1 Harmonični signali in njihova predstavitev z vektorji kazalci
|
|
- Ερατώ Κοντολέων
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Harmonični signali in nihova predsaviev z veori azalci Osnovni harmonični signal predsavla osinusna časovna odvisnos () = cosω. (.) Časovni diagram ega signala e priazan na slii., in sicer v odvisnosi od faznega oa in () ω - Slia. Kosinus z ampliudo v odvisnosi od faznega oa ω in časa od časa. Zvezo med faznim oom ω in časom predsavla rožna frevenca ω = f =, (.) Enoa rožne frevence e radian/s. Ker enoe za o (radian) običano ne pišemo, e enoa rožne frevence s -, za razlio od enoe za frevenco, i e Hz. Ko izražen v radianih usreza dolžini rožnega loa na enosem rogu z radiem r =. renuno vrednos signala () laho predsavimo s proecio veora r() na os v ravnini (, ). Veor r() z dolžino, se enaomerno vri ooli oordinanega izhodišča s ono hiroso ω (slia.). 3 r( ) ω cos(ω ) Slia. Predsaviev osinusnega signala s proecio roiraočega veora Ob času = leži azalec v smeri osi, zao e negova proecia +, ar predsavla masimalno poziivno vrednos osinusnega signala. Na slii.3 so priazani položai ega veora v reh značilnih časih in z nimi povezanimi faznimi oi. Usrezno povezavo laho poiščemo z časovnim diagramom na slii..
2 Opisovane harmoničnih signalov ω = r() r() ω = r() ω = = = 4 Slia.3 Položa azalca r() v reh značilnih renuih V olior harmonični signal nima ob času = masimuma, ga laho zapišemo z usreznim premiom osnovne funcie = () = cos( ω ϕ). (.3) Časovni diagram in usrezna predsaviev s azalcem sa priazana na sliah.4 in.5. ϕ ω - Slia.4 Kosinusni signal premanen za o ϕ cos(ω-ϕ) ω = ϕ Slia.5 Položa azalca v renuu = Iz obeh sli vidimo, da zaasniev signala laho predsavimo z usreznim izhodiščnim položaem azalca r(). Ker vela sin = cos, (.4)
3 Opisovane harmoničnih signalov 3 priažemo signal () = sinω, o azalec z začeno fazo -/, ar e priazano na sliah in.7..6 ω Slia.6 Graf signala () = sinω sinω ϕ = ϕ = ω ω = > Slia.7 Položa azalca, i predsavla sinω ob času = in nea renuov asnee. Iz slie.7 nazorno vidimo, da mora bii začena faza azalca -/. Na a način proecia azalca rase s časom in e za < ω < poziivna. Opisovane harmoničnih signalov isih frevenc a različnih ampliud in faz z usreznimi veori oz. azalci ob času =, omogoča poenosavleno računane različnih ombinaci ašnih signalov. Pri em uporablamo pravila, i velao za arimeio ravninsih veorev. Na slii.8 e priazano seševane dveh orogonalnih signalov () = () + () = cosω + Bsinω= Ccos( ω ϕ ). (.5) Z uporabo pravil za seševane orogonalnih veorev dobimo ampliudo C s Piagorovim pravilom C = + B, (.6) o ϕ pa iz razmera omponen ϕ = arcg B + m. (.7)
4 4 Opisovane harmoničnih signalov er e za m = za < (.8) Zaloga vrednosi funcie arcg [-/, /] ne poriva oov ϕ, i ležio v drugem in reem vadranu, zao v enačbi (.7) nasopa člen m, i vpliva na rezula, če e ampliuda osinusne omponene negaivna. () = cosω= 3,5cosω () = Bsinω= sinω z () = () + () = Ccos( ω ϕ) B ϕ C 4 ϕ = arcg = 9, 7 =,5 rd 3,5.. 3 ω 4 Slia.8 Ilusracia seševana sinusnega in osinusnega signala Na podoben način, o poea seševane, laho poluben harmonični signal razsavimo na negovi orogonalni (udi vadraurni) omponeni (osinus in sinus) z uporabo adicisega izrea za osinus [ ] Ccos( ω ϕ) = C cosωcosϕ + sinωsin ϕ = ( Ccos ϕ)cos ω + ( Csin ϕ)sinω =.(.9) = cosω + Bsinω ašno razsavlane e priazano na slii z uporabo geomerise ponazorive.
5 Opisovane harmoničnih signalov 5 = Ccosϕ B = Csinϕ C ϕ Slia.9 Razsavlane signala na vadraurni omponeni Esponenna funcia z imaginarnim esponenom Imaginarna enoa e definirana o vrednos, i izpolnue enačbo =. (.) Ker e enačba drugega reda, e nena rešiev udi. Z uvedbo imaginarne enoe se nam razširi ševilsa premica realnih ševil v omplesno ravnino. Vsao ševilo e predsavleno z realno in omplesno omponeno. Računane s omplesnimi ševili e preproso, doler uporablamo le osnovne algebrse operacie, o so seševane, množene in poencirane. Za zgled si oglemo množene omplesnih ševil: (3 + )(5 ) = = = (.) Vprašane vrednosi ranscendennih funci za imaginarne oz. omplesne argumene, rešimo z uporabo funcisih poenčnih vrs (aloreva poenčna vrsa). Esponenno funcio laho zapišemo v oblii nesončne vrse 3 4 ep( ) = e = (.3)!! 3! 4! V enačbo (.3) vsavimo nameso realne vrednosi čiso imaginarno vrednos in pri em upoševamo definicio imaginarne enoe (.) pri računanu poenc ( ) = = ( ) = = ( ) = = Više cele poence se ponavlao po modulu 4, sa vela ( ) 3 (.4) n+ 4 n 4 n 4 n n = = = = za, (.5) er Z označue množico celih ševil {..., -, -,,,, 3,...}. Z upoševanem pravil (.4) in (.5) dobimo iz enačbe (.3)
6 6 Opisovane harmoničnih signalov ( ) ( ) ( ) e = = =!! 3! 4!!! 3! 4! 5! = ! 4! 6!! 3! 5! 7! (.6) V prvem olepau, i predsavla realno omponeno ševila e e poenčna vrsa funcie cos, v drugem olepau pa e vrsa za funcio sin. Enačbo (.6) predsavla Eulerevo formulo za omplesna ševila, i o rao zapišemo Iz Eulereve formule (.7) laho ugoovimo sledeča desva: e e omplesno ševilo z absoluno vrednoso e = cos+ sin. (.7) e = cos + sin = cos + sin =, (.8) veor, i v omplesni ravnini presavla ševilo e olepa z realno oso o, zao ponavadi vrednos imaginarne omponene esponena označuemo z gršimi črami, i ih običano uporablamo za oe. Na slii. e predsaviev ševila e ϕ v omplesni ravnini zaradi periodičnosi funci sinus in osinus e esponenna funcia imaginarnega esponena periodična s periodo ( + ) e = e za (.9) Im sin ϕ ϕ e ϕ - cos ϕ Re - Slia. Grafična predsaviev ševila z = v ravnini omplesnih ševil Iz slie. vidimo, da laho značilna ševila na enosem rogu izrazimo v esponenni oblii oziroma s faznim oom = e = e + = e = e ± (+ ) = e = e e ϕ + = e = e (.)
7 Opisovane harmoničnih signalov 7 Na osnovi Eulereve formule (.7) laho vsao ševilo zapišemo v ao imenovani polarni oblii,.. z absoluno vrednoso in polarnim oom z = Re( z) + Im( z) = a+ b = re r = z = Re( z) + Im( z) = a + b Im( z) b ϕ = arcg + ( + m) = arcg + ( + m). (.) Re( z) a a m =,,,,,,, a < ϕ { } Pri določanu oa ϕ na osnovi realne in imaginarne omponene moramo ponovno upoševai, da glavna vea funcie arcg zaema le vrednosi oov med -/ in /, s aerimi poriemo le omplesna ševila, i imao poziivno realno omponeno. Ševila z negaivno realno omponeno imao polarni o ϕ na inervalu (/, 3/). Zaradi periodičnosi esponenne funcie v obsegu omplesnih ševil (.9) ima vsao omplesno ševilo z nesončno možnih polarnih oov ϕ. z z =r Im Im(z) ϕ Re(z) Re Slia. Polarni zapis omplesnega ševila 3 Esponenni zapis harmoničnih signalov Iz Eulereve formule (.7) sledi Ker e osinus soda funcia sinus pa e liha funcia e + e = (cos + sin ) + (cos( ) + sin( )). (3.) se imaginarni dela v desni srani enačbe (3.) uničia. dobimo e cos( ) = cos, (3.) sin( ) = sin, (3.3) e + = cos. (3.4) Enačbo (3.4) obrnemo in izrazimo osinus z esponenno funcio s čiso imaginarnim esponenom e + e cos =. (3.5)
8 8 Opisovane harmoničnih signalov Če nameso vsoe omplesnih ševil v (3.) izračunamo razlio, dobimo in od od e e = sin (3.6) e e sin =. (3.7) Z uporabo zveze (3.5) laho osinusni signal predsavimo o vsoo dveh omplesnih ševil (azalcev z dolžino ½ ), i se s ono hiroso ω vria v naspronih smereh ω ω () = cos( ω) = e + e. (3.8) Im(z) ω e ω ω cos(ω ) e ω Re(z) Slia 3. Vsoa dveh nasprono vrečih azalcev e realna Iz slie 3. vidimo, da v renuu = oba azalca olepaa o, nuna vsoa pa e masimalna. Z usreznim faznim zasuom laho na ena način predsavimo udi sinusni signal. Uporabimo enačbo (3.7) in vano vsavimo vrednosi za in - zapisane s faznim oom (.) ω ω ω () = sin = e e = ( e ) + e ω ω ω = e e + e e ω =. (3.9) Sinusni signal dobimo o vsoo dveh azalcev z dolžino ½ in začeno fazo ϕ = ±/. Kazalec, i se vri v poziivnem smislu (+ω), ima fazo -/, o e razvidno iz slie 3.. Za realne signale e faza azalca z negaivno frevenco vedno nasprono enaa fazi azalca s poziivno frevenco, zao zadosue, da signale opisuemo le s fazo pri poziivni frevenci. Fizialno resnične so le poziivne frevence. Z uvedbo poma negaivne frevence se poenosavi obravnavane različnih signalov in nihovih sperov, er so pravila za računane z esponenno funcio bol preprosa, o so pravila in lasnosi rigonomeričnih funci.
9 Opisovane harmoničnih signalov 9 Im(z) ω e ( ω ) e e sin(ω ) Re(z) ω e ( ω ) Slia 3. Položa azalcev signala sinω ob času = in ω = 7
10 Fouriereva analiza 4 Fouriereva analiza Komplesna Fouriereva vrsa Periodičen signal () s periodo laho predsavimo s Fourierevo omplesno vrso ω, (4.) = () X e, = er e osnovna rožna frevenca določena s periodo signala Koeficiene omplesne vrse X izračunamo z enačbo X ω = = f. (4.) + () ω = e. (4.3) τ Začeni čas τ, i e spodna mea inegrala v (4.3) e poluben. Izberemo ga ao, da poenosavimo računane inegrala. Koeficieni X so v splošnem omplesne vrednosi, i predsavlao speer signala () X X e Φ = (4.4) Za oeficiene realnih signalov (vrednos signala e realna vrednos) vela, da sa oeficiena z enao absoluno vrednoso indesa omplesno onugiran par * X = X, (4.5) in iz ega sledi, da e ampliudni speer soda funcia disrene spremenlive Fazni speer pa e liha funcia X Φ = X. (4.6) = Φ. (4.7) Fouriereva rigonomerična vrsa Osnovna oblia-oeficieni a, a in b Periodične signale () laho predsavimo udi o vsoo enosmerne in nesončno vsoo osnovne in viših harmonsih omponen, i ih zapišemo s rigonomeričnima funciama sinus in osinus ω ω (4.8) = = () = a + a cos( ) + b sin( )
11 Fourireva analiza Za razlio od omplesne vrse imamo u ri formule za izračun oeficienov. Koeficien a predsavla enosmerno vrednos, zao ga izračunamo o povprečno vrednos signala a τ + Koeficiene a in b izračunamo ločeno z različnima izrazoma = () d. (4.9) τ + τ a = ()cos( ω ) d, (4.) τ τ + b = ()sin( ω ) d, (4.) τ er e ω rožna frevenca osnovne harmonse omponene določene z osnovno periodo (4.) Če e periodični signal soda funcia poem vela Če e signal () liha funcia časa poem vela b a ( ) = ( ) (4.) = =,,3, (4.3) ( ) = ( ) (4.4) = =,,, (4.5) Druga oblia rigonomerične Fourireve vrse Kosinusni in sinusni signal ise harmonse omponene laho združimo v en sam osinusni signal z ampliudo c in fazo ϕ. mpliudni speer c in fazni speer ϕ izračunamo iz oeficienov a in b iz enačbe a cos( ω ) + b sin( ω ) = c cos( ω ϕ ). (4.6) Za osinus na desni srani enačbe uporabimo adicisi izre in dobimo a b = c = c cosϕ sinϕ Iz ega sisema enačb izračunamo ampliudo in fazo (4.7) = + c a b b a ϕ = arcg + m m = a a < (4.8)
12 Fouriereva analiza Koeficien c e enosmerna omponena in e ena a. S oeficieni c, c in ϕ zapisana Fouriereva vrsa se glasi () = c + c cos( ω ϕ) (4.9) = Zveze med oeficieni omplesne in rigonomerične Fouriereve vrse V zapisu s omplesno vrso predsavlaa oeficiena pri frevenci ω in -ω -o harmonso omponeno ω ω Φ ω Φ ω X e + X e = X e e + X e e = ( ω+ Φ) ( ω+ Φ = X ) ( e + e ) = X cos( ω + Φ ) Iz primerave z (4.6) dobimo zveze (4.) c X = X = =,,3, (4.) X = c (4.) Φ = ϕ (4.3) Parsevalov save povprečna moč periodičnega signala τ + P = () d = X = τ = = = ( b ) = c + c = a + a + (4.4)
13 Fourireva analiza 3 Fouriereva ransformacia Definicia: Inverzna F: = [ ] = ω X ( ω) F () e () d (4.5) ( ) X( ω) = Re( X( ω)) + Im( X( ω)) = X( ω) e Φ ω (4.6) = [ ] = () F X( ω) X( ω) e ω dω (4.7) Za Fouriereva para časovnih signalov in nunih sperov velao nasledna pravila:. Linearnos. Zrcalene časovne osi F () X( ω) F () Y( ω) F (4.8) a() + b() ax ( ω) + by( ω) (4.9) 3. Časovno salirane 4. Časovni premi F ( ) X ( ω) (4.3) F ω a ( ) X a a (4.3) 5. Frevenčni premi - modulacia 6. Odvaane po času 7. Inegral časovne funcie ( ) X( ω ) e ± ω e ± (4.3) F ± ω F ω ω (4.33) () X( ) d() F ωx( ω) d n d () F n ( ω ) X( ω) n d (4.34)
14 4 Fouriereva analiza F X ( ω) ( τ ) dτ + X() δ( ω ) (4.35) ω 8. ransform produa F () () X( ω) Y( ω) 9. ransform onvolucie X ( ω) Y( ω) = X( λ) Y( ω λ) dλ (4.36). Dualnos F () () X( ω) Y( ω) () () = ( τ ) ( τ) dτ F (4.37) X () ( ω) (4.38) Parsevalov save normalizirana energia aperiodičnih signalov E = () d = X( ω) dω = S( ω) dω E = S( f) df = S( f) df (4.39)
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραNajprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραOdvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:
4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Daum: 5.. 999. Izračuaje kompoee ampliudega spekra podaega periodičega sigala! Kolikša je osova frekveca ega sigala? Tabeliraje prvih šes ampliud! -,,,,3,4,5 - [ms]. Izračuaje Fourierjev rasform podaega
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα11. ANALIZA ČASOVNIH VRST
S. Korenjak-Černe: STATISTIČE METODE Prosojnica -. Časovna vrsa je niz isovrsnih podakov, ki se nanašajo na zaporedne časovne razmike ali renuke. En sam podaek da saisično sliko pojava, niz isovrsnih podakov
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραMatematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα41. Jednačine koje se svode na kvadratne
. Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραSEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραZakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws)
Zakonioi hiroi reakcije in konane hiroi (Rae law) Merjena hiro reakcije je odvina od koncenracije reakanov na neko poenco. v k [A] [B] k konana hiroi reakcije (neodvina od koncenracije) (odvina od T) Ekperimenalno
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραD f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότερα1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru
..5 Lasnosi merilnih naprav v informacijskem prosoru Merilno napravo lahko obravnavamo udi ko komunikacijski kanal: informacijski vir: merilni objek z merjeno veličino monje z naslovljenec: merilec, nadzorni
Διαβάστε περισσότεραpredavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic
1 RE ITVE 5. DOMAƒE NALOGE - TOTP - modul MATEMATIKA predavaelj: doc. Andreja Drobni Vidic UPORABA ODVODOV IN INTEGRALI Diferencialni ra un je omogo il re²evanje nalog, za kaere je pred em kazalo, da presegajo
Διαβάστε περισσότεραVILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.
VILJUŠKARI 1. Viljuškar e korii za uoar andardnih euro-pool palea na druko ozilo u ieu prikazano na lici. PALETOMAT a) Koliko reba iljuškara da bi ree uoara kaiona u koji aje palea bilo anje od 6 in, ako
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραPeriodičke izmjenične veličine
EHNČK FAKULE SVEUČLŠA U RJEC Zavod za elekroenergeiku Sudij: Preddiploski sručni sudij elekroehnike Kolegij: Osnove elekroehnike Nosielj kolegija: Branka Dobraš Periodičke izjenične veličine Osnove elekroehnike
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραMatematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότερα(P.I.) PRETPOSTAVKA INDUKCIJE - pretpostavimo da tvrdnja vrijedi za n = k.
1 3 Skupovi brojeva 3.1 Skup prirodnih brojeva - N N = {1, 2, 3,...} Aksiom matematičke indukcije Neka je N skup prirodnih brojeva i M podskup od N. Ako za M vrijede svojstva: 1) 1 M 2) n M (n + 1) M,
Διαβάστε περισσότεραELEKTROTEHNIČKI ODJEL
MATEMATIKA. Neka je S skup svih živućih državljana Republike Hrvatske..04., a f preslikavanje koje svakom elementu skupa S pridružuje njegov horoskopski znak (bez podznaka). a) Pokažite da je f funkcija,
Διαβάστε περισσότεραLastne vrednosti in vektorji
Poglavje Lastne vrednosti in vetorji Naloga Gerschgorinov izre Naj bo A C n n in C i = {z C i, z a ii n j=,j i a ij } rog v omplesni ravnini, za i =,, n Vse lastne vrednosti matrie A ležijo v uniji rogov
Διαβάστε περισσότερα2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x
Zadatak (Darjan, medicinska škola) Izračunaj vrijednosti trigonometrijskih funkcija broja ako je 6 sin =,,. 6 Rješenje Ponovimo trigonometrijske funkcije dvostrukog kuta! Za argument vrijede sljedeće formule:
Διαβάστε περισσότεραTRIGONOMETRIJA TROKUTA
TRIGONOMETRIJA TROKUTA Standardne oznake u trokutuu ABC: a, b, c stranice trokuta α, β, γ kutovi trokuta t,t,t v,v,v s α,s β,s γ R r s težišnice trokuta visine trokuta simetrale kutova polumjer opisane
Διαβάστε περισσότεραPRIMJER 3. MATLAB filtdemo
PRIMJER 3. MATLAB filtdemo Prijenosna funkcija (IIR) Hz () =, 6 +, 3 z +, 78 z +, 3 z +, 53 z +, 3 z +, 78 z +, 3 z +, 6 z, 95 z +, 74 z +, z +, 9 z +, 4 z +, 5 z +, 3 z +, 4 z 3 4 5 6 7 8 3 4 5 6 7 8
Διαβάστε περισσότεραAnaliza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.
Matematika - vježbe. prosinca 5. Stupnjevi i radijani Ako je kut φ jednak i rad, tada je veza između i 6 = Zadatak.. Izrazite u stupnjevima: a) 5 b) 7 9 c). d) 7. a) 5 9 b) 7 6 6 = = 5 c). 6 8.5 d) 7.
Διαβάστε περισσότεραP P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ
P P Ó P r r t r r r s 1 r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s Pr s t P r s rr r t r s s s é 3 ñ í sé 3 ñ 3 é1 r P P Ó P str r r r t é t r r r s 1 t r P r s rr 1 1 s t r r ó s r s st rr t s r t s rr s r q s
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραradni nerecenzirani materijal za predavanja R(f) = {f(x) x D}
Matematika 1 Funkcije radni nerecenzirani materijal za predavanja Definicija 1. Neka su D i K bilo koja dva neprazna skupa. Postupak f koji svakom elementu x D pridružuje točno jedan element y K zovemo funkcija
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραDigitalne komunikacije Sašo Toma iè
Digialne komunikacije Sašo Toma iè nizko sio VCO signalni generaor prenosni kanal vzorèevalnik odloèiveno vezje Ljubljana, 212 Kazalo 1 Uvod 6 2 Signali 1 2.1 Periodični signali....................................
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότερα2. Ako je funkcija f(x) parna onda se Fourierov red funkcije f(x) reducira na Fourierov kosinusni red. f(x) cos
. KOLOKVIJ PRIMIJENJENA MATEMATIKA FOURIEROVE TRANSFORMACIJE 1. Za periodičnu funkciju f(x) s periodom p=l Fourierov red je gdje su a,a n, b n Fourierovi koeficijenti od f(x) gdje su a =, a n =, b n =..
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
Διαβάστε περισσότεραΚλασσική Θεωρία Ελέγχου
ΑΡΙΣΤΟΤΕΛΕΙΟ ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΘΕΣΣΑΛΟΝΙΚΗΣ ΑΝΟΙΧΤΑ ΑΚΑΔΗΜΑΙΚΑ ΜΑΘΗΜΑΤΑ Ενότητα 6: Αντίστροφος μετασχηματισμός Laplace Νίκος Καραμπετάκης Άδειες Χρήσης Το παρόν εκπαιδευτικό υλικό υπόκειται σε άδειες χρήσης
Διαβάστε περισσότεραErrata (Includes critical corrections only for the 1 st & 2 nd reprint)
Wedesday, May 5, 3 Erraa (Icludes criical correcios oly for he s & d repri) Advaced Egieerig Mahemaics, 7e Peer V O eil ISB: 978474 Page # Descripio 38 ie 4: chage "w v a v " "w v a v " 46 ie : chage "y
Διαβάστε περισσότεραOtpornost R u kolu naizmjenične struje
Otpornost R u kolu naizmjenične struje Pretpostavimo da je otpornik R priključen na prostoperiodični napon: Po Omovom zakonu pad napona na otporniku je: ( ) = ( ω ) u t sin m t R ( ) = ( ) u t R i t Struja
Διαβάστε περισσότεραC 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,
1 1., BD 1 B 1 1 D 1, E F B 1 D 1. B = a, D = b, 1 = c. a, b, c : (1) 1 ; () BD 1 ; () F; D 1 F 1 (4) EF. : (1) B = D, D c b 1 E a B 1 1 = 1, B1 1 = B + B + 1, 1 = a + b + c. () BD 1 = BD + DD 1, BD =
Διαβάστε περισσότεραKOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS Seminarska naloga pri predmetu Komuniciranje v matematiki Avtor: Zalka Selak Mentor: prof. dr. Tomaţ Pisanski KAZALO:
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραtransformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije
promatramo dva oordnatna sustava S S sa zaednčm shodštem z z y y x x blo o vetor možemo raspsat u baz, A = A x + Ay + Az = ( A ) + ( A ) + ( A ) (1) sto vred za ednčne vetore sustava S = ( ) + ( ) + (
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραFunkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.
II. FUNKCIJE 1. Osnovni pojmi 2. Sestavljanje funkcij 3. Pregled elementarnih funkcij 4. Zveznost Kaj je funkcija? Definicija Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi
Διαβάστε περισσότερα15. domaća zadaća. Matematika 1 (preddiplomski stručni studij elektrotehnike)
Maemaika 5.. Koriseći definiciju derivacije funkcije u očki izračunaje sljedeće granične vrijednosi: c) f) h) i) j) k) n) o) q) r) e 0 e 0 e 0 ln( + ) 0 ln( + ) 0 4 ln sin e 0 5 g e 0 6 cos e cg e ln(
Διαβάστε περισσότεραDirektni pretvorniki
Prevorniki brez galvanske ločive med odom in odom: direkni enosmerni prevorniki za eno in večkvadranno obraovanje lasno vodeni usmerniki in razsmerniki Prednosi: majhna eža, volumen dobro razmerje med
Διαβάστε περισσότεραFourierova transformacija kontinuiranog aperiodičnog signala. Fourierova transformacija. signala. x(t) aperiodični signal konačnog trajanja
Fourierova ransformacija koninuiranog aperiodičnog Fourierova ransformacija koninuiranog aperiodičnog x() aperiodični signal konačnog rajanja kreiramo periodični signal peiroda T p periodičnim ponavljanjem
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότερα!"#$ % &# &%#'()(! $ * +
,!"#$ % &# &%#'()(! $ * + ,!"#$ % &# &%#'()(! $ * + 6 7 57 : - - / :!", # $ % & :'!(), 5 ( -, * + :! ",, # $ %, ) #, '(#,!# $$,',#-, 4 "- /,#-," -$ '# &",,#- "-&)'#45)')6 5! 6 5 4 "- /,#-7 ",',8##! -#9,!"))
Διαβάστε περισσότεραMATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Διαβάστε περισσότεραZadatak 2 Odrediti tačke grananja, Riemann-ovu površ, opisati sve grane funkcije f(z) = z 3 z 4 i objasniti prelazak sa jedne na drugu granu.
Kompleksna analiza Zadatak Odrediti tačke grananja, Riemann-ovu površ, opisati sve grane funkcije f(z) = z z 4 i objasniti prelazak sa jedne na drugu granu. Zadatak Odrediti tačke grananja, Riemann-ovu
Διαβάστε περισσότεραDvanaesti praktikum iz Analize 1
Dvaaesti praktikum iz Aalize Zlatko Lazovi 20. decembar 206.. Dokazati da fukcija f = 5 l tg + 5 ima bar jedu realu ulu. Ree e. Oblast defiisaosti fukcije je D f = k Z da postoji ula fukcije a 0, π 2.
Διαβάστε περισσότεραTema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Διαβάστε περισσότεραDijagrami: Greda i konzola. Prosta greda. II. Dijagrami unutarnjih sila. 2. Popre nih sila TZ 3. Momenata savijanja My. 1. Uzdužnih sila N. 11.
Dijagrami:. Udužnih sia N Greda i konoa. Popre nih sia TZ 3. Momenata savijanja My. dio Prosta greda. Optere ena koncentriranom siom F I. Reaktivne sie:. M A = 0 R B F a = 0. M B = 0 R A F b = 0 3. F =
Διαβάστε περισσότεραEnergija magnetnega polja
Energija magnenega polja. Energija magnenega polja Vsebina: moč in energija, energija sisema uljav, nadomesna indukivnos, energija v nelinearnih magnenih srukurah, gosoa energije, izračun indukivnosi iz
Διαβάστε περισσότεραHMY 220: Σήματα και Συστήματα Ι
HMY : Σήματα και Συστήματα Ι ΔΙΑΛΕΞΗ # Μετασχηματισμοί Σημάτων Ενέργεια και Ισχύς Σήματος Βασικές κατηγορίες σημάτων Περιοδικά σήματα Άρτια και περιττά σήματα Εκθετικά σήματα Μετασχηματισμοί σημάτων (signal
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραOM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA
OM V me i preime: nde br: 1.0.01. 0.0.01. SAVJANJE SLAMA TANKOZDNH ŠTAPOVA A. TANKOZDN ŠTAPOV PROZVOLJNOG OTVORENOG POPREČNOG PRESEKA Preposavka: Smičući napon je konsanan po debljini ida (duž pravca upravnog
Διαβάστε περισσότεραM086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost
M086 LA 1 M106 GRP Tema: CSB nejednakost. 19. 10. 2017. predavač: Rudolf Scitovski, Darija Marković asistent: Darija Brajković, Katarina Vincetić P 1 www.fizika.unios.hr/grpua/ 1 Baza vektorskog prostora.
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI Zbira zadataa NIŠ,. Sadržaj Furijeov red, spetar 5 Literatura 5 Indes pojmova 5 Sadržaj Furijeov red, spetar Zadata. Izračunati oeficijente Furijeovog
Διαβάστε περισσότεραΤο άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
Διαβάστε περισσότερα1.4 Tangenta i normala
28 1 DERIVACIJA 1.4 Tangenta i normala Ako funkcija f ima derivaciju u točki x 0, onda jednadžbe tangente i normale na graf funkcije f u točki (x 0 y 0 ) = (x 0 f(x 0 )) glase: t......... y y 0 = f (x
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραprimer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
Διαβάστε περισσότεραZadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu
Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu Trigonometrijske jednačine i nejednačine. Zadaci koji se rade bez upotrebe trigonometrijskih formula. 00. FF cos x sin x
Διαβάστε περισσότεραAnalitička geometrija i linearna algebra. Kartezijev trodimenzionalni pravokutni koordinatni sustav čine 3 međusobno okomite osi: Ox os apscisa,
Alitičk geoetrij i lier lger Vektori KOORDINATNI SUSTAV Krteijev prvokuti koorditi sustv Krteijev trodieioli prvokuti koorditi sustv čie eđusoo okoite osi: O os pscis O os ordit O os plikt točk O ishodište
Διαβάστε περισσότεραEnergija magnetnega polja, prvič
ENERGIJA POLJA_1(13).doc 1/11.6.6 Energija magnenega polja, prvič Izhajamo iz moči na uljavi, ki je enaka produku oka in napeosi na uljavi p = ul il. To so sedaj časovno spreminjajoče veličine, lahko bi
Διαβάστε περισσότεραOsnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov
Periodični signali, osnovni poji 7. Osnovni poji pri obravnavi periodičnih signalov Vsebina: Opis periodičnih signalov z periodo, frekvenco, krožno frekvenco. Razlaga pojov aplituda, faza, haronični signal.
Διαβάστε περισσότεραElementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
Διαβάστε περισσότεραTrigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto
Trigonometrija Adicijske formule Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto Razumijevanje postupka izrade složenijeg matematičkog problema iz osnova trigonometrije
Διαβάστε περισσότεραKEMIJSKO REAKCIJSKO INŽENIRSTVO
Zbira rešeih alog KEMIJSKO REKCIJSKO INŽENIRSTVO. del lbi Piar Ljubljaa . Piar Naloga # Za reaijo aeile () + arolei (),3 buadie (C) ravoeža osaa K p pri T86 o C i P o. bar zaša K p 4.5 bar -. Na začeu
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIKA I 1.kolokvij zadaci za vježbu I dio
MATEMATIKA I kolokvij zadaci za vježbu I dio Odredie c 0 i kosinuse kueva koje s koordinanim osima čini vekor c = a b ako je a = i + j, b = i + k Odredie koliki je volumen paralelepipeda, čiji se bridovi
Διαβάστε περισσότεραDigitalne komunikacije
LABORATORIJ ZA KOMUNIKACIJSKE NAPRAVE Digialne komunikacije Šudijsko gradivo in navodila za laboraorijske vaje ANTON UMEK Ljubljana, 22 2 I. DIGITALNI PRENOS V OSNOVNEM PASU Osnovni frekvenčni pas in speker
Διαβάστε περισσότερα