POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA"

Transcript

1 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v V.E.P.T. Rakičan d.o.o. -- Murska Sobota Čas opravljanja od do Mentor v GD Daniel Jakob u.d.i.e. Študent Norbert Oltvanji Vpisna številka e-pošta norbert.oltvanji@gmail.com Telefon

2

3

4 KAZALO 1. UVOD Opis gospodarske družbe V.E.P.T. Rakičan d.o.o Zgodovina in cilji Dejavnosti družbe Opis praktičnega izobraževanja - projektnega dela študenta Zgodovina EIB... 8 Stanje leta Naloga EIBA Kaj sploh je EIB Primerjava EIB s konvencionalnimi električnimi inštalacijami Vizualizacija Prednosti in slabosti EIB Projekt Vizualizacija enosobnega stanovanj a preko zaslona na dotik Opis uporabljenih EIB naprav Busch Jaeger zaslon na dotik Električni razdelilec (omarica) z aktorji Napajalnik in napajanje komponent Podometna stikala znamke Siemens Krmiljenje žaluzij in krmiljenje odpiranja okna Regulacija ogrevanja preko EIB Električne enopolne sheme inštalacije Programski paket ETS (EIB Tool Software) Izdelava uporabniškega vmesnika oz. vizualizacija Končni izgled Sklep... 30

5 KAZALO SLIK Slika 1: Gospodarsko poslopje V.E.P.T. Rakičan d.o.o Slika 2: EIB logo... 9 Slika 3: Konvencionalni sistem Posamezni sistemi z ločenimi funkcionalnimi omrežji Slika 4: EIB sistem Posamezni sistemi s skupnim funkcionalnim omrežjem Slika 5: Informacijski zaslon Slika 6: Vizualizacija na osebnem računalniku Slika 7: Prikazovalni tablo Slika 8: Zaslon na dotik Busch Jaeger Slika 9: Info stran Slika 10: Električni razdelilec Slika 11: Napajalnik Slika 12: Največje dolžine napeljave za razdalje med napajalnikom in komponeneto v eni liniji Slika 13: Vzporedni priklop dveh napajalnikov za povečanje nazivnega toka Slika 14: Bus linija z dvema prostorsko ločenima napajalnikoma Slika 15: Stikala znamke Siemens Slika 16: bus vmesnik Slika 17: Shematski prikaz analogne razpoznavanja Slika 18: Električni pogon žaluzij Slika 19: Električno zapiranje/odpiranje okna Slika 20: Regulator temperature z senzorjem Slika 21: El. motorni ventili Slika 22: Bimetalni ventili z aktorjem Slika 23: Programski paket ETS Slika 24: Podprogram zaslona na dotik Slika 25: Nalaganje programa Slika 26: Izgled uporabniškega vmesnika

6 1. UVOD Sem študent Fakultete za elektrotehnik, računalništvo in informatiko, smer močnostna elektrotehnika. Odločil sem se da bom šestmesečno prakso opravljal v podjetju V.E.P.T. Rakičan d.o.o. v Murski Soboti. Z mentorjem Danielom Jakobom u.d.i.e. sva sestavila plan dela, ki pa se glasi takole: 1. Meritve električnih inštalacij in strelovodne zaščite: a) Seznanitev s predpisi s področja električnih in strelovodnih inštalacij b) Seznanitev z merilnimi metodami c) Seznanitev z merilnimi inštrumenti d) Praktično usposabljanje s področja meritev električnih in strelovodnih inštalacij e) Spretnost izdelave zapisnikov in poročil meritev f) Samostojna izvedba meritev in izdelava končnih poročil oz. zapisnikov 2. Uporaba programskega orodja CAD a) Seznanitev s programskim orodjem b) Pridobitev praktičnih znanj risanja načrtov c) Samostojna izdelava načrtov 3. Inteligentne inštalacije EIB/KNX a) Seznanitev z osnovami b) Seznanitev s programskim orodjem ETS 3.0 c) Pridobitev praktičnih znanj parametriranja d) Samostojno parametriranje elementov na objektu e) Izdelava končne dokumentacije 4. Izdelava projektne in tehnične dokumentacije za elektroinštalacije V okviru prakse sem bil tudi dvakrat na usposabljanju za meritve na električnih delovnih strojih in električne meritve (razne merilne metode ) v Ljubljani. Ker je moje praktično usposabljanje bilo tako raznoliko, sem se odločil, da vam predstavim bolj podrobno inteligentne inštalacije EIB in nekaj projektov s katerimi sem se ukvarjal v podjetju. 6

7 2. Opis gospodarske družbe V.E.P.T. Rakičan d.o.o Zgodovina in cilji Podjetje je bilo registrirano marca leta 1993 in se je na začetku ukvarjalo samo z varnostjo in zdravjem pri delu in požarno varnostjo. Cilj podjetja je spodbujati in zagotavljati pozitiven odnos glede naraščajočih problemov v zvezi z delom in bivanjem Dejavnosti družbe Čez nekaj časa se je dejavnost razširila še na: Projektiranje in tehnično svetovanje električnih inštalacij ter požarne varnosti (leta oktobra 2003 so postali EIB/KNX partner). Tehnično preizkušanje in analiziranje: o opravljanje periodičnih in drugih preiskav fizikalnih škodljivosti, opravljanje periodičnih in drugih pregledov in preizkusov delovne opreme, izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti, pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo. o izvajanje usposabljanj za varstvo pred požarom. o izvedba in preizkušanje električnih in strelovodnih inštalacij. Izdelovanje elaboratov eksplozijske ogroženosti. Meritve efektnosti prezračevalnih sistemov. Preizkušanje tesnosti prezračevalnih sistemov. Preizkušanje tesnosti cevovodov. Pregledi in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (zadnje dobljeno pooblastilo od junija 2007 in so ena od 10. pooblaščenih organizacij v Sloveniji). Več najdete tudi na internet strani Slika 1: Gospodarsko poslopje V.E.P.T. Rakičan d.o.o. 7

8 3. Opis praktičnega izobraževanja projektnega dela študenta Od nekdaj so me zanimale inteligentne inštalacije, a nikoli nisem imel možnost dovolj spoznati tehnologije, ki stoji za tem. Sedaj sem dobil priložnost, da se malo»poigram«. V gospodarskem poslopju V.E.P.T.-a je v zgornjem nadstropju garsonjera z inteligentno inštalacijo. Moj projekt je bil, da povežem zaslon občutljiv na dotik od proizvajalca Busch- Jaeger z vsemi udeleženci inštalacije in naredim vizualizacijo. Se pravi, da bomo lahko z enostavnim dotikom na zaslonu vključili luč v sobi, krmilili kurjavo, nastavljali položaj žaluzij in podobne stvari Zgodovina EIB Že zelo zgodaj so bili procesorski računalniki, predvsem v namenskih zgradbah, vključeni v nadzor in krmiljenje različnih tehničnih obratovalnih sistemov, npr. za ogrevanje, klimatizacijo, prezračevanje in tudi za razsvetljavo. Iz tega se je razvila avtomatizacija zgradbe s svojim do sedaj veljavnim trinivojskim konceptom. Vodilni nivo s centralnim računalnikom, avtomatizacijski nivo s specifičnimi krmilnimi in regulacijskimi elementi ter področni nivo s senzorji in aktorji. Z nastankom LAN in posebej velikim uspehom osebnih računalnikov, se je pojavila možnost porazdelitve računalniških zmogljivosti po celotni mreži takšnih računalnikov. Seveda je to zahtevalo, tako pri procesnih sistemih kot tudi v avtomatizaciji zgradb, obratovalne sisteme, ki delajo v realnem času. Ustrezna pobuda povezave naprav zgradbe v računalniško mrežo je bila v okviru podjetja TRON razvita in predstavljena na Japonskem leta 1984 (prof. Nakamura). Povezal je 1000 osebnih računalnikov različnih zmogljivosti za raznolike funkcije avtomatizacije zgradbe, kot npr. krmiljenje osvetlitve, krmiljenje ogrevanja, klimatizacije, prezračevanja in oskrbo s toplo vodo. Poskrbljeno je bilo celo za nadzor higiene, čiščenje in likanje ter za zabavo. Pobude, vzbujene s takšnimi idejami in odtlej podprte z dostopnimi in cenovno ugodnimi mikro procesorji, so nastajale v različnih delih sveta. V okviru EIA je bila v ZDA ustanovljena organizacija CEBus (ANSI). Drugi konzorciji so začeli s konceptom pametne hiše SHC. Na Japonskem je bil razvit sistem HBS, ki je v Evropi v okviru projekta Eureka in Esprit služila kot predloga za EHS ter v ZDA kot predloga za CEBus. Vse te pobude so imele poleg tega nalogo povezati ozkopasovne kontrolne bus-e za krmiljenje različnih aplikacij in virov zgradbe s širokopasovnimi komunikacijskimi potrebami. Evropska pobuda je štartala z zvezo leta 1987 v Franciji z Batibus v prvi vrsti za upravljanje z energijo ter v Nemčiji z Instabus, ki je pozneje postala en od temeljev EIBA. Naslednja stopnja uveljavitve sistema EIB je bila ustanovitev EIBA s sedežem v Bruslju. Osmega maja 1990 je 15 vodilnih podjetij inštalacijske tehnike iz pomembnejših držav ES ustanovilo to organizacijo in s tem mednarodno utrdilo sistem EIB za zgradbe. Stanje leta 2001 Najpomembnejši kazalniki nakazujejo pomen EIB: čez 110 podjetij članic EIBA, blizu 4500 certificiranih skupin proizvodov, blizu prodanih ETS licenc, 15 nacionalnih EIB organizacij, več kot 70 certificiranih izobraževalnih centrov. 8

9 Naloga EIBA EIBA zagotavlja enoten in odprt sistem. Samo certificiranje zagotavlja kupcem enotnost standarda. Z enotnim orodjem za parametriranje lahko izvajalec EIB poveže naprave vseh proizvajalcev. S certificiranjem izobraževalnih centrov je jamčeno temeljito in enotno širjenje znanja za ravnanje z novo tehnologijo. Cilji EIBA so širjenje tehnike EIB, podajanje tehničnih specifikacij, akreditiranje preizkusnih centrov, certificiranje vseh EIB proizvodov, koordiniranje promocije itd Kaj sploh je EIB? EIB je okrajšava za European Installation Bus (Slika 2) in je vodilni svetovni sistem za inteligentne električne inštalacije. Inštalirana bus napeljava skupaj z napajalnim kablom združuje naprave in sisteme (npr. ogrevanje, razsvetljavo ali prezračevanje), ki so prej obratovali ločeno drug od drugega, v ekonomičnejši sistem, ki je optimalno prilagojen glede na individualne zahteve. Tako zdaj kakor v prihodnosti to omrežje omogoča nove funkcije, ki so bile prej zelo težko izvedljive oziroma jih sploh ni bilo možno vključiti v sistem. Na primer s tem, ko zaklenemo hišo, lahko izklopimo pozabljeno prižgano luč v kleti ali pa električno napajanje likalnika. Rezultat tega je izboljšano običajno bivalno življenje, varnost in učinkovitost dan za dnem, celo življenje. Sistem EIB služi kot avtomatski kontrolor naprav in sistema v hiši in stanovanjih ter namenskih in komercialnih zgradbah. Senzorji, kot so detektor gibanja in termometri, komunicirajo preko prenosnega medija impulze do tako imenovanih aktuatorjev. Senzorji in aktuatorji komunicirajo med seboj preko štirih alternativnih prenosnih medijev: Twisted Pair EIB, Powerline EIB, brezžični EIB, internet - IP EIB. Senzorji in aktorji so lahko programirani in povezani po želji investitorja. Za stanovalce je z uporabo znanih stikal, telefona ali kontaktnega monitorja zelo enostavno upravljati s funkcijami sistema EIB. Povezave se lahko spreminjajo po želji in dodajajo nove funkcije k sistemu kadarkoli želimo. Fleksibilni EIB prilagodi vašo hišo potrebam osebe, ne glede na čas dneva, sezone ali obdobje življenja. Slika 2: EIB logo 9

10 3.3. Primerjava EIB s konvencionalnimi električnimi inštalacijami Že od začetka uporabe električne energije so bili električni porabniki, kot npr. žarnica, napajani z električno energijo direktno preko stikala. Število električnih porabnikov po gospodinjstvu je bilo na začetku majhno. Ta situacija se je skozi leta temeljito spremenila. Udobnost je cilj, h kateremu danes v vsakem primeru stremi vsak uporabnik. Takšen razvoj je vodil k uvajanju vedno novih električnih pripomočkov, tako v zasebnem področju kot tudi v industrijski uporabi. Nadaljnji velik porast števila električnih porabnikov je nastal zaradi novih rab, v katerih sta čedalje pomembnejša varstvo okolja in energetika. Sem spadajo solarne naprave, sistemi za pripravo vode, inteligentno ogrevanje in klimatizacija in še marsikaj. Slika 3: Konvencionalni sistem Posamezni sistemi z ločenimi funkcionalnimi omrežji Nove naprave in rabe vodijo k vedno bolj zapletenim električnim inštalacijam, pri katerih ni zadosti samo polaganje same močnostne napeljave za napajanje naprav z električno energijo, ampak tudi dodatne napeljave za prenos informacij. Čedalje več takšnih naprav je na razpolago senzorjem in javljalnikom ali regulatorjem tako, da je stalni pretok informacij med različnimi napravami ne obhoden, če sploh hočemo realizirati željene funkcije. V primerjavi s konvencionalno električno inštalacijo je EIB po načinu delovanj a popolnoma drugačen. V običajnih inštalacijskih tehnikah se za prenos energije in informacij (npr. vklop/izklop) uporablja napeljava 230 V. Pri EIB sta napeljava za energijo in napeljava za prenos informacij ločeni. Porabniki se napajajo z energijo direktno preko stikalnega aktuatorja (podobno kot kontaktor). Prenos informacij med stikalom in stikalnim aktuatorjem pa je izveden preko dvožilne bus napeljave. 10

11 Slika 4: EIB sistem Posamezni sistemi s skupnim funkcionalnim omrežjem Napeljava za energijo pri EIB je torej povezana samo še z aktuatorji in ne več s stikali. Stikalne ukaze dobijo aktuatorji preko ločeno položene bus napeljave. Dodelitev stikala ustreznemu aktuatorju izvedemo s pomočjo programiranja. Zaradi tega pravimo, da je EIB fleksibilen. EIB je tako bus sistem, pri katerem so vsi senzorji, tipkala, stikala itd. in vsi aktuatorji povezani med seboj vzporedno z dvožilno napeljavo. Dvožilna napeljava, torej bus napeljava, predstavlja komunikacijo za vse udeležence sistema. Senzorji in aktuatorji si izmenjujejo informacije kot npr. vklop" ali izklop". Velika prednost EIB je, da odpade s tem povezana krmilna napeljava. Funkcionalno skupinsko delovanje udeležencev je rešeno s skupinskim naslavljanjem. V kolikor imajo udeleženci isti skupinski naslov, spadajo skupaj. Skupinski naslov torej nadomesti krmilno napeljavo" konvencionalne inštalacije. Vsak senzor in aktuator ima bus vmesnik (BV). BV je vmesnik med EIB napravo in bus napeljavo. Bus napeljava ima poleg naloge izmenjave informacij med posameznimi udeleženci tudi nalogo napajanja bus vmesnika z enosmerno napetostjo 24 V. Če opazujemo obstoječe posamezne rešitve z konvencionalno inštalacijo, pogosto opazimo nepregledno število krmilnih napeljav za ogrevanje, klimatske naprave, prezračevanje, razsvetljavo ter krmiljenje senčil. Iskanje napak je oteženo. Pri spremembi uporabnosti je zaradi slabe fleksibilnosti pričakovati dolge izpadne čase. V nasprotju s tem pri gradbenih spremembah ni potrebno spreminjati obstoječe inštalacije EIB. Zamenjava naprav ali dodajanje novih funkcij ali uporabnosti poteka brez problemov. Ker so vsi udeleženci povezani vzporedno na bus, ponovno ožičenje ni potrebno. Potrebno je samo preprogramiranje. S tem je zagotovljena visoka fleksibilnost. 11

12 3.4. Vizualizacija Večja je stavba, bolj kompleksna in razvejana je obratovalna in varnostna tehnična oprema. Centralni prikaz stanja in centralno daljinsko upravljanje sta bila s konvencionalno električno inštalacijo izvedljiva le s povečanim ožičenjem in z visokimi stroški. Vsak signal in vsak potrošnik je moral imeti neprekinjeno povezavo do centrale. Spremembe in razširitve so bile težko izvedljive. S povezavo vseh elementov inštalacije z bus se ta situacija znatno spremeni. V kolikor je bila neka informacija poslana na bus, je že na razpolago vsem elementom sistema. Tako lahko s centralnega mesta (vratar, hišnik, vhod v stavbo) nadziramo in krmilimo vse elemente tega sistema. Vsako informacijo poslano na bus lahko s pomočjo: informacijskega zaslona (Slika 5), osebnega računalnika s programom za vizualizacijo (Slika 6), EIB prikazovalnega tabloja (Slika 7), Zaslona na dotik (Slika 8) Slika 5: Informacijski zaslon Slika 6: Vizualizacija na osebnem računalniku Slika 7: Prikazovalni tablo 12

13 3.5. Prednosti in slabosti EIB Prednosti: Večje udobje (svetlobne scene, IR daljinsko upravljanje, ogromno krmilnih in regulacijskih možnosti z uporabo centralne in decentralne senzorike). Večja varnost (manjše požarno breme zaradi manj kabliranja, večja premoženjska varnost zaradi končnih stikal na oknih in vratih). Večja fleksibilnost (spreminjanje s preprogramiranjem in ne s ponovnim ožičenjem) Komunikacijske zmožnosti (vizualizacija zgradbe, nadzor, vključevanje drugih naprav, kot so telefon). Optimiranje porabe in upravljanje z energijo (vgradnja senzorjev osvetlitve za krmiljenje razsvetljave, vgradnja okenskih končnih stikal za regulacijo ogrevanja, upravljanje z energijo). Slabosti: Zanesljivost (EIB inštalacija je bolj kompleksnejša od običajne klasične inštalacije, če kak aktor odpove, zadeva več ne deluje). Cena (vse je še zmeraj zelo drago). V okviru šest mesečne prakse sem na V.E.P.T.-u videl tudi, da inteligentna inštalacija tudi ni tako zanesljiva, kot sem si predstavljal. Enkrat je odpovedal napajalnik, drugič pa en aktor, ki je vklapljal in izklapljal luči v pisarni. Potem sledi še en problem, dobavni rok teh elementov je dokaj velik in jih ne moremo dobiti v kakršni koli trgovini z elektrotehničnim materialom. 13

14 3.6. Projekt - Vizualizacija enosobnega stanovanja preko zaslona na dotik Kot sem že zgoraj omenil, bom povezal zaslon občutljiv na dotik od proizvajalca Busch- Jaeger (Slika 8) z vsemi aktorji inštalacije, da bomo lahko s preprostim dotikom na zaslon vključili npr. luč na hodniku. V sobi na oknih imamo nameščene žaluzije na električni pogon, ter razsvetljava je predvsem halogenska z možnostjo nastavljanja osvetljenosti. Na hodniku pred vhodom v stanovanje pa je okno z motoriziranim odpiranjem in zapiranjem. Ogrevanje je izvedeno z dvema radiatorjema v sobi in kopalnici, ki pa sta krmiljena z elektroventiloma in povezana z Busch-Jaegerjevim zaslonom na dotik, ki ima vgrajen sobni termostat Opis uporabljenih EIB naprav Busch-Jaeger zaslon na dotik Slika 8: Zaslon na dotik Busch-Jaeger 14

15 Specifikacije zaslona: Funkcija SMARTtouch Zaslon Barven 16-bit, občutljiv na dotik Resolucija 320x240 pixlov Število krmilnih funkcij 210 Število preklopnih časov 200 Alarm/alarmno odzivna sporočila 10 Simulacija prisotnosti Ja Število infrardečih krmilnih kanalov 16 Število svetlobnih scen 32 svetlobnih scen z 20-timi objekti Integrirani sobni termostat Ja Informacijska možnost Ja Funkcija Časovnika Ja Budilka Ja Alarmna centrala Ja Napajanje 230 V~, 50Hz Zaslon na dotik ima tudi možnost časovnika, kar pomeni, da lahko nastavimo ob kolkih se naj npr. luč vključi in izključi ali pa ogrevanje (posamezni radiator) Še ena zanimiva stvar je info stran, saj nanjo s pomočjo svinčnika napišemo kako sporočilce (Slika 9). Za vgradnjo v steno, moramo že prej imeti vstavljeno električno inštalacijo 230 V in BUS kabel. Slika 9: Info stran 15

16 Električni razdelilec (omarica) z aktorji V električnem razdelilcu (Slika 10) imamo naslednje elemente: Napajalnik (1), z njim napajamo vse EIB elemente. Aktor za žaluzije (2), z njim krmilimo električne motorje pri žaluzijah. Dimm aktor (3) za halogenske luči, da lahko nastavljamo svetilnost luči. 8-kanalni stikalni aktor (4) za izvrševanje stikalnih funkcij (vklop/izklop luči). Varovalni členi (5) (RCD stikalo in varovalke). Slika 10: Električni razdelilec 16

17 Napajalnik in napajanje komponent Vsaka bus linija, vključno z glavno in območno linijo, razpolaga z lastnim napajalnim virom (Slika 11) tako, da pri izpadu ene linije celotni sistem obratuje normalno naprej, razen v primeru, če je izpadla linija, namenjena za posebne funkcije. Slika 11: Napajalnik Napajalna napetost bus napeljave je nazivne napetosti 24 V DC. Takšna napetost je izbrana namensko zato, da napetost na koncu 350 m dolgega predpisanega kabla (npr. PYCYM 2x2x0.8 kabel s presekom 0.5 mm 2 z upornostjo 72 Ω/km), med napajalnikom in komponento, ne pade pod minimalno vrednost 21 V (Slika 12). Slika 12: Največje dolžine napeljave za razdalje med napajalnikom in komponeneto v eni liniji 17

18 Vsak udeleženec odjema bus liniji električno moč približno 150 mw. Ta moč lahko pri prikazovalnih funkcijah (npr. prikazovalna dioda) znaša 200 mw. Skupni izhodni tok napajalnika EIB znaša 320 ma. Kondenzator v napajalniku omogoča premostitve do 100 ms dolge izpade električnega omrežja. Ko zmogljivost enega napajalnika ne zadostuje za eno linijo, se lahko razpoložljivi odjemni tok poviša na 640 ma. V ta namen se vzporedno vežeta dve izhodni napetosti napajalnikov, ki preko dodatne dušilke napajata bus linijo (Slika 13). Bolj elegantna rešitev pa je namestitev zmogljivejšega napajalnika z izhodnim tokom 640 ma. Slika 13: Vzporedni priklop dveh napajalnikov za povečanje nazivnega toka Da se izognemo nepotrebnim padcem napetosti, mora biti v primeru, da je na majhnem prostoru vgrajenih dosti udeležencev, npr. v električnem razdelilcu, napajalnik nameščen v neposredni bližini oz. v istem razdelilcu. Pri povečani porabi se lahko na isto linijo namesti še drugi napajalnik, če odmik od prvega znaša najmanj 200 m (Slika 14). Slika 14: Bus linija z dvema prostorsko ločenima napajalnikoma 18

19 Podometna stikala znamke Siemens Prednost teh stikal je ta, da lahko z enostavnim preprogramiranjem, nastavljamo različne funkcije določene tipke, npr. vklop luči z enim kratkim pritiskom na tipko, če pa dalj časa držimo tipko, spreminjamo svetilnost luči ali z pritiskom na tipko odpremo okno. Vsako funkcijo tipke določimo s spremembo programa. Pri klasični inštalaciji bi se morali fizično lotiti problema. S stikalom v kuhinji (Slika 15 - levo), vklapljamo/ izklapljamo halogenske luči v kuhinji, vklapljamo/izklapljamo in reguliramo svetilnost halogenskih svetilk na lesenem robu na koncu sobe, vklapljamo/izklapljamo in reguliramo svetilnost fluorescentnih svetilk na lesenem robu na koncu sobe ter nastavljamo položaj žaluzij. S stikalom (Slika 15 - desno) v predprostoru pa vklapljamo in izklapljamo luč v predprostoru. Vsako tako stikalo ima na podnožju svoj bus vmesnik (Slika 16). Bus vmesnik je sestavljen iz dveh sklopov: iz prenosnega modula in obdelovalne enote, ki je praviloma mikrokontroler za vodenje prenosa podatkov. Prenosni modul je sestavljen iz stopnje za oddajanje in sprejemanje, vezja za nadzor bus napetosti in napetostnega pretvornika za proizvajanje stabilizirane interne napetosti iz bus napetosti. S to napetostjo se napajata obdelovalna enota in uporabniški modul. Razpoznavanje tipa modula ima velik pomen. V vsak uporabniški modulu je vgrajen posebni merilni upor R tip (0-910 kω). S pomočjo njegove vrednosti bus vmesnik ugotovi, kateri tip uporabniškega modula je priključen. Takšen ukrep preprečuje napačno parametriranje bus vmesnika. Ta sprejme le podatke, ki ustrezajo priključenemu uporabniškemu modulu. V primeru napačnega parametriranja javi bus vmesnik napako v ETS. Za razpoznavanje tipa uporabniškega modula se uporablja analogna metoda (Slika 17). Slika 15: Stikala znamke Siemens 19

20 Slika 16: bus vmesnik Slika 17: Shematski prikaz analogne razpoznavanja 20

21 Krmiljenje žaluzij in krmiljenje odpiranja okna V naši garsonjeri imamo v sobi dve okni in na obeh imamo žaluzije na el. pogon (Slika 18). Žaluzije lahko dvigujemo in spuščamo ter obračamo. Električni pogon žaluzij je povezan z aktorjem za žaluzije, ki se nahaja v električni omarici v predsobi (Slika 5). Potrebna inteligenca je že prisotna v samem aktorju. Poleg gibanja gor-dol je možno tudi nastavljanje položaja lamel. Aktor za žaluzije ima tudi eno varnostno funkcijo, in sicer dvigne žaluzije ob prihajajoči se nevihti, preko senzorja jakosti vetera, ki ga imamo na strehi. Na hodniku pred vhodom stanovanja pa je okno (Slika 19), ki ima električno odpiranje in zapiranje. Montaža motorja na okno je zelo preprosta, le odstranimo ročaj za odpiranje okna in namestimo tirnico, ter privijemo elektromotor. Njen aktor pa se nahaja v drugem električnem razdelilcu. Slika 18: Električni pogon žaluzij Slika 19: Električno zapiranje/odpiranje okna 21

22 Regulacija ogrevanja preko EIB Poseben pomen ima decentralna regulacija temperature v prostoru. Skrbeti mora za udobno in zdravo klimo v prostoru in za učinkovito rabo energije. Povečana zavest za varovanje okolja in ostrejši predpisi zahtevajo nove rešitve. Z EIB regulatorjem temperature v prostoru, ki je v našem primeru zaslon na dotik znamke Busch-Jaeger (Slika 8)je izvedljiva cela vrsta funkcij v zvezi z energijsko učinkovitostjo in povečanim udobjem. Za EIB regulator temperature lahko tudi uporabimo kak drugi uporabniški modul (Slika 20), ki ga priključimo na 10 polni podometni bus vmesnik. Njegovo želeno temperaturo pa določimo v programskem paketu ETS. Dodatno lahko korigiramo temperaturo preko tipkama + in (1). Korigirana vrednost se nam prikaže na (3). S tipkama (2) preklapljamo med komfortnim in standby režimom obratovanja. Spodaj še imamo LED prikaz nočnega režima obratovanja (4) in prikaz temperature rosišča (5) Slika 20: Regulator temperature z senzorjem 22

23 Imamo dve vrsti elektroventilov za regulacijo ogrevanja! Eni so bimetalni (Slika 22) in so priključeni na ogrevalni aktor, ki jih odpira in zapira, drugi pa so el. motorni (Slika 21) in so priključeni direktno na BUS kabel. Vsakemu ventilu moramo dodeliti fizični naslov, kar pri bimetalnem ne rabimo, ampak fizični naslov dodelimo samo ogrevalnemu aktorju. V našem projektu smo uporabili bimetalne. El. motorni ventili Bimetalni elektro ventili Slika 21: El. motorni ventili Ogrevalni aktuator Slika 22: Bimetalni ventili z aktorjem 23

24 Električne enopolne sheme inštalacije 24

25 25

26 26

27 Programski paket ETS (EIB Tool Software) ETS je programsko orodje za načrtovanje, dokumentiranje, zagon in iskanje napak EIB sistema. Poglavitne značilnosti programskega paketa so: modularna, odprta in razširljiva sistemska struktura, zmogljiv sistem baze podatkov, enoten izgled in filozofija upravljanja, fleksibilno strukturiranje projektov, podpora za skupinsko projektiranje, obsežne funkcije za iskanje napak v inštaliranih EIB sistemih, podpora za Powernet EIB in brezžični EIB, funkcija Assistent inteligentna pomoč pri projektiranju in zagonu, velika in fleksibilna izbira proizvodov, enostavne»povleci in spusti«(drag & drop) funkcije. Slika 23 prikazuje praktično delo z ETS3. ETS3 nudi zelo pregledno in strukturirano izgradnjo, tako malih kot velikih projektov. Koncept»povleci in spusti«(drag & drop) omogoča hitro in učinkovito delo. Za programiranje raznih udeležencev pa uporabimo vmesnik USB za povezavo med računalnikom in EIB napravami. Možen je tudi monitoring za opazovanje stanj EIB naprav, zelo dobra on-line pomoč in mnogo uporabnih funkcij. Edina slabost je da programskega paketa ETS3 še ni v slovenskem jeziku. Slika 23: Programski paket ETS3 27

28 Izdelava uporabniškega vmesnika oz. vizualizacija Vsaka kompleksnejša naprava, kot je moderno stikalo z zaslonom ali kot je v našem primeru zaslon na dotik, uporablja za parametriranje poleg orodja ETS še svoj programski paket (Slika 24), ki ga nudi sam proizvajalec za točno določeno napravo in je ponavadi na priloženem CDju poleg same naprave. Podprogram zaslona na dotik Busch & Jaeger se mi ni zdel zakompliciran, obvladal sem ga že v parih urah. Kar se tiče izdelave uporabniškega vmesnika pa se moramo zavedati, da naj bo čim bolj uporabniško prijazen in razumljiv. Zato sem tudi sam izdelal svoje ikone v glavnem meniju, da se lahko vsaka oseba ne glede na starost bolj ali manj razume na napravo. Za nalaganje programa na napravo imamo dve možnosti, prva je preko USB vmesnika, druga pa preko pomnilniške SD kartice (Slika 25). Ker je preko USB vmesnika malo bolj zamudno, sem izbral drugi način. Slika 24: Podprogram zaslona na dotik Slika 25: Nalaganje programa 28

29 Končni izgled Kot lahko vidite je uporabniški vmesnik (Slika 26) dokaj pregleden in razumljiv, dodal sem še centralni izklop razsvetljave, ki z enim dotikom izklopi vse prižgane luči, idealno če odhajamo iz stanovanja. Halogenske žarnice na robu pa lahko krmilimo do 1% natančno. Slika 26: Izgled uporabniškega vmesnika 29

30 4. Sklep Tehnologija EIB se razvija z zelo hitro hitrostjo, da jo komaj že dohajamo, ampak vsaka moderna tehnologija ima svoje prednosti in slabosti. Tako imajo tudi moderne EIB električne inštalacije svoje slabosti. Zelo hitro ugotovimo da so cene komponent potrebnih za izvedbo moderne električne inštalacije še dokaj visoke in za množično inštaliranje nezanimive. Stroški pri izvedbi EIB inštalacije glede na konvencionalne el. inštalacije se pri stanovanjskih hišah lahko hitro podvojijo ali tudi potrojijo. Vidimo, da že najenostavnejše variante EIB sistema močno podražijo električne inštalacije. Torej izvedba EIB inštalacije pri stanovanjskih hišah ni ekonomična. Kot smo že omenili, je inštaliranje EIB ekonomično pri centralnem ali posamičnem krmiljenju 15 senčil. Torej pri zgradbah večjega obsega. Pri opravljanju šest mesečne prakse sem se marsikaj novega naučil, konec koncev pa vsako znanje ni nikoli odveč! 30

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4 ADS-DVR-4100D4 Glavne značilnosti: kompresija, idealna za samostojni sistem digitalnega snemanja štirje video vhodi, snemanje 100 slik/sek v D1 ločljivosti pentaplex funkcija (hkratno delovanje petih procesov):

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Meritve električnih inštalacij

Meritve električnih inštalacij Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV

NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV ŠOLSKI CENTER CELJE Srednja šola za elektrotehniko, kemijo, in računalništvo NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV RAZISKOVALNA NALOGA MENTOR: Gregor Kramer univ. dipl. inž. el. Avtor: Nejc KOVAČIČ, E-4.a Celje,2016

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90 Robot Stäubli RX90 Robot Stäubli RX90 je antropomorfne konfiguracije s šestimi prostostnimi stopnjami. Uporabljen kot: industrijski robot s pozicijskim vodenjem, v laboratoriju je uporabljen kot haptični

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Zračne zavese ELiS T

Zračne zavese ELiS T Zračne zavese ELiS T Vsebina Splošno...3 Konstrukcija...4 Dimenzije...5 Tehnični podatki...5 Diagram hitrosti zračnega toka...6 Montaža...7 Regulacijski sistemi primerjava...8 Regulacijski sistemi TS control...8

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

LED BAR MVBAR810 ( )

LED BAR MVBAR810 ( ) LED BAR MVBAR810 (15-1707) NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za naš AFX LIGHT LED BAR za vašo lastno varnost prosimo, pred namestitvijo naprave pozorno preberite ta navodila za uporabo. VARNOSTNI

Διαβάστε περισσότερα

Omrežno stikalo RJ45 TP LINK TL SG105E

Omrežno stikalo RJ45 TP LINK TL SG105E SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 126 77 43 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Omrežno stikalo RJ45 TP LINK TL SG105E Kataloška št.: 126 77 43 KAZALO PRIKLOP NAPRAVE...3 PRIPOMOČEK ZA KONFIGURACIJO...3

Διαβάστε περισσότερα

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila

Διαβάστε περισσότερα

Regulacija manjših ventilatorjev

Regulacija manjših ventilatorjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Regulacija manjših ventilatorjev Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, maj 2008 Kazalo. Ideja... 2. Realizacija... 2. Delovanje

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. Funkcije in enačbe

Matematika. Funkcije in enačbe Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

smer: Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Elcomp d.o.o. Krško

smer: Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Elcomp d.o.o. Krško VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM smer: Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Elcomp d.o.o. Krško Čas opravljanja Od 15.3.010 do 0.5.010 Mentor v GD Študent Vpisna številka Jozo Udovičič,

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE. izdaja

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE. izdaja TEHNIČNA SMERNICA NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE TSG-N-002: 2013 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE izdaja REPUBLIKA

Διαβάστε περισσότερα

NAPREDEN TEMPERATURNO ODVISEN PWM REGULATOR POROČILO IZDELAVE PROJEKTA

NAPREDEN TEMPERATURNO ODVISEN PWM REGULATOR POROČILO IZDELAVE PROJEKTA NAPREDEN TEMPERATURNO ODVISEN PWM REGULATOR POROČILO IZDELAVE PROJEKTA Študent: Luka Dragovan Vpisna št.: E5006203 Program: Telekomunikacije MAG Letnik: 2. letnik Datum: 21. 1. 2013 Kazalo Kazalo... 2

Διαβάστε περισσότερα

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic] Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590 Diagnostika ECU z ESI[tronic] Visokotehnološka diagnoza ECU za optimalno učinkovitost Nova trpežna modula KTS KTS 560 in KTS 590 sta osnovana na Boschevi

Διαβάστε περισσότερα

Zračne zavese ELiS A

Zračne zavese ELiS A Zračne zavese ELiS A Vsebina Splošno...3 Konstrukcija...4 Dimenzije...5 Tehnični podatki...5 Diagram hitrosti zračnega toka...6 Montaža...6 Regulacijski sistemi primerjava...7 Regulacijski sistemi TS control...7

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

KRMILJENJE MIKROKRMILNIŠKEGA MODULA ARDUINO IN NJEGOVA UPORABA PRI KOMUNIKACIJI Z OSTALIMI NAPRAVAMI

KRMILJENJE MIKROKRMILNIŠKEGA MODULA ARDUINO IN NJEGOVA UPORABA PRI KOMUNIKACIJI Z OSTALIMI NAPRAVAMI Matej Ekart KRMILJENJE MIKROKRMILNIŠKEGA MODULA ARDUINO IN NJEGOVA UPORABA PRI KOMUNIKACIJI Z OSTALIMI NAPRAVAMI Diplomsko delo Maribor, december 2012 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

Projektiranje notranje razsvetljave

Projektiranje notranje razsvetljave Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Projektiranje notranje razsvetljave

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

Energetska neodvisnost

Energetska neodvisnost Energetska neodvisnost Komandne omare Ročne - avtomatske - paralelne Komandne omare ROČNA KOMANDNA OMARA KO-R MRS Ročna komandna omara je lahko montirana na elektroagregatu ali ločeno. Obsega celoten nadzor

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika - avtomatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Elektrokovina predstikalne naprave d.o.o., Maribor Čas opravljanja Od 8.7.2009 do 7.1.2010 Mentor v GD Dejan

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

Ljubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob

Ljubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob Ljubljanska cesta 45 1241 Kamnik SLOVENIJA Tel. +386 (0)1 5190 853 Fax. +386 (9059 636 Mob. +386 41 622 066 E-mail: info@goto.si www.goto.si Navodilo za hitri začetek uporabe Frekvenčni pretvornik ig5a

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

Metering is our Business

Metering is our Business Metering is our Business REŠTVE ZA PRHODNOST UČNKOVTO UPRAVLJANJE ENERGJE STROKOVNE STORTVE POTROŠNKOM PRJAZNE REŠTVE Metering is our Business 1 Načrtovanje zapornega pretvornika Od tehničnih zahtev Do

Διαβάστε περισσότερα

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na . Ispitati tok i skicirati grafik funkcij = Oblast dfinisanosti (domn) Ova funkcija j svuda dfinisana, jr nma razlomka a funkcija j dfinisana za svako iz skupa R. Dakl (, ). Ovo nam odmah govori da funkcija

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo kulon) ali As (1 C = 1 As). 1 UI.DOC Elektrina - električni naboj (Q) Elementarni delci snovi imajo lastnost, da so nabiti - nosijo električni naboj-elektrino. Protoni imajo pozitiven naboj, zato je jedro pozitivno nabito, elektroni

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj prof.

Διαβάστε περισσότερα

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

ESPiN d.o.o. Bernekerjeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540 36 30, faks: 01 544 31 32 Elektro Svetovanje Projektiranje in Nadzor Mapa št. 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME 4.1 NASLOVNA

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko. Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. Gregor Goričar. Scada sistemi.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko. Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. Gregor Goričar. Scada sistemi. Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Gregor Goričar Scada sistemi Seminarska naloga Predmet: razdelilna in distribucijska omrežja Mentor: prof dr

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

Krmilni in regulacijski sistemi 1

Krmilni in regulacijski sistemi 1 1 2 OR1 RS-FF1 RS-FF6 RS-FF2 OR2 RS-FF3 RS-FF4 RS-FF5 Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola elektronika Krmilni in regulacijski sistemi 1 1. del: +U KRMILNI SISTEMI TON4 START t 0 (izbrane vsebine)

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA Polona Oblak Ljubljana, 04 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.8)(0.034.) OBLAK,

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα