VODA IN RASTLINSKA CELICA
|
|
- Αμύντα Νικολάκος
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 VODA IN RASTLINSKA CELICA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo
2 Poikilohidre rastline Homojohidre rastline zelo suh zrak kutikula zelo vlažen zrak voda
3 Rastlinska celica
4 Lastnosti vode Molekula vode je polarna. Vodikove vezi Fizikalne lastnosti velika specifična toplota (4184 J g -1 K -1 ) velika latentna izparilna toplota ( 44 kj mol -1 ) površinska napetost kohezija vodikove vezi med posameznimi molekulami vode adhezija privlačne sile med molekulami vode in neko površino kapilarnost relativno velika natezna trdnost
5 Pomen vode sodeluje v večini pomembnejših fizioloških procesov je glavni medij za transport metabolitov je dobro topilo za ione in različne polarne organske metabolite (hidratacijski ovoj okoli ionov oz. nabitih molekul) vodne molekule protein
6 Pomen vode sodeluje v večini pomembnejših fizioloških procesov je glavnij medij za transport metabolitov je dobro topilo za ione in različne polarne organske metabolite (hidratacijski ovoj okoli ionov oz. nabitih molekul) znotrajcelični tlak (TURGOR) potreben za normalen potek fizioloških procesov, mehanska stabilnost voda je v rastlinski celici tudi reaktant oz. substrat (fotoliza vode v fotosintezi, hidroliza škroba ipd.)
7 Transport vode difuzija masni tok
8 Difuzija naključno, a progresivno gibanje molekul s področja z veliko prosto energijo na področje z majhno prosto energijo (če ni drugih sil npr. po koncentracijskem gradientu). Difuzijo opisuje Fick-ov zakon J s (gostota toka) = -D s (δc s /δx) [mol m -2 s -1 ] D s = difuzijski koeficient (konstanta, s katero označujemo zmožnost gibanja neke snovi v določenem mediju m -2 s -1 )
9 Začetno stanje Vmesno stanje Ravnotežno stanje Koncentracijski profil Koncentracija Položaj v posodi
10 Difuzija je zelo učinkovit transport, če gre za majhne razdalje, ne pa pri velikih razdaljah. Za celične dimenzije 50 µm = sek, za daljše poti 1m = 30 let! Z difuzijo se voda giblje pri: transportu vode med apoplastom in simplastom transportu vode preko membran transportu vode iz tal v apoplast korenine (delno) pri prehodu vode iz apoplasta v zrak medceličnih prostorov lista pri prehodu iz medceličnih prostorov lista v ozračje
11 Masni (volumski) tok je gibanje molekul po gradientu tlaka odvisno je od polmera vodnika (r), viskoznosti tekočine (η) in gradienta tlaka (δψ/δx). Hitrost volumskega toka opisuje Poiseuille-ov zakon: Jv Π r = 8 η 4 δ Ψp δ x [m 3 s -1 ] Masni tok je neodvisen od koncentracijskih gradientov, če tinevplivajonaviskoznost.
12 Z masnim tokom se voda transportira pri: transportu vode v ksilemu transportu vode v tleh transportu vode v apoplastu transportu vode v floemu Masni tok je glavna oblika transporta vode na daljše razdalje.
13 Rastlinska celica
14 Oliogosaharidne verige glikoproteinov Zunanjost celice Lipidna dvoplast Notranjost celice Periferni membranski protein Integralni membranski protein Periferni membranski protein Z lipidom sidrani membranski protein
15 V rastlinsko celico lahko voda prehaja: skozi membrano - z difuzijo skozi pore, ki jih imenujemo akvaporini - z masnim tokom Akvaporini za vodo specifične pore. Celica lahko kontrolira propustnost membrane za vodo, tako da regulira odprtje/zaprtje akvaporinov (fosforilacija AK v proteinu akvaporina).
16 zunanjost celice vodne molekule akvaporin fosfolipidna dvoplast citoplazma
17 Osmoza Biološke membrane (plazmalema, tonoplast) so selektivno prepustne. Skozi plazmalemo lažje prehajajo voda in druge nenabite manjše molekule, za večje in nabite molekule je prehajanje težje, za to so potrebni posebni prenašalni mehanizmi. Oliogosaharidne verige glikoproteinov Zunanjost celice Lipidna dvoplast Notranjost celice Periferni membranski protein Integralni membranski protein Periferni membranski protein Z lipidom sidrani membranski protein
18 Osmoza Biološke membrane (plazmalema, tonoplast) so selektivno prepustne. Skozi plazmalemo lažje prehajajo voda in druge nenabite manjše molekule, za večje in nabite molekule je prehajanje težje, za to so potrebni posebni prenašalni mehanizmi. Osmoza je neto tok vode skozi selektivno prepustno membrano, ki razmejuje dve raztopini z različnimi koncentracijami topljenca. Gibanje vode koncentracijski gradient + gradient tlaka Smer in hitrost toka sta odvisna od seštevka obeh gradientov, ki ga opisuje gradient vodnega potenciala.
19 osmotski tlak Pfeffer-jeva celica: «polpropustna membrana«glina + CuFe(CN)6 20% vodna raztopina sladkorja 100% voda Rastlinska celica: koncentracija topljencev v notranjosti celice je navadno 0.5 do 1 mol večja kot v zunanjosti celice, med organeli je koncentracija precej izenačena koncentracija v apoplastu molalna
20 Vodni potencial! i) topljenci, ii) tlak, iii) interakcije vodnih molekul s površino ter iv) gravitacija predstavljajo v rastlini glavne dejavnike, ki vplivajo na razpoložljivost vode Naštete vplive opišemo z vodnim potencialom Vodni potencial (Ψ w ) je mera za razpoložljivost vode v nekem sistemu. enota za vodni potencial je pascal (Pa Nm -2 J m -3 ). Ψ w izražamo ga kot razliko med potencialom v danih pogojih in potencialom, izmerjenim v standardnih pogojih. Referenčni vodni potencial ima čista voda pri atmosferskem tlaku in okoljski temperaturi.
21 Ψ s... potencial raztopine = osmotski potencial, ( < 0)! Ψ s = - RTc s van't Hoff-ova enačba: R = plinska konstanta, 8.31 J mol -1 K -1 m -3 T = absolutna temperatura, K c s = osmolalnost raztopine, mol kg -1 ( količina topljencev) veliko topljencev protoplast malo topljencev celična stena
22 ! Ψ p...potencial tlaka = hidrostatski tlak raztopine, pozitiven tlak veča vodni potencial, negativni ga zmanjšuje Potencial tlaka v celicah = turgorski tlak ali turgor ( > 0). turgor
23 Ψ m... matrični potencial = potencial matriksa, opisuje zmanjšanje razopoložljivosti vode na račun tvorbe tankega sloja vode (1-2 sloja molekul vode) na površini struktur npr. celične stene.! celična stena Ψ m = -2T / r T površinska napetost vode 7.28 x 10-8 MPa m r polmer meniskov, ki jih oblikuje voda
24 celulozna mikrofibrila (prečno) Ψ m = -2T / r T površinska napetost vode 7.28 x 10-8 MPa m r polmer r = 2.98 µm Ψ m = MPa
25 celulozna mikrofibrila (prečno) Ψ m = -2T / r r = µm Ψ m = -1.5 MPa
26 Ψ g... gravitacijski potencial potencial, ki ga ima voda zaradi dviga na določeno višino ψ g = ρ w gh (10m 0.1 MPa)
27 Vodni potencial! Na vodni potencial vplivajo štirje glavni dejavniki: koncentracija (s) potencial raztopine = osmotski potencial Ψ s tlak (p) potencial tlaka Ψ p gravitacija (g) gravitacijski potencial Ψ g interakcije vodnih molekul s površino (m) matrični potencial Ψ m ψ w = ψ s w + = ψ p s + ψ g p + (ψ m )
28 Sistem z velikim ψ w bo vodo oddajal sistemu z manjšim ψ w. Tudi v celico in iz nje voda prehaja glede na gradient vodnega potenciala. ψ w ψ w
29 Ravnotežje = ni neto toka vode preko membrane ψ w ψ w
30 + čista voda pri atm. tlaku raztopina pri atm. tlaku ψ p raztopina pri različnem tlaku ψ w - ψ s čista voda pri povečanem tlaku + ψ w -
31 Čista voda 0.1 M razt. saharoze Neturgescentna celica Celica po vzpostavitvi ravnotežja
32 Turgescentna celica 0.3 M razt. saharoze Celica po vzpostavitvi ravnotežja
33 ψ w = ψ s + ψ m ψ w = ψ s + ψ p
34 ! ψ w = ψ s + ψ m ψ s ψ w = 0 ψ m ψ w ψ w = ψ s + ψ p (- 0.9 MPa) + (+ 0.3 MPa) ψ w = 0 = MPa ψ s ψ w ψ p
35 Posamezne komponente vodnega potenciala so spremenljive Ψ S celica -0.5 MPadobro zalivane rastline (solata, kumare fižol) do -1.2 MPa bolj tipično -2.5 MPakorenine sladkorne pese, jagode vinske trte - halofiti apoplast -0.1 do 0 MPa Ψ P celica 0.1 do 1 MPa dobro zalivane rastline apoplast ksilem - 1 MPa ali manjši (spremenljiv, odvisen od transpiracije, lahko tudi pozitiven = koreninski tlak)
36 Kaj se dogaja z vodnim potencialom in njegovimi komponentami, ko celica izgublja vodo? Vodni potencial (MPa) popoln turgor naklon Relativni celični volumen Höflerjev diagram turgor = 0 ΔΨ= ε (ΔV/ V) ε prostorninski razteznostni modul Elastičnost cel. stene ( ε = elastičnost) ε ni konstanten, ampak pada s padcem turgorja celica izgubi relativno malo vode vendar se to zelo pozna na padcu turgorja (Ψp).10% Ψp = 0 kostaε in Ψp majhna, na vodni potencial najbolj vplivajo spremembe Ψs
37 Prostorninski razteznostni moduli se pri različnih rastlinah razlikujejo in odražajo prilagoditev tkiva različnih vrst na zmanjšano razpoložljivost vode
38 korenina koreninski lasek voda peščeni delec glineni delec zrak
39 Gravimetrično določena količinavodev tleh(θ m ): razmerje med maso vode v talnem vzorcu in njegovo suho maso (%) Volumska (prostorninska) vsebnost vode v tleh (θ v ) θ m množena z navidezno gostoto tal (%)
40 Vodni potencial tal! Ψ w = Ψ s + Ψ m Ψ s MPa normalna tla MPa slana tla Ψ m blizu 0 MPa tla nasičena z vodo -1 do -2 MPa izsušena tla fine teksture Ψ m = - 2T / r T površinska napetost 7.28 x 10-8 MPa
41 talni delec Ψ m = -2T / r T površinska napetost vode 7.28 x 10-8 MPa m r polmer r = 2.98 µm Ψ m = MPa
42 talni delec Ψ m = -2T / r r = µm Ψ m = -1.5 MPa
43 Poljska kapaciteta - količina vode, ki ostane v tleh potem, ko iz z vodo nasičenih tal odteče voda zaradi gravitacije Točka venenja - je tisti vodni potencial tal, pri katerem rastlina ne more več vzpostaviti turgorja, četudi popolnoma omeji transpiracijo (npr. preko noči, čeprav je zalita). To pomeni, da je vodni potencial tal mnajši ali enak osmotskemu potencialu (ψ s ) rastline
44 Vodni potencial tal (-MPa) pesek glina peščena ilovica Vsebnost vode (utežni %)
45 Gibanje vode v tleh Infiltracija (nasičen tok vode navzdol, po dežju ali zalivanju) nenasičen tok vode - horizontalno, h koreninam - navzgor (izparevanje, razlike v T horizontov ) Voda s v tleh giblje z masnim tokom. Rastlina s črpanjem vode v bližini korenin zmanjša vodni potencial tal, nastala tlačna razlika pa je osnova za masni tok. Hitrost toka je odvisna od velikosti tlačne razlike in od hidravlične prevodnosti tal. Ta je odvisna od teksture in od vsebnosti vode v tleh (več vode, boljša prevodnost)
46 poljska kapaciteta točka venenja vodni potencial tal (MPa) Hidravlična prevodnost tal (m h -1 MPa -1 )
47 VODA in RASTLINA (sprejem, transport in oddajanje vode) Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo
48
49 Prečni prerez stebla zračni prostori v listu epidermis skorja -korteks stržen ksilem floem žilni kambij Prečni prerez korenine epidermis skorja - korteks pericikel ksilem prečni prerez korenine endodermis floem ksilem žilni kambij koreninski lasek tla
50 Lastnosti korenin, pomembne za učinkovito absorpcijo vode velika skupna dolžina in površina ustrezno razmerje med površino korenin (A R ) in površino listov (A L ) A R : A L =
51
52 Vsebnost vode v tleh vpliva na razrast korenin suha tla vlažna tla
53
54 Ex - neizgrajen eksodermis En - endodermis s Casparijevo progo (CB) P - protoksilem (izgrajen) EM - zgodnji metaksilem (izgrajen) LM - neizgrajen pozni metaksilem Ex - izgrajen eksodermis endodermis z asimetrično odebeljenimi celičnimi stenami, izgrajen protoksilem in zgodnji metaksilem, neizgrajen pozni metaksilem Isto, kot pri (B) z izgrajenim poznim metaksilemom Prečni rez primarne korenine koruze (Zea mays) v različnih razvojnih stadijih, UV mikroskopija, berberinm, analinsko modro, tuloidinsko modro.
55 suberinizacija in lignifikacija zmanjšujeta prevodnost Počasno vstopanje vode in soli zaradi zmanjšane prevodnosti izoblikovan (diferenciran) metaksilem začetek suberinizacije in lignifikacije endodermisa Najhitrejše vstopanje vode in soli centralni cilinder - žila primarna skorja (korteks) diferenciacija protoksilema cona podaljševanja diferenciacija primarnega floema meristematska cona Počasno vstopanje vode in soli Relativno nepropustno za vodo koreninska čepica
56 Radialni transport vode! endodermis Casparijev trak simplastna pot + transcelična pot pericikel korteks ksilem floem epidermis apoplastna pot
57 Radialni transport vode - shema! Protoplast (Σ = SIMPLAST) Celična stena (Σ = APOPLAST) SIMPLASTNA POT vakuola APOPLASTNA POT Casparijeva proga rizodermis korteks (skorja) endodermis parenhim centralnega cilindra ksilem
58 Upornost radialnemu toku vode naj bi bila enakomerno razporejena po radialnem preseku korenine (?). Endodermis s svojo suberinizirano celično steno predstavlja upor toku vode skozi apoplast. Endodermis predstavlja oviro za vračanje ionov iz centralnega cilindra v korteks. Zaradi kopičenja ionov v centralnem cilindru se tu zmanjša osmotski potencial, z vstopom vode pa naraste potencial tlaka. Omenjenui mehanizem omogoča učinkovito absorpcijo vode in mineralnih hranil. Rezultat omejevanja ionov v centralnem cilindru je tudi koreninski tlak.
59 Aksialni transport - transport po ksilemu perforirane končne celične stene traheje! traheide piknje
60 Aksialni transport vode (transport vode po ksilemu) Hidravlična prevodnost elementov ksilema je dobra (ni membran). Tlak, ki je potreben, da pri znani geometriji ksilemskih elementov (r = 40 µm, µm) dosežemo eksperimentalno izmerjene hitrosti toka (4 mm s -1, ), je ocenjen na 0.02 MPa m -1. za transport vode v 100 m visoko drevo potrebujemo ca. 3 MPa tlačne razlike Od kod ta tlačna razlika? tlak v koreninah ali podtlak v nadzemnem delu
61 Koreninski tlak in gutacija Pozitivni hidrostatski tlak se vzpostavi v ksilemu zaradi akumulacije ionov v ksilemski tekočini (zmanjšanje Ψs privzem vode Ψp). Pojavi se pri dobro zalivanih rastlinah v pogojih velike zračne vlage oz. majhne transpiracije. Znaša lahko od 0.05 do 0.5 MPa. Ksilemski tlak lahko povzroči izhajanje vode iz hidatod na listih, pojav imenujemo gutacija
62 Nastanek koreninskega tlaka Ioni mineralnih hranil se aktivnim transportom sprejmejo v simplast in nakopičijo v centralnem cilindru korenine. Endodermis preprečuje uhajanje ionov iz centralnega cilindra, v katerem zaradi kopičenja ionov pada osmotski potencial. Pride do osmotskega učinka, t.j. vstopa vode v centralni cilinder, to pa poveča hidrostatski tlak nastane koreninski tlak
63 Ali je gonilna sila toka vode po ksilemu podtlak, ki nastaja v nadzemnih delih rastline? evaporacija
64 vakuola celična stena plazmalema vodni film kloroplast citoplazma izhlapevanje
65 vakuola celična stena plazmalema vodni film kloroplast izhlapevanje polmer krivine (µm) hidrostatski tlak (MPa) citoplazma plazmalema zrak evaporacija evaporacija evaporacija celulozne mikrofibrile - prečno meja voda/zrak citoplazma celična stena voda v cel. steni
66 Transpiracijski tok razlaga kohezijsko-tenzijska teorija Kohezijsko-tenzijska teorija! Gonilna sila za tok vode po ksilemu je podtlak (tenzija), ki nastaja zaradi izhlapevanja vode iz površine celičnih sten mezofilnih celic. Nastajajo mikroskopsko majhni meniski vode, katerih polmer je z večjim izsuševanjem vedno manjši. Temu ustrezno pa narašča negativni tlak (Ψ p = -2T/r). Da je tok pod takšnim podtlakom mogoč, je potrebna posebna anatomska prilagoditev prevajalnih celic. Sekundarne odebelitve celičnihstenomogočajo potrebno mehansko trdnost. Kohezijske sile med molekulami vode omogočajo, da se stolpec vode ne prekine.
67 evaporacija vode iz celičnih sten zmanjšanje Ψ v celicah kohezija vodnih molekul v ksilemu, kapilarna geometrija ksilema embolije manjši Ψ v koreninah v primerjavi s tlemi, privzem vode povečana absorpcijska površina
68 Sprejem vode v korenino (absorpcija vode)! Absorpcija vode v rastlino poteka na osnovi razlike v vodnem potencialu tal in korenine. Ta gradient pa ima pri rastlinah, ki hitro oddajajo vodo in rastlinah, ki jo oddajajo počasi, različni osnovi: majhna transpiracija aktivna ali osmotska absorpcija vode velika transpiracija vlek vode skozi korenine Tok vode iz tal v korenine in navzgor v nadzemni del rastline lahko opišemo kot tok tekočine skuzi niz elementov, ki gradijo rastlino. Ti elementi imajo različno hidravlično prevodnost in se pojavljajo v zaporedju (upornosti se seštevajo) ali vzporedno (prevodnosti se seštevajo).
69 vodni potencial in njegove komponente (MPa) Ψw Ψp Ψs Ψg Ψzrak zrak RH% (50%) intercelular lista celična stena mezofila (na vukuola, mezofil (na 10m) ksilem, list (na 10m) ksilem, korenine (ob površini) vakuola, korenine (ob tla ob koreninah tla 10 mm od korenin Opomba: Ψzrak = (RT/Vw) ln(rh)
70 Vodni potencial atmosfere Razmerja med koncentracijo vodne pare (c wv ), tlakom vodne pare (p wv ), relativno vlago (RH) in vodnim potencialom (Ψ) c wv (mol m-3) p wv (kpa) RH Ψw (MPa) neskončno Podatki so izračunani po enačbi: Ψw = (RT/V w ) ln(rh) za temperaturo 20 C Za transpiracijo je odločilna razlika v c wv, oz. razlika v p wv, ne pa RH. Ta razlika je temperaturno odvisna.
71 Transpiracija! voda prehaja iz lista v atmosfero predvsem skozi listne reže mehanizem tega transporta je difuzija, osnova pa koncentracijski gradient vodne pare, ki ga lahko opišemo tudi z uporabo koncepta vodnega potenciala Ψw = (RT/V w ) ln(rh). deficit tlaka vodne pare razlika razlika v koncentraciji v tlaku vodne vodne pare pare C p wv (list) C wv (zrak) wv (list) - p wv (zrak) transpiracija: E = (mol m -2 s -1 ) r s + r b upornost listnih rež upornost mejne plasti zraka
72 odprtina listne reže c wv (zrak) upornost mejne plasti zraka (r b ) upornost listnih rež (r s ) kutikula c wv (list)
73 Transpiracija in upornost mejne plasti zraka veter veter r s - velika r s -majhna r s - velika
74 Listne reže epidermalne celice radialno orientirane celulozne mikrofibrile epidermalne celice radialno orientirane celulozne mikrofibrile celici zapiralki pora celici zapiralki pora celici spremljevalki kompleks reže
75 anatomska zgradba število razporeditev vgreznjenost
76 Regulacija transpiracije Mehanizem delovanja listnih rež mehanizem odpiranja/zapiranja je sprememba Ψs (črpanje K + v celico) in posledično sprememba Ψp v celicah zapiralkah)! [K + ] v celici Ψ s Ψ P odprtje reže [K + ] v celici Ψ s Ψ P zaprtje reže
77 Regulatorni dejavniki, ki uravnavajo zapiranje/odpiranje rež koncentracija CO 2 v celicah ( CO 2 odprtje rež) svetloba (posredno preko fotosintezne aktivnosti + vpliv modre svetlobe) vodni potencial lista (zapiranje pri vodnem potencialu do -1.5 MPa, tudi podnevi - neposredni učinki, hormonalna kontrola preko abscizinske kisline) temperatura, hlajenje veter
78 Dnevne spremembe prevodnosti listnih rež Relativna odprtina listni rež Čas dneva
79 Vpliv okoljskih dejavnikov na prevodnost listnih rež Relativna povprečna odprtina listne reže
80 Dnevni hod transpiracije ob različni vsebnosti vode v tleh (krivulje 1-5): reže odprte reže zaprte Evaporacija 1 - neomejena transpiracija 2 - omejevanje transpiracije z opoldanskim zapiranjem rež 3 - popolno zaprtje rež opoldne 4 permanentno zaprtje rež, le kutikularna transpiracija 5 močno zmanjšana transpiracija zaradi poškodb membran Transpiracija kutik. stomat. sončni vzhod poldne sončni zahod siva površina prikazuje območje, v katerem je transpiracija izključno kutikularna
81 Prevodnost listnih rež uravnava hormon abscizinska kislina
82 sončna svetloba epidermalne celica evaporacija celica zapiralke H 2 O CO 2 reže se zaprejo K + H 2 0 ABA K + H 2 0 Ψ Ψ ABA H 2 O reže se odprejo vstop CO 2 fotosinteza zniža CO 2
83 Prevodnost listnih rež ter kompromis fotosinteza / transpiracija! H 2 O CO 2 Učinkovitost izrabe vode -2-1 fotosinteza [ μmol CO m s ] proizvodnja organske mase 2 WUEPh = WUE [g suhe snovi kg H O] -2-1 transpiracija [mmol H O m s ] = -1 p 2 poraba vode 2
Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin govorilne ure: torek od 10 h -12 h
FIZIOLOGIJA RASTLIN Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo predavanja 60 ur vaje 30 ur Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραCO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραVODA IN MINERALNA HRANILA
VODA IN MINERALNA HRANILA - voda in rastlinska celica - vodna bilanca rastline, transport vode - mineralna prehrana - transport in translokacija (razporejanje) BIOKEMIJA IN METABOLIZEM - svetlobne in temotne
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραSINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija Membranski separacijski procesi v biotehnologiji proces mikrofiltracija
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA
Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Dominik VODNIK FIZIOLOGIJA RASTLIN PRAKTIČNE VAJE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA Ljubljana, 2001 1 KAZALO 1. MINERALNA PREHRANA RASTLIN... 4 Vaja
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραP E D O L O G I J A. Tema: Voda u tlu
MEĐUSVEUČILIŠNI STUDIJ MEDITERANSKA POLJOPRIVREDA P E D O L O G I J A Tema: Voda u tlu Doc.dr.sc. Aleksandra BENSA i Dr.sc. Boško MILOŠ Autorizirana prezentacija Split, 2011/12. Cilj Objasniti odnose između
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραPrenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna
PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραKatedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente Naslov Besedilo, fotografija in obdelava slik: Boris Turk Izdelava preparatov: Gabrijel Leskovec, Boris Turk Boris Turk,
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραEliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare
Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότεραII. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika
II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA Mentor vsebine: Irena Ilc, prof. Avtor: Andreja Urlaub Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika Selnica ob Dravi, januar 2005 KAZALO VSEBINE
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA. Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati
KONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati Timotej Čižek štud. leto 2013/2014 Condensation je preprosta aplikacija, ki deluje na
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραZakaj proučevati tla?
Zakaj proučevati tla? medij za rast rastlin in pridelkov produkcija in absorbcija plinov medij za rast mikroorganizmov habitat za živali veliki integrator vseh delov terestričnega ekosistema vir za proučevanje
Διαβάστε περισσότεραSTRES- VODA : POMANKANJE SUŠA
STRES- VODA : POMANKANJE SUŠA pomanjkanje vode; veliko izhlapevanje; osmotsko vezana voda; zmrzla tla; plitva tla časovna dimenzija sušnega stresa gradient stanja vode v rastlini; pomen stanja vode v celotnem
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραPROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH
II. gimnazija Maribor Trg Miloša Zidanška 1 PROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH SABINA MLAKAR, 4.B BIOLOGIJA MENTORICA: PROF. ALENKA PRAPOTNIK ZALAR 1. Cilji eksperimenta Namen vaje
Διαβάστε περισσότεραMehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.
Mehanika fluidov Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. 1 Statika tekočin Če tekočina miruje, so vse sile, ki delujejo na tekočino v ravnotežju. Masne volumske sile: masa tekočine
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραTokovi v naravoslovju za 6. razred
Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραFARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc
FARMAKOKINETIKA Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, MF, Univerza v Ljubljani V praksi - kontrola
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραМЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
Διαβάστε περισσότερα3. OSNOVNI POKAZATELJI TLA
MEHANIKA TLA: Onovni paraetri tla 4. OSNONI POKAZATELJI TLA Tlo e atoji od tri faze: od čvrtih zrna, vode i vazduha i njihovo relativno učešće e opiuje odgovarajući pokazateljia.. Specifična težina (G)
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG
Izr. Prof. dr. Andrej Kitanovski Asist. dr. Urban Tomc Prof. dr. Alojz Poredoš ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Učni pripomoček pri predmetu Prenos toplote in snovi Ljubljana, 2017 V tem delu so zbrane
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραIzločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότερα1. Splošna varnostna priporočila za ravnanje z biološkim materialom. 2. Opredelitev nekaterih kemijskih pojmov
Splošni del 1. Splošna varnostna priporočila za ravnanje z biološkim materialom Pri ravnanju z biološkim materialom veljajo splošna varnostna priporočila: biološki material je potencialno kužen in nevaren;
Διαβάστε περισσότεραFIZIOLOGIJA STRESA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
FIZIOLOGIJA STRESA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Stres vzrok: kakršnakoli sprememba okoljskih dejavnikov, ki ima za posledico zmanjšano rast rastline
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραNamen določanja vlažnost lesa
Namen določanja vlažnost lesa V svežem lesu določitev količine vode v lesu Pred izvajanjem sušenja izbira pravilnega programa sušenja Med izvajanjem sušilnega postopka primerjava dejanskega stanja s programiranim
Διαβάστε περισσότεραRizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Rizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 Literatura Marschner H. (1995) Mineral nutrition of higher plants. Poglavje 15:
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραTvoriva ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA
Tvoriva 3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Bistveno sestavina lesa so lignificirane celične stene. Njihov delež, celični tip, razporeditev, prisotnost jedrovinskih snovi in vlažnost določajo
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραKazalo Hidrostatika in vetrovi
Kazalo 1 Hidrostatika in vetrovi 5 1.1 Hidrostatično ravnotežje..................... 6 1.1.1 Potek tlaka z višino................... 6 1.1.2 Višina, izračunana iz tlaka................ 8 1.2 Preprosti
Διαβάστε περισσότεραTalna kemija. Kaj je potrebno poznati:
Talna kemija Kaj je potrebno poznati: splošno kemijo mol, molaren, normalnost, ekvivalent ionska jakost, aktivnost ravnotežne konstante funkcionalne skupine hidratacija, hidroliza redoks reakcije Redoks
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko. Seminar za 4. letnik. Elektrika iz vode. Povzetek
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar za 4. letnik Elektrika iz vode Avtor: Domen Mlakar Mentor: Prof. Dr. Rudolf Podgornik Bled, 13. maj 2008 Povzetek Pri toku
Διαβάστε περισσότεραL-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Διαβάστε περισσότεραSestava topil Topila s šibkimi vodikovimi vezmi:
TOPILA Večina premazov vsebuje hlapne komponente, ki izhlapijo tekom aplikacije (nanosa) in nastanka filma. Hlapne komponente premaza s skupnim imenom imenujemo topila, kljub temu, da se smola v določenih
Διαβάστε περισσότεραTEŽKE KOVINE IN RASTLINE
TEŽKE KOVINE IN RASTLINE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo TEŽKE KOVINE (TK) V TLEH PRIVZEM KOVIN V RASTLINE FITOTOKSIČNOST TEŽKIH KOVIN TOLERANCA RASTLIN NA TEŽKE KOVINE
Διαβάστε περισσότεραZupan, M., Grčman, H., Kočevar, H. Navodila za vaje iz pedologije
Tekstura tal 5 1. TEKSTURA TAL Tla so sestavljena iz trdne, tekoče in plinaste faze. Trdna faza tal je sestavljena iz mineralnih delcev različnih velikosti (pesek, melj, glina) in organske snovi. Tekstura
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότερα