremenjene zakostenitve kosti in upočasnjeno odprtje noţnice in oči. Pri samcih niso opazili vpliva na plodnost. Po jemanju visokih odmerkov (več kot 50 mg/kg/dan) se je zmanjšala plodnost podganjih samičk. Odmerki, večji od 125 mg/kg, so povzročali toksične učinke pri kunčjih samičkah in kostne anomalije pri potomcih. Pri nekaterih in vitro preskušanjih se je pokazalo mutageno delovanje, kar pa in vivo študije niso potrdile. Glede na dosedanje zbrane podatke lahko tramadol opredelimo kot nemutageno učinkovino. Raziskave o morebitnem rakotvornem potencialu tramadolijevega klorida so izvajali na podganah in miših. V raziskavi pri podganah niso odkrili zvečane pojavnosti tumorjev, ki bi bila povezana z učinkovino. V raziskavi pri miših sta se zvečali pojavnost adenoma jetrnih celic pri samcih (odvisno od odmerka, neznačilen porast pojavnosti tumorja pri odmerkih večjih od 15 mg/kg) in pogostnost pljučnih tumorjev pri vseh skupinah samic, ki so dobivale različne odmerke učinkovine (značilno, vendar neodvisno od odmerka). 6. FARMACEVTSKI PODATKI 6.1 Seznam pomožnih snovi Tramal 100 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem: 8

9 Jedro tablete: -mikrokristalna celuloza -hipromeloza mpa s -magnezijev stearat -brezvodni koloidni silicijev dioksid Obloga tablete: - hipromeloza 6 mpa s - laktoza monohidrat - makrogol propilenglikol - smukec - titanov dioksid (E 171) Tramal 150 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem: Jedro tablete: -mikrokristalna celuloza -hipromeloza mpa s -magnezijev stearat -brezvodni koloidni silicijev dioksid Obloga tablete: - hipromeloza 6 mpa s - laktoza monohidrat - makrogol propilenglikol - smukec - titanov dioksid (E 171) - kinolinsko rumeno (E 104) - rdeči ţelezov oksid (E 172) Tramal 200 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem: Jedro tablete: -mikrokristalna celuloza -hipromeloza mpa s -magnezijev stearat -brezvodni koloidni silicijev dioksid Obloga tablete: - hipromeloza 6 mpa s - laktoza monohidrat - makrogol propilenglikol - smukec - titanov dioksid (E 171) - kinolinsko rumeno (E 104) - rdeči in rjavi ţelezov oksid (E 172) 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 9

10 5 let 6.4 Posebna navodila za shranjevanje Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina AL/PP ali AL/PVC/PVDC pretisni omot Tramal filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem: Škatle z 10, 30, 50, 60, 150 (10X15) filmsko obloţenimi tabletami s podaljšanim sproščanjem. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom Ni posebnih zahtev. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Grünenthal d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana 8. ŠTEVILKA DOVOLJENJA ZA PROMET Tramal 100 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem: 5363-I-1191/08 Tramal 150 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem: 5363-I-1192/08 Tramal 200 mg filmsko obloţene tablete s podaljšanim sproščanjem: 5363-I-1193/08 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA