Travništvo in pridelovanje krme (projekcijsko gradivo s predavanj)

Transcript

1 Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Katedra za pridelovanje krme in pašništvo Travništvo in pridelovanje krme (projekcijsko gradivo s predavanj) Jure Čop

2 Poglavja 1 Uvod 2 Zemljišča v Sloveniji 3 Travna ruša 4 Sezonska rast travne ruše 5 Rast trav 6 Rast metuljnic 7 Kemična sestava zelinja 8 Kakovost travniške krme 9 Okolje in travna ruša 10 Trave 11 Metuljnice 12 Bolezni in škodljivci trav in metuljnic 13 Travno-deteljne mešanice 14 Krmni dosevki 15 Travniška tehnologija 16 Alternativna raba travinja

3 travništvo in pridelovanje krme tehnološki predmet

4 travništvo & krma: uvod kaj je travništvo in pridelovanje krme? področje znanosti (naravoslovnotehnična disciplina) kmetijska dejavnost (panoga)

5 travništvo & krma: uvod gospodarska funkcija širša družbena funkcija Preučuje pridelovanje krme na travinju in njivah v biološkem, ekološkem, tehnološkem, naravovarstvenem in ekonomskem smislu.

6 travništvo & krma: delitev področja travništvo (pridelovanje travniške krme) pridelovanje krme na njivah (pridelovanje krmnih poljščin)

7 krma na njivah koševine krmna žita zrnate stročnice gomoljnice korenovke industrijske rastline

8 zgodovinski razvoj discipline empirični razvoj od davnine (neolitska revolucija pred l.) novejši znanstveni razvoj od 20. stol. naprej

9 travništvo: mejniki - dosežki tripoljni kolobar, paša (sr. vek) nove poljščine, hl. reja (18. st.) uvedba gnojenja (17. st.) uvedba večkratne košnje uvedba pašno-kosne rabe uvedba siliranja uvedba mehanizacije v...

10 travništvo: mejniki - dosežki uvedba sejanega travinja vzgoja novih sort... dojemanje multifunkcionalnosti travinja uvedba načrtovane prehrane uvedba ciljne prehrane

11 travinje: splošna definicija z vegetacijo poraslo zemljišče, v kateri prevladujejo trave land where grass or grasslike vegetation grows and is the dominant form of plant life

12 travinje: kmetijska definicija kmetijska kultura, katere vegetacijo sestavljajo zelnate rastline, namenjene za pridelovanje krme

13 travinje: druge definicije zemljiška kategorija ekosistem (klimaks, plagioklimaks)

14 vrste travinja: po izvoru naravno (klimatogeno) savane (tropsko travinje) kserotermno travinje arktično in planinsko travinje gojeno (antropogeno) polnaravno sejano

15 naravno travinje: razčlenitev kserotermno travinje stepe, Puszta, prerije, pampe, veldts arktično in planinsko travinje tundra, nad gozdno mejo

16 naravno travinje: savana, stepa savana zimzelena travna vegetacija (Fabaceae, Amaranthaceae, drevesa, grmi stepe kserofilna vegetacija brez dreves in grmov (Stipa, Festuca, Bromus, Hordeum)

17 travinje: druge delitve glede na potencialno rabo absolutno relativno glede na vrsto rabe travniki pašniki pašno-kosno travinje

18 Evropa: klimatska območja borealno alpsko atlantsko celinsko mediteransko makronezijsko

19 travinje v Evropi mediteranske sklerofilne grmovne površine mediteranske pašene gozdne površine atlantsko vresje in grmišča alpsko in borealno travinje z apnenčasto in kremenčasto podlago

20 travinje v Evropi suho nižinsko travinje z apnenčasto in kremenčasto podlago ter stepe mezotrofično kosno travinje vlažno travinje

21 travinje: razširjenost površina travinja na Zemlji 3, ha 1/5 kopnega srednjeintenzivo do intenzivno travinje 5, ha (1/6 vsega travinja) ekstenzivno ali nekoriščeno travinje 2, ha (5/6 vsega travinja)

22 evropsko travinje: razširjenost površina travinja (+grmišč) v Evropi 1, ha (1/20 vsega travinja) srednje intenzivno do intenzivno 1, ha (90 % evrop. travinja) ostalo travinje ekstenzivno 0, ha (10 % evrop. travinja)

23 travinje v EU Niso vključene: Grčija, Malta in Ciper Države EU (vkl. Švica) ie ch si lu at nl se ee be fr lv lt pt uk de it es sk fi cz pl hu dk +sl. pašniki +vresišča Delež travinja od kmetijskih zemljišč (%)

24 travinje v EU ie lu uk +sl. pašniki +vresišča Države EU (vkl. Švica) nl at fr be ch pt lt si es it de pl hu sk cz lv dk +planine Niso vključene: Grčija, Malta in Ciper ee se fi Delež travinja od skupne površine države (%)

25 travinje v EU Delež od vsega travinja (%) trajno travinje sejano travinje 0 be cz dk de ee es fr ie it lv lt lu hu nl at pl pt si sk fi se uk ch si Države Evropske unije (vkl. Švica)

26 travinje v EU 25 Delež eko travinja (%) be cz dk fr it lv lt lu hu at pt si sk fi se uk Države Evropske unije s podatki v Eurostatu

27 njive v EU Države EU (vkl. Švica) dk hu pl cz fr de nl sk be mt it es lt lu gr uk ie pt at lv cy ee si ch fi se Delež njiv od skupne površine države (%)

28 slovar terminov Travinje je splošno definirano kot zelnata vegetacija, v kateri prevladujejo trave. Naravno travinje (sin. klimatogeno travinje) je vegetacija samoniklih trav in zelnatih dvokaličnic z malo ali brez lesnatih rastlin, ki uspeva brez tega, da bi na njo deloval človek. Je klimaks vegetacija določenega območja, predvsem pogojena s podnebno-talnimi razmerami (npr.: nizkimi temperaturami ali visokimi temperaturami in sušo). Polnaravno travinje je vegetacija samoniklih trav in zelnatih dvokaličnic z malo ali brez lesnatih rastlin, ki je nastala pod vplivom kmetijske prakse brez redne uporabe mineralnih gnojil in herbicidov ter brez obdelave tal.

29 slovar terminov Trajno travinje je zemljišče s sejano ali naravno (samozasejano) travno rušo, ki ni v njivskem kolobarju in kjer vsaj pet let nepretrgoma poteka raba. Sejano travinje je zemljišče s sejano travno rušo, ki na njem uspeva od enega do pet let. Eko travinje je travinje, gojeno po pravilih ekološkega kmetovanja.

30 travnati svet na Zemlji geografska razprostranjenost travniški biomi fotografije

31 glavni kopenski biomi na Zemlji

32

33 Savana Južna Afrika 1997 Savana Cote d Ivoire 1989

34 Prerija Oklahoma 1972 Stepa Kazahstan 1987

35 Pampa Argentina 1982 Stepa Kitajska 1997

36 Puszta Madžarska 1998 Stepa pozimi Rusija

37 Tundra; borealno travinje Tundra; alpsko travinje

38 Španska Dehesa 2006

39 Paša na Krasu 2003 Stipa joannis na Krasu 2003

40

41

42

43 Kmetijska zemljišča v Sloveniji R stanje R spremembe R

44 Površina (v 000 ha) zemljišča v Sloveniji površina SLO 1283 gozdovi 618 kmet. zemljišča 126 drugo

45 struktura zemljišč v Sloveniji 6% 31% gozdovi kmet. zemljišča drugo 63%

46 SI - kmetijska zemljišča (KZ), 2002 Površina (v 000 ha) KZ v uporabi njive in vrtovi travinje sadovnjaki vinogradi

47 struktura kmetijskih zemljišč v uporabi v SI, % 3% njive in vrtovi 33% travinje sadovnjaki vinogradi 61%

48 Površina (v 000 ha) obseg in struktura travinja v SI, travinje travniki pašniki* pašniki* 17% travniki 83% * Vir: KGZS (1996)

49 struktura pašnikov* v SI, 1996 drugi skupni pašniki 14% planinski pašniki 39% individualni pašniki 47% * Vir: KGZS (1996)

50 obseg obnovljenih ali na novo postavljenih pašnikov v Sloveniji ( ) Površina v ha Leto Skupaj obnovljenih/na novo postavljenih pašnikov ( ): ha

51 kmetijska zemljišča in travinje v Sloveniji leta 1950 in 2002 kmetijska zemljišča travinje absolutno travinje relativno ha ha 62 % ha ha 50 %

52 obseg obdelovalnih zemljišč v Evropi ( ) povečevanje krčenje kuga zelena revolucija

53 štiripoljni kolobar ( norfolk course rotation) Viscount Townshend ( ) Thomas Coke ( )

54 travna ruša vrhnja plast tal z rastlinjem

55 travna ruša: karakteristike proizvodna zmogljivost rastlinska sestava sezonska rast velikost/gostota poganjkov

56 travna ruša: pridelek zelinja povprečje za Slovenijo 5 t/ha (3,2 t/ha leta 2003) eksperimentalne vrednosti 29 t/ha (Cooper, 1968) 20 t/ha (Wright, 1978) 14,7 t/ha (Čop, 1992)

57 pridelek zelinja: dejavniki pedo-klimatske razmere raba travne ruše pogostnost gnojenje travne ruše

58 rastišče in gnojenje: dejavnika pridelka Vpliv rastišča in gnojenja na letni pridelek sušine zelinja (t/ha) 0 PK NPK Suha rastišča 1,5-2,0 2,0-3,5 5,0-7,0 Sveža vlažna rastišča 3,5-4,0 7,0-8,0 8,0-12,0

59 raba dejavnik količine in kakovosti Letni pridelek zelinja na svežih travniških tleh v Sloveniji Gnojilna norma: 300 kg N/ha Letni pridelek (t SS/ha) košnje 4 košnje 6 košenj 8 košenj 12 košenj Pogostnost rabe travne ruše 150 kg P 2 O 5 /ha 150 kg K 2 O/ha

60 raba dejavnik količine in kakovosti Energija in beljakovine v zelinju svežih travniških tal v Sloveniji ŠE Vsebnost PSB (%) košnje 4 košnje 6 košenj 8 košenj 12 košenj Pogostnost rabe travne ruše 5 3 košnje 4 košnje 6 košenj 8 košenj 12 košenj Pogostnost rabe travne ruše

61 travna ruša: rastlinska sestava funkcionalne skupine vrstna (botanična) sestava fitocenološka setava (Braun-Blanquet) pestrost travne ruše

62 travna ruša: funkcionalne skupine Optimalna prisotnost (%) trave (t) naravn travnik sejan travnik metuljnice (m) t zeli (z) m travam podobne z rastline

63 travna ruša: družine in rodovi Poaceae (Lolium, Festuca, Dactylis, Poa, Bromus, Alopecurus, Phleum, Trisetum, Arrenatherum) Fabaceae (Trifolium, Medicago, Lotus, Vicia, Melilotus) Cyperaceae (Carex, Eriophorum, Scirpus, Holoschoenus)

64 travna ruša: glavni rodovi Juncaceae (Juncus, Luzula) Asteraceae (Bellis, Erigeron, Achillea, Cirsium, Centaurea) Cichoriaceae (Cichorium, Taraxacum, Crepis, Leontodon) Plantaginaceae (Plantago) Arnica montana Cirsium palustre

65 travna ruša: glavni rodovi Apiaceae (Pimpinella, Aegopodium, Carum, Angelica, Pastinaca, Daucus) Ranunculaceae (Ranunculus, Pulsatilla, Caltha) Rosaceae (Filipendula, Potentilla, Fragaria) Caryophyllaceae (Stellaria, Cerastium, Lychnis, Dianthus)

66 travna ruša: glavni rodovi Lamiaceae (Ajuga, Prunella, Glechoma, Salvia, Tymus) Polygonaceae (Rumex, Polygonum, Fagopyrum) Brassicaceae (Cardamine, Capsella, Brassica, Sinapis) Rubiaceae (Galium, Cruciata)

67 travna ruša: mahovi (Bryophyta) razširjeni na vlažnih, siromašnih, senčnih in kislih travnikih pospešuje jih prepasenost travne ruše

68 travna ruša: fitocenoze v SI evmediteranska in submediteranska travišča (Xerobromion) Mesobromion Nardo-Callunetea

69 travna ruša: fitocenoze v SI Arrhenatherion Cynosurion Poion alpine Molinion Filipendulion

70 travna ruša: pestrost, izenačenost Shannonov indeks (H ) H ' = S i= 1 pi *ln pi Izenačenost (E H ) E H = H'/ lns S = št. vrst; p i = masni delež i-te vrste

71 Pestrost/izenačenost travne ruše zveze Arrhenatherion odvisnosti od rabe in gnojenja Species diversity (H) cuts (delayed) 3 cuts 4 cuts zero PK N1PK NcPK Equitability (E H ) cuts (delayed) 3 cuts 4 cuts zero PK N1PK NcPK Fertiliser application Fertiliser application

72 raba dejavnik vrstne številčnosti Vpliv pogostnosti rabe na število vrst v travni ruši EKS. RABA ZM. INTZ. RABA INTZ. RABA ELLENBERG (1952) NÜSBERGER... (1994, 1997) / (>60) 23, 29 LESKOŠEK... >

73 Prisotnost močvirske preslice v travni ruši zveze Arrhenatherion v odvisnosti od rabe in gnojenja Proportion of Equisetum palustre cuts (delayed) zero PK N1PK NcPK 3 cuts 4 cuts Cutting regime

74 travna ruša: indikatorske rastline rastline, katerih prisotnost je pogojena z enim prevladujočim dejavnikom litmus (lakmus) rastnih razmer

75 travna ruša: indikatorske rastline suha rastišča Schorzonera villosa Chrysopogon gryllus Anthyllis vulneraria Brachypodium pinnatum Euphorbia cyparissias Medicago falcata Ononis spinosa Sanguisorba minor

76 travna ruša: indikatorske rastline srednje vlažna rastišča Dactylis glomerata Lolium perenne Taraxacum officinalis Leontodon hispidus Carum carvi

77 travna ruša: indikatorske rastline vlažna rastišča Cirsium oleraceum Lychnis flos-cuculi Sanguisorba officinalis Filipendula ulmaria Ranunculus acris Alopecurus pratensis

78 travna ruša: indikatorske rastline rastišča na kislih tleh Arnica montana Potentilla erecta Calluna vulgaris Galium verum Nardus stricta

79 travna ruša: indikatorske rastline nitrofilne rastline Rumex crispus, R. obtusifolius Dactylis glomerata Agropyron repens Urtica dioica Lamium album Anthriscus silvestris

80 travna ruša: gostota gosta pašna ruša p/m 2 kosna ruša (2-3 rabe) p/m 2 monokulture gostota (poganjki/m 2 ) Lolium perenne Festuca pratensis Dactylis glomerata Phleum pratense

81 travna ruša: posredno merjenje gosote gostota zelinja G z = pridelek/višina (g/cm) Opomba: pridelek suhega zelinja na izbrano površino

82 poznavanje travne ruše poznati travno rušo pomeni poznati rastni potencial poznati kakovost travniške krme poznati rastišče

83 Sezonska rast travne ruše temeljna karakteristika

84 sezonska rast: definicija dnevno priraščanje zelinja travne ruše med rastno dobo (kg SS ha -1 dan -1 )

85 sezonska rast: potek Prirast zelinja (kg SS ha -1 dan -1 ) zmanjšanje rasti Število tednov od 30. mar Standardna metoda (Corrall in Fenlon, 1978)

86 sezonska rast: poskus (1987/88) Košnja 28 dni stare trave Poljski poskus (16 20 m)

87 sezonska rast: primer za 4 trave pasja trava travniška bilnica trpežna ljuljka mačji rep Prirastki zelinja (kg SS/ha/dan) Tedni med rastno dobo 1988 prvi teden od 30. marca do 5. aprila

88 sezonska rast: dejavniki podnebni (okoljski) morfološko-fiziološki tehnološki (agrotehnični)

89 sezonska rast: podnebni dejavniki Temperatura zraka ( C) temperatura solsticij GSO GSO (MJ m -2 dan -1 ) Temperatura povprečje GSO povprečje mar apr maj jun jul avg sep okt nov 1

90 sezonska rast v praksi: vpliv suše Prirast zelinja (kg SS ha -1 dan -1 ) Število tednov od 30. mar. 1988

91 sezonska rast: morfološko-fiziološki dejavniki vegetativna rast reproduktivna rast razraščanje Dg in Lp poganjki, jesen 2005

92 sezonska rast: tehnološki dejavniki raba travne ruše košnja paša gnojenje namakanje

93 sezonska rast: aplikacija osnova travniške tehnologije

94 v praksi: rast travne ruše pri kosni rabi Leafe in sod. 1974

95 rast in razvoj trav embrio/primordij zrela rastlina

96 definicije rast: ireverzibilno povečevanje velikosti rastlin (celice, organa in organizma) poteka kot asimilacija (absorbcija in fiksacija anorganskih substanc iz okolja) je omejena na meristeme in sosedna območja (delitev in večanje celic)

97 definicije razvoj=rast+diferenciacija (konkurenčna procesa) morfološki razvoj (morfogeneza) vidne spremembe, nastale med razvojem dejavnike za temi spremembami

98 rast trav na travniku udeleženi dve vrsti poganjkov semenski poganjki stranski poganjki

99 rast in razvoj: semenski poganjek kalitev trave ventralen dorzalen

100 rast in razvoj: semenski poganjek vznik trave podaljševanje mezokotila rast semenskih korenin

101 rast in razvoj: poganjek rast listov razraščanje (plastohron, fitomer)

102 rast in razvoj: dvojni rob začetek generativnega razvoja morfološka opredelitev časovna opredelitev dvojni rob veget. vršiček

103 trpežna ljuljka: razvojne faze vegetativni poganjek 17 fitomerov apikalni meristem zgodnji razvoj pozni razvoj

104 trpežna ljuljka: razvojne faze prehodna faza (dvojni rob) zasnove ob strani zasnove spredaj

105 trpežna ljuljka: razvojne faze mlado socvetje akropetalen in bazipetal

106 rast in razvoj: dvojni rob vegetativni generativni Figure 5. A, Floral score, assessed by dissection, of L. temulentum shoot apices as a function of time after a single inductive LD (Day II). Values are means ±SE, n =10; some error bars are hidden by the symbols. Vertical arrows are positioned to indicate developmental stages. A three-dimensional pattern of expression of LtMADS1 mrna (B) obtained by in situ hybridization was generated by apex reconstructions obtained by stacking/combining the images from four to five longitudinal sections up to the median one for a vegetative (SD) or LD IV early double-ridge stage apex (single median images shown in Fig. 6, B and C, respectively). Images were digitized and cropped using Adobe Photoshop and stacked using Confocal Assistant The bar is 200 µm.

107 zgodnji generativni razvoj distenzija stebla in razvoj socvetja zadebelitev vrha poganjka

108 pozni generativni razvoj latenje cvetenje zorenje

109 rast in razvoj: zgradba poganjkov vegetativni poganjek am apikalni meristem mb, ms meristemske cone listne ploskve in nožnice ab zalistni brst a-g zaporedoma nastajajoči listi

110 rast in razvoj: zgradba poganjkov generativni poganjek yi mlado socvetje mb, ms meristemske cone listne ploskve in nožnice ab zalistni brst p-t zaporedoma nastajajoči listi

111 fitomer vegetativni poganjek

112 fitomer generativni poganjek

113 rast in razvoj: list listna zasnova listna ploskev listna nožnica odmiranje lista Agropyron repens (Sharman, 1945)

114 trava: obliki rasti apikalna rast interkalarna rast

115 rast in razvoj: vrste poganjkov vegetativni (listni, psevdopoganjek) vegetativni podaljšan generativni

116 dejavniki razvoja trave genetski okoljski temperatura (jarovizacija) fotoperioda jarovizacija (sin. vernalizacija) je pridobitev sposobnosti za cvetenje pod vplivom nizkih temperatur

117 razvoj trave: cvetenja čas cvetenja trav: povprečje z najnižjo in najvišjo vrednostjo za obdobje Št. dni od 1. maja Anth.o. Alop.p. Arrhen.e. Bromus e. Bromus h. Bromus i. Dact.g. Helict.p. Lolium p. Pheum p. Poa p. Poa t. Triset.f.

118 rast trave in predatorji ekstremna prilagoditev trave velikim rastlinojedim živalim rastni vršiček

119 razvoj: pomen za prakso razvoj trav vpliva na: hitrost rasti travne razmerje listov in stebel hranilna vrednost krme

120 rast in razvoj metuljnic kaj je drugače kot pri travah?

121 definicije rast: ireverzibilno povečevanje velikosti rastlin (celice, organa in organizma) poteka kot asimilacija in fiksacija anorganskih substanc iz okolja je omejena na meristeme in sosedna območja (delitev in večanje celic)

122 definicije razvoj=rast+diferenciacija (konkurenčna procesa) morfološki razvoj (morfogeneza) vidne spremembe, nastale med razvojem dejavnike za temi spremembami

123 rast trav in metuljnic: primerjava meristemska tkiva pozicija rastnega vršička anatomske in morfološke razlike

124 rast in razvoj: semenski poganjek kalitev metuljnic trda semena epigeična hipogeična tp. kalica, 8 dni kalitev črne detelje hipokotil primarna korenina

125 oblika kalitve: primeri epigeična kalitev Phaseolus vulgaris, P. angularis, P. aureus, Lupinus albus, Glycine max, Vigna sinensis Trifolium, Medicago, Melilotus, Onobrychis, Anthylis, Lotus, Ornithopus hipogeična kalitev Pisum sativun, Vicia faba, V. sativa, Phaseolus coccineus, Cicer orietinum

126 rast in razvoj: semenski poganjek vznik in rast listov profil listna rozeta razraščanje vznik črne detelje, 8 dni po setvi

127 rast in razvoj: razrastišče razrastišče - lucerna

128 rast in razvoj: steblenje podaljševanje poganjkov semenskih stranskih preobraženih

129 metuljnice: generativni razvoj brstenje cvetenje razvoj semen

130 rast in razvoj: črna detelja kalitev mlada rastlina 1-letna rastlina razvoj socvetja

131 črna detelja: razvoj socvetja izvor in zgodnji razvoj

132 rast in razvoj: lucerna razvojne faze

133 rast in razvoj: bela detelja stolon

134 rast in razvoj metuljnic v praksi prilagoditev na defoliacijo manjša kot pri travah kosne vrste pašno-kosne vrste

135 Kemična sestava zelinja glavne spojine

136 kemična sestava: uvod voda ogljikohidrati maščobe zelinje/ organska snov beljakovine krma nukleinske kisline suha snov organske kisline vitamini anorganska snov minerali

137 kemična sestava: voda vsebnost (sušenje, liofilizacija, destilacija) zelinje g/kg (650 g/kg) silaža g/kg mrva g/kg krma 60->900 g/kg vsebnost vode v organih/tkivih/celicah

138 kemična sestava: voda Sušina (%) lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun vsebnost vode dejavniki razvojna faza sorta (2n/4n) gnojenje (N) temperatura sončno sevanje

139 kemična sestava: voda vloga vode v rastlinah biokemična: gradbena substanca, medij reakcij, vir H + /OH -, presnovna substanca fiziološka: transport ionov (hranil)/metabolitov fotosinteze, hlajenje rastlin sušni stres

140 kemična sestava: organske spojine dušikove spojine ogljikovi hidrati maščobe organske kisline sekundarni metaboliti pigmenti

141 kemična sestava: N spojine beljakovine vsebujejo: C, H, O, N (pogosto S) kompleksne organske spojine z veliko molekulsko maso (>50 amino kislin) DNK RNK beljakovina encimi, gradbeni elementi, pigmenti, strupi listne in semenske beljakovine

142 kemična sestava: N spojine lucerna: 90 % list. beljakovin encimov rubisco (50 % listnih beljakovin) lastnosti elektroforetska mobilnost topnost (topne, netopne) surove beljakovine (75-85 % N iz belj.) presnovljive beljakovine vsebnost: g/kg SS (trav. krma)

143 kemična sestava: N spojine amino kisline odkritih > proteinogenih AK in prežvekovalci Esencialne izolevcin levcin lizin metionin fenilalanin treonin triptofan valin arginin* histidin* Neesencialne alanin asparagin aspartat cistein glutamat glutamin glicin prolin serin tirozin

144 kemična sestava: N spojine peptidi (<50 amino kislin) amini (derivati amoniaka) histamin in tiramin v silaži amidi (karbonilna skupina) sečnina ureidi (derivati sečnine) sečnina karbonilna sk. alantoin, alantoinska kislina, sečna kislina

145 kemična sestava: N spojine nukleinske kisline alkaloidi (sekundarni metaboliti z N) kolhicin, equisetin, berberin, lupinin, temulin, hordenin, solanin nitrat (NO 3 - ) konjugirane beljakovine lipoproteini, glikoproteini,fosfoproteini klorofil (zeleni pigment)

146 kemična sestava: ogljikovi hidrati organske spojine (CH 2 O) n monosaharidi oligosaharidi polisaharidi saharoza najbolj razširjene biomolekule, so vir energije, strukturne komponente (celuloza, hitin) in vmesne oz. izhodne substance v presnovi organske snovi

147 kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) nestrukturni OH (= vodotopni OH + amilopektin) sladkorji (glukoza, fruktoza, saharoza) oligosaharidi škrob (70-80 % amilopektin + amiloza) glavni NOH v metuljnicah fruktani (levan + inulin + razvejani fruktani) (Compositae, Poaceae C 3 ) inulin

148 kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) nestrukturni OH: vsebnost v suhem zelinju (%) sladkorji škrob vodotopni OH trave v. 16* metuljnice <10 * vsebnost v sladki travi proti kontroli

149 kemična sestava: vsebnost NOH spreminjanje in dejavniki dnevno spreminjanje sezonsko spreminjanje osvetlitev temperatura

150 kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) strukturni OH matriks (pektin, hemiceluloza) vlaknasti polisaharidi (celuloza) pektin: amorfni polisaharid v vmesni lameli, pomemben kot intercelularni cement hemiceluloza (pentozni in heksozni polimeri) ksilan, arabinogalaktan manan, glukan

151 kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) celuloza je linearen polimer iz β-d-glukoznih enot. v rastlinah se nahaja v obliki vlaken, zgrajenih iz mikrofibril daje trdoto rastlinam in skupaj z ligninom odločilno vpliva na kakovost zelinja mikrofibrile celuloze največ celuloze v sek. celični steni (45 %)

152 kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) vpliv razvoja rastlin na vsebnost strukturnih OH (% SS) hemiceluloza celuloza list steblo list steblo trpežna ljuljka 7-13* lucerna * meji intervala za vrednosti, ugotovljene med rastjo

153 kemična sestava: lipidi lipidi netopni v vodi topni v org. topilih (eter) nosilci elektronov nosilci media encim. reakcij skladišče in vir energije elementi biol. membran nenasičena maščoba (palmitinska, oleinska in α linolenska)

154 kemična sestava: lipidi klasifikacija lipidi z glicerolm brez glicerola enostavni sestavljeni voski, steroidi terpeni,... maščobe glikolipidi fosfogliceridi glukolipidi galaktolipidi lecitini cefalini

155 kemična sestava: lipidi lipidi (strukturni, založni) trigliceridi (olja, masti) glikolipidi (trave in met.: 60 % galaktolipidov) fosfogliceridi voski steroidi maščobe so estri višjih maščobnih kislin s sodim številom C atomov

156 kemična sestava: lipidi lipidi: vsebnost v suhi snovi (%) rastline kloroplasti listi zelinje <7 (špinača) linolenska linolna+palmitinska

157 kemična sestava: maščobne kisline na vsebnost maščobnih kislin v mleku in mesu je mogoče vplivati s prehrano nasičene in nenasičene konjugirana linolna kislina antikarcinogeni učinek antiarterogeni učinek pozitivni učinek na imunski sistem

158 kemična sestava: organske kisline v rastlinah citronska, jabolčna, fumarova, jantarna, piruvična pri fermentaciji ocetna, propionska, maslena, mlečna

159 kemična sestava: sekundarni metaboliti fenolne spojine (lignin, tanini) alkaloidi glikozidi (saponini, aglikonska skup.) cianogeni glikozidi (durin) glukozinulati Secondary metabolites are organic compounds that are not directly involved in the normal growth, development or reproduction of organisms.

160 kemična sestava: lignin vsebnost lignina in prebavljivost zelinja (% SS) Lolium perenne Dactylis glomerata lignin (%) 3,1-7,8 4,3-10,1 prebavljivost (%) Medicago sativa 6,5-10, Trifolium pratense 4,1-12, Zea mays 4,2-8,

161 kemična sestava: alkaloidi alkaloidi pri rastlinah imajo ekološki pomen -so strupeni za rastlinojede živali glavne travniške rastline ne vsebujejo alkaloidov, če pa jih, je njihov vpliv na živali majhen pogosto so nevarni alkaloidi parazitov na rastlinah (npr. ergotin, aflatoksin)

162 kemična sestava: alkaloidi rastline z nevarnimi alkaloidi Senecio jacobaea Colchicum Solanum Veratrum Caltha palustris Equisetum jakobin kolhicin solanin jervin berberin palustrin V E. palustre so tudi tiaminaze, encimi, ki hidrolizirajo tiamin (B 1 vitamin).

163 kemična sestava: rastlinski pigmenti klorofil osnovna vloga pri fotosintezi zaradi njega so rastline zelene karotenoidi (β-karoten) antociani T.h. L.m. koleoptila kloroplasti: v celici okrog 8 % prostornine pri travah: 30 mio kloroplastov na cm 2 listne površine

164 kemična sestava: anorganske snovi makrohranila K, Ca, P, S, Mg, Na, Cl mikrohranila Fe, Mn, Zn, Cu, Mo, Co, Se

165 kemična sestava: rastline v. živali vsebnost kemičnih snovi (g/kg SS) oglj. hidr. belj. maščobe pepel trava (mlada) ječmen (zrnje) žival (govedo)

166 KAKOVOST TRAVNIŠKE KRME PARAMETRI DEJAVNIKI OCENJEVANJE

167 kakovost krme je generalno definirana kot stopnja željene proizvodne odzivnosti živali na krmo v njihovi prehrani

168 parametri kakovosti krme palatabilnost (všečnost) vonj občutek ob dotiku okus izgled instinkt Festuca arundinacea, Dactylis glomerata, Lupinus sp., Melilotus sp., Alopecurus arundinaceus, Phalaris arundinacea

169 parametri kakovosti krme hranilna vrednost prebavljivost kemična sestava energijska vrednost weendska analiza (Henneberg & Stohmann, 1860)

170 dejavniki hranilne vrednosti botanična sestava (trave vs metuljnice) SB SVl SM BDI NEL Mnog. ljuljka (pred latenjem) ,31 Črna detelja (pred brstenjem) ,87 Mnog. ljuljka (konec cvetenja) ,38 Črna detelja (konec cvetenja) ,35 SB, SVl, SM, BDI v g/kg SS NEL v MJ/kg SS

171 dejavniki hranilne vrednosti razvojna faza rastlin (sestoja) SFT (0,5-35) lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Hl Ae Ap Dg Lp apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002

172 IVPP in razvoj trav Hl Lp IVPP (g/kg SS) lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Dg Ae Ap apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002

173 SB in razvoj trav 300 Dg SB (g/kg SS) Ap Lp Hl Ae lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002

174 NDV in razvoj trav mlečnost NDV NDV (g/kg SS) Ae Lp Dg Hl Ap lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava <20 presušene apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002

175 lignifikacija zelinja Razvoj in lignifikacija mnogocvetne ljuljke med spomladansko rastjo Razvojna faza ADL (g/kg SS) RF ADL 26.apr 9.maj 24.maj 10.jun

176 vpliv sezone na kvaliteto krme NEL (MJ/kg SS) Php Dg pasja trava trpežna ljuljka mačji rep travniška bilnica Tedensko vzorčenje zelinja od Fp Lp

177 drugi dejavniki hranilne vrednosti vremenske razmere gnojenje raba ruše

178 vremenski dejavniki, dušik in defoliacija temp. svetl. dušik voda defol. Pridelek VOH + + Nitrat + NR NR Cel. stena + ± + Lignin Prebavl. + ± + Legenda: + pozitivni učinek, negativni učinek, ±spremenljiva odzivnost, NR niso na razpolago

179 vremenski dejavniki: temperatura Festuca arundinacea razgradljivost lista (rast pri 20/18 C) razgradljivost lista (rast pri 30/27 C)

180 kompleksnost spreminjanja hranilne vrednosti zelinja

181 rastlinska tkiva in kakovost razgradljivost rastlinskih tkiv HITRO RAZGRAD. POČASI DO DELNO RAZGRAD. NERAZGRAD- LJIVA LISTI TRAV MEZOFIL FLOEM EPIDERMA PARENHIMSKI OVOJ PARENHIMSKI OVOJ SKLERENHIM KSILEM NOTRANJI OVOJ (PARENHIM + SKLERENHIM) STEBLA TRAV FLOEM PARENHIM (NEZREL) PARENHIM (SREDNJE ZREL) EPIDERMA SKLERENHIMSKI OBROČ LISTI METULJNIC MEZOFIL VASKULARNO TKIVO STEBLA METULJNIC PARENHIM (NEZREL) PARENHIM (ZREL) KSILEM D.E. Akin, Agron. J. 1989

182 rastlinska tkiva in kakovost A Picture Is Worth A Thousand Words trava: anatomska zgradba stebla Phalaris tuberosa a -povrhnjica b -asim. parenhim c -sklerenhim d -vaskularni snop Hirochloë odorata

183 rastlinska tkiva in kakovost trava: anatomska zgradba lista Phalaris tuberosa, C 3 a povrhnjica b -mezofil c vaskularni snop d sklerenhim e listna reža f cel. zapiralka Panicum coloratum, C 4

184 rastlinska tkiva in kakovost bela detelja: anatomska zgradba stebla CK kambij CR kristali Ca oksalata f likova vlakna p floem c vask. kambij x ksilem d delitev parenhima lp lignif. parenhim

185 rastlinska tkiva in kakovost bela detelja: anatomska zgradba lista ST listna reža X ksilem F likova vlakna T transfer celica Ph floem BS parenhim. ovoj CL kutik. rob mezofil (belo) in medceličnina

186 posredni kazalci kakovosti in njihova uporabnost v praksi

187 posredni kazalci kakovosti čas cvetenja trav: povprečje z najnižjo in najvišjo vrednostjo za obdobje Št. dni od 1. maja Anth.o. Alop.p. Arrhen.e. Bromus e. Bromus h. Bromus i. Dact.g. Helict.p. Lolium p. Pheum p. Poa p. Poa t. Triset.f.

188 posredni kazalci kakovosti NAVADNI REGRAT rf-0/1 rf-2 rf-3 rf-4 rf-5 rf-6 rf-7 rf-1 rf-1 rf-0 razraščanje bilčenje z. latenja k. latenja z. cvetenja k. cvetenja zorenje

189 posredni kazalci kakovosti SFT = 35 F = 0,5 F M M F... trave SFT = 9 F = 0 F M M F... metuljnice SFT srednja razvojna faza na podlagi tehtanja, F razvojna faza, M F masa poganjkov v fazi F, M skupna masa poganjkov v vzorcu

190 črna detelja: SFT SB SB=123,94+e (5,002-0,521*SFT) r=0,89 N= SB (g/kg SS) SFT (0-9)

191 črna detelja: SFT NDV NDV=221,53+90,6*SFT-8,46SFT 2 (r=0,93 N=184) 480 NDV (g/kg SS) SFT (0-9)

192 CH ključ za določanje kakovosti krme zgodnja srednje zgodnja srednja srednje pozna pozna spomladi z. bilč. paše paša z. lat. z. lat. p. lat. k. lat. regrat z. cvet. p. cvet. k. cvet. f. sem. z. seme č. detelja k.apr. z. maja sredina maja maj k. maja z. jun. 2,3 košnja 4 5 tednov 5 6 tednov 6 7 tednov 8 10 tednov 4 košnja 4 6 tednov 7 10 tednov

193 CH ključ za določanje kakovosti krme Kakovost zelinja Mleko produk. raba NEL ČAB SB konz. NEL ČAB 1 6, , , , , , , , , , NEL v MJ/kg SS; ABČ in SB v g/kg SS; konz. in mleko v kg/kravo/dan

194 CH ključ za določanje kakovosti krme SB/ČAB (g/kg SS) ČAB NEL SB NEL (MJ/kg SS) Razvojna faza 0

195 CH ključ za določanje kakovosti krme 30 konzumacija 14 Mleko (kg/k/d) mleko-b mleko-e Konzumacija (kg/k/d) Razvojna faza

196 pomen kakovosti krme kakovostna krma ekonomična reja manj toplogrednih plinov kakovostni živalski prehran. proizvodi 1,25 m 2 dobrega travnika 1 l mleka

197 OKOLJE IN TRAVNA RUŠA sfere dejavniki odzivnost

198 Okolje je stvarni in duhovni svet, v katerem se en predmet nahaja ali v katerem en organizem živi. Surroundings in which an organization operates, including air, water, land, natural resources, flora, fauna, humans and their interrelation.

199 stvarni svet celota fotosinteza E S 6CO 2 +6H 2 O C 6 H 12 O 6 +6O 2 dihanje C 6 H 12 O 6 +6O 2 E t 6CO 2 +6H 2 O izmenjava mineralnih snovi

200 stvarni svet okolje (zunanje razmere) atmosfera litosfera (pedosfera) hidrosfera biosfera (99 % rastline) Foto vir: BIOLOGY 5th edition 1994, Worth Publishers Inc., New York

201 struktura atmosfere

202 atmosfera troposfera 0-10 (18) km (vremenska cona) stratosfera 10-(25) 50 km (O 3 ) mesosfera km prvotna atmosfera: CO 2, NH 3, CH 4 troposfera danes: 78 % N, 21 % O 2, 0,95 % r. p., 0,035 % CO 2, 0,025 % drugo

203 vremenski dejavniki sončno sevanje temperatura padavine

204 sončno sevanje elektromagnetno valovanje sonce 1360 W m -2 E = hv = E = energija fotona (Einstein) hc λ h (6,62*10-34 J/s) = Plackova konst. c (3*10 8 m/s) = hitrost svetlobe λ = valovna dolžina sončno sevanje nm Z GSO < 1000 W m -2

205 GSO spekter UV PhAR IR delež (%) λ (nm)

206 sončno sevanje - dejavniki letni čas zemljepisna širina nadmorska višina jasnost/oblačnost lokalna topografija PhAR sevanja, 52 S poleti 155 W m -2 (16 h) pozimi 35 W m -2 (8 h)

207 sončno sevanje - učinki fotoenergetski fotokibernetski fotodestruktivni spektralni dejavnik

208 spektralni učinki razmerja rdeči:dolgordeči (1:2; 1:3) (razraščanje) modri:rdeči (antocian) modri del spektra ( nm) (klorofil) rdeči del spektra (660 nm) dolgordeči del spektra (730 nm)

209 sončno sevanje ali sončno obsevanje vpliva na hitrost rasti travne ruše?

210 sončno sevanje zasičenje 600 W m W m -2 sevanje spomladi, SI 400 W m -2 >900 W m -2 <200 W m -2

211 temperatura zraka sevanje sonce kratkovalovno nm KVS DVS dolgovalovno Z nm KVS: 36 % ODBIJE, 64 % ABSORBIRA (47 % + 17 %)

212 energijska bilanca: travnik sončno obsevanje albedo (25 %) ET (38 %) toplota (36 %) fotosint. (< 1 %) BE (zelinje): 18,8 KJ/g SS BE (glukoza): 15,5 KJ/g SS GSO: 20 MJ m -2 dan -1

213 energijska bilanca: travnik (Rider, GB) ura neto sevanje (1-r) (S kd + S kr ) 396 / S da S dg j RN j G j A j LE j RN = S kd +S kr r(s kd +S kr )+S da S dg j RN + j G + j A +j LE = 0 merska enota: W/m 2

214 temperatura rast rastlin temperaturni prag (5 C, 8 C) povečana rast trave (10 C) rast zelinja optimum (19-21 C) zmanjševanje rasti (20-22 C) neto akumulacija nič (40 C)

215 temperatura rastline vernalizacija (0-10 C, 6-10 tednov) utrjevanje za prezimovanje (3-6 C) izguba utrjenosti (9-12 C) vpliv na cvetenje vpliv na kakovost zelinja

216 voda-tla-rastlina osrednji pomen

217 voda na travniku: viri in izgube + padavine + podtalnica površinski odtok pronicanje evapotranspiracija MP LI-COR (ombrometer) kapilarna voda v tleh prestrezalo perkolata

218 viri vode padavinske razmere v SI letna količina (<800 mm do >3000 mm) porazdelitev padavin med rastno sezono (0 do >500 mm/mes.)

219 izgube vode evapotranspiracija v SI ( ) jun./jul. maj/avg. apr./sep. okt. 140 mm 120 mm 80 mm 40 mm 4,7 mm 4,0 mm 2,7 mm 1,3 mm

220 oskrba ruše z vodo kolikšen je pomen tal pri tem?

221 voda-tla-rastlina vlaga v tleh (tekstura in struktura, poroznost tal) nekapilare Ø >50 µm Ø µm pf 0-1,77 pf 1,77-2,54 gravitacijska voda kapilare Ø 10-0,2 µm Ø <0,2 µm pf 2,54-4,2 pf 4,2 dostop. voda mrtva voda NK:K = 1:1 do 2:3 Lahko dostopna voda: 2,5 pf do 3,7 pf

222 oskrba ruše z vodo 5 Desorbcijske karakteristike cambisola v zgornji in spodnji plasti Sesalna napetost (pf) ,5 18,8 5,3 29,4 GI (0-25 cm) prod (>50 cm) Masni % vlage

223 oskrba ruše z vodo 1. zgled ( ) padavine po dek.: 11 mm, 12 mm, 13 mm ET p po dek.: 27,5 mm, 34,9 mm, 36,5 mm tla: 18,8 % vode (3,7 pf) 29,4 % vode (2,5 pf) ρ = 1,42 g/cm 3 ; GI predpostavke: tla zasičena z vodo, brez odtoka padavinske vode, dnevna ET enaka povprečni, 15 cm globina črpanja vode kdaj rastlinam zmanjka lahkodostopne vode?

224 oskrba ruše z vodo 2. zgled ( ) padavine po dek.: 11 mm, 12 mm, 13 mm ET p po dek.: 27,5 mm, 34,9 mm, 36,5 mm tla: 2,5 % vode (3,7 pf) 5,3 % vode (2,5 pf) ρ = 1,62 g/cm 3 ; prod predpostavke: tla zasičena z vodo, brez odtoka padavinske vode, dnevna ET enaka povprečni, 15 cm globina črpanja vode kdaj rastlinam zmanjka lahkodostopne vode?

225 kdaj so trave (trav. rastline) srečne? 600 W/m 2 sevanje 20 C 20 C temperatura H 2 O pf 2,5-3,7 talna vlaga

226 POACEAE trave kulturne rastline pregled vrst

227 trave in človek žita krmne trave sladkorni trs bambus trave za trate okrasne trave druge trave Panicum virgatum Bambusa zaporedje žit po obsegu pridelovanja pšenica, riž, koruza, ječmen, sirek, oves, rž, proso

228 zgodovinski razvoj trav izvor kraj pojava (Pangea) obdobje pojava (mezozoik, 70 mio. let) fosilni ostanki (kenozoik terciar) (Festuca, Nassella, Panicum, Setaria, Stipa) zemljevid Pangee Kreda (geološka doba, začetek pred 135, konec pred 65 mio let) Terciar (začetek pred 64, konec pred 1,6 mio let)

229 evolucija trav napredek enostavna zgradba uniformiranost zemljepisna razprostranjenost domestifikacija žita krmne trave

230 trave dihogamija dozorevanje prašnikov in pestiča istega cveta ob različnem času proteroandrija običajna pri travah H. pubescens proteroginija Anthoxatum odoratun Alopecurus pratensis A. pratensis A. odoratum

231 klasifikacija trav Rastlinski svet Eukaryota (Plantae) deblo Spermatophyta podbeblo Angiospermae razred Monocotyledoneae podrazred Liliidae nadred Commelinanae nadred Juncanae nadred Lilianae nadred Orchidanae red commelinales red Poales travovci družina Poaceae trave red Juncales red Cyperales red Typhales družina Juncaceae družina Cyperaceae

232 klasifikacija trav Poaceae Bambusoideae (C 3 ) Arundinoideae (C 3, C 4 ) Pooideae (C 3 ) Chloridoideae (C 4 ) Panicoideae (C 3, C4)

233 klasifikacija trav C 3 trave fosfoglicerinska ksl. zmernega klimat. pasu dnevno in nočno dihanje C 4 trave oksalacetat, malat, aspartat tropskega/subtrop. klimat. pasu nočno dihanje C 3 bolj kakovostne kot C 4 fotosinteza pri C 4 rastlinah

234 trave: C 3 v. C 4 zgradba lista pri pšenici (C 3 ) zgradba lista pri sladkornem trsu (C 4 ) zgradba lista pri koruzi (C 4 )

235 trave: kranz anatomija pri koruzi

236 C 3 trava: anatomska zgradba lista mesotome ovoj parenhimski ovoj Bromus sp.

237 trave št. taksomov 800 rodov vrst 390 mono(di)tipični 23 rodov obsežnih Agrostis, Aristida, Calamagrostis, Digitaria, Eragrostis, Festuca, Panicum, Paspalum, Poa, Stipa

238 trave pregled vrst Lolium L. multiflorum L. perenne (f. erectum, f. prostratum) L. rigidum L. temulentum L. remotum L. multiflorum L. boucheanum

239 trave pregled vrst Phleum Ph. pratense Ph. bertolonii Ph. alpinum Ph. hirsutum

240 trave pregled vrst Dactylis D. glomerata D. hispanica D. slovenica D. polygama 1 2 D. Glomerata 1 in 2

241 trave pregled vrst Festuca F. pratensis F. arundinacea F. rubra agg. subsp. comutata = F. nigrescens subsp. rubra F. ovina agg.

242 trave pregled vrst Agrostis A. stolonifera (A. alba) A. tenuis (A. capillaris) A. rupestris A. canina Alopecurus A. pratensis A. geniculatus A. stolonifera A. stolonifera A. Geniculatus

243 trave pregled vrst Anthoxantum odoratum Hierochloe australis (H. odorata) Arrhenatherum elatius Cynosurus cristatus Deschampsia D. flexuosa D. caespitosa

244 trave pregled vrst Holcus lanatus Holcus mollis Trisetum flavescens Poa P. pratensis P. trivialis P. annua H. lanatus H. mollis

245 trave pregled vrst Bromus B. arvensis B. erectus B. sterilis B. tectorum B. hordeaceus B. racemosus B. inermis B. inermis B. sterilis

246 trave pregled vrst Agropyron repens Apera spica-venti Avena fatua Phalaris arundinacea Brachypodium B. pinnatum B. rupestre B. sylvaticum

247 trave pregled vrst Briza media Danthonia decumbens Digitaria sanguinalis Echinochloa crus-galli Glyceria aquatica (maxima) Helictotrichon pubescens Hordeum murinum G. striata G. maxima

248 trave pregled vrst Koeleria pyramidata Melica nutans Molinia caerulea Nardus stricta Panicum capillare Phragmites australis Sesleria varia Stipa joannis 1 2 Sesleria autumnalis (slika 1 in 2)

249 FABACEAE Lotus corniculatus metuljnice krmne rastline

250 metuljnice in človek delitev metuljnic glede na uporabo metuljnice za humano prehrano krmne metuljnice zdravilne metuljnice medovite metuljnice metuljnice za lesno biomaso okrasne metuljnice

251 klasifikacija metuljnic poddružine in nekateri rodovi Genisteae (Lupinus, Genista) Ononideae (Medicago, Trifolium) Loteae (Lotus, Anthyllis) Astragaleae (Galega, Robinia) Coronilleae (Coronilla, Hippocrepis) Phaseoleae (Glycine, Phaseolus) Vicieae (Pisum, Vicia, Lathyrus) Vir: Mala flora Slovenije

252 metuljnice št. taksonov obsežna in splošno razširjena skupina rastlin, na Zemlji popisanih: 700 rodov vrst v Sloveniji pa: 39 rodov (6 %) 191 vrst (1 %)

253 raznolikost vrst in agronomska vrednost med taksoni velike razlike v: habitusu življenski dobi ekoloških lastnostih agronomskih lastnostih

254 metuljnice značilnosti morfološke značilnosti habitus (zelnate, lesnate) korenine stebla in listi cvetovi in plodovi K(5) C5 A(10)/A(9)+1 G1

255 metuljnice značilnosti biotska fiksacija dušika katalizator N 2 + 6H + energija (ATP) 2NH 3 poteka v simbiotskem sistemu metuljnica+bakterija, najbolj znane so bakterije rodu Rhizobium nitrogenaza fiksacija (TDM, 40 % metuljnic): 200 kg ha -1 leto -1

256 lucerna (Medicago sativa) zgodovina gojenja 9000 do 8000 leti 1400 do 1200 leti p.n.š.(pisni vir) izvor (Iran, Turkmenistan, Kavkaz) razširjenost (splošna) sistematika Medicago: > 60 vrst, enoletnice, trajnice

257 Classification for Kingdom Plantae Down to Species Medicago sativa Kingdom Plantae Plants Subkingdom Tracheobionta Vascular plants Superdivision Spermatophyta Seed plants/semenke Division Magnoliophyta Flowering plants/kritosemenke Class Magnoliopsida Dicotyledons Subclass Rosidae Order Fabales stročnice Family Fabaceae Pea family/metuljnice Genus Medicago L. alfalfa Species Medicago sativa L. alfalfa

258 klasifikacija vrste Medicago sativa agg. (po ASA, CSSA, SSSA viru No. 29) subsp. sativa lucerna subsp. falcata srpasta meteljka subsp. glutinosa podvrste se križajo med seboj, imajo enak kariotip in imajo skupnega prednika

259 lucerna krmna rastlina morfološke lastnosti rast in razvoj agrotehnika krmna vrednost

260 lucerna kritična koncentracija N P 2 O 5 K 2 O Ca Mg S B Mo Cu g/kg SS 25,0-37,0* 4,8-6,9 9,6-26,5 15 2,0-3,5 1,0-2,2 mg/kg SS 17-18* 0,5-0,9 4,0-5,0 vsebnost mineralov v poganjkih lucerne pri % optimalni rasti * vsebnost v zgornjem sloju zelinja

261 črna detelja (Trifolium pratense) zgodovina gojenja 3. in 4. stol. v Evropi 13. stol. (Abertus Magnus) izvor gencentri: Evroazija, Evropa, Amerika klasifikacija Trifolium (250 vrst)

262 Classification for Kingdom Plantae Down to Species Trifolium pratense Kingdom Plantae Plants Subkingdom Tracheobionta Vascular plants Superdivision Spermatophyta Seed plants Division Magnoliophyta Flowering plants Class Magnoliopsida Dicotyledons Subclass Rosidae Order Fabales Family Fabaceae Pea family Genus Trifolium L. clover Species Trifolium pratense L. red clover S TRPR2 u

263 klasifikacija vrste (Julen, 1959) Trifolium pratense var. spontaneum divja črna detelja subvar. perenne trpežna podvarieteta var. subnudum navadna črna detelja subvar. praecox zgodnja podvarieteta subvar. serotinum pozna podvarieteta var. americanum ameriška črna detelja

264 črna detelja krmna rastlina morfološke lastnosti rast in razvoj agrotehnika krmna vrednost

265 bela detelja (Trifolium repens) izvor (Sredozemlje; Italija ) tetraploidna ekstremno variabilna vrsta najpomembnejša detelja klasifikacija vrste: 3 variitete morfološke lastnosti plazeča se vrsta komponenta naravne in sejane ruše, lahko tudi preveč razširjena

266 Classification for Kingdom Plantae Down to Species Trifolium repens Kingdom Plantae Plants Subkingdom Tracheobionta Vascular plants Superdivision Spermatophyta Seed plants Division Magnoliophyta Flowering plants Class Magnoliopsida Dicotyledons Subclass Rosidae Order Fabales Family Fabaceae Pea family Genus Trifolium L. clover Species Trifolium repens L. white clover

267 klasifikacija vrste Trifolium repens var. giganteum velikolistna var. hollandicum srednjelistna var. sylvestre drobnolistna

268 metuljnice pregled vrst Lotus corniculatus Trifolium hybridum Trifolium incarnatum Trifolium alexandrinum L. corniculatus T. incarnatum

269 metuljnice pregled vrst Trifolium resupinatum Onobrychis viciifolia Vicia cracca Lathyrus pratensis Medicago falcata V. cracca M. falcata

270 metuljnice pregled vrst Genista sagitalis Trifolium campestre Trifolim patens Trifolium aureum Trifolium dubium G. sagitalis T. campestre T. patens

271 metuljnice pregled vrst Melilotus albus Melilotus officinalis Trifolium medium Trifolium montanum Trifolium pannonicum M. albus M. officinalis

272 metuljnice - rastne značilnosti Črna detelja Bela detelja Lucerna Rož. nokota Tip tal vsi tipi ne pretežka propustna vsi tipi Idealni ph 6,0-7,5 6,0-7,0 6,0-8,5 5,0-7,5 St. zasnove hitra srednja srednja počasna Inokulacija ne ne ja ja (?) Suša - odporn. velika srednja zelo velika velika Trpežnost majhna velika srednja srednja Regeneracija velika velika velika srednja

273 Ali so metuljnice res tako dobre?

274 metuljnice proizvodnja Letni pridelek sušine zelinja, 3 košnje Pridelek SS (t/ha) D FIN S UK črna detelja lucerna bela detelja čd+trava trava 0 N trava 200 N

275 metuljnice parametri kakovosti POS (g/100 g SS) Prebavljivost organske snovi in puferska kapaciteta črna detelja 75 lucerna 70 bela detelja 80 jastrebina 71 nokota 72 trava 0 N 69 POS PKp trava 200 N PKp (g MK/100 SS) povprečje: 12 lokacij+2 leti+3 košnje

276 metuljnice parametri kakovosti Surove beljakovine in surove vlaknine SB/SVl (g/kg SS) SB SVl črna detelja lucerna bela detelja jastrebina nokota trava 0 N trava 200 N

277 metuljnice parametri kakovosti Vodotopni ogljikovi hidrati 140 VCH (g/kg SS) črna detelja lucerna bela detelja jastrebina nokota trava 0 N trava 200 N

278 metuljnice parametri kakovosti 2.5 Zauživanje krme - ovce ZSS (kg/dan*žival) lucerna črna detelja jastrebina nokota trava

279 metuljnice proizvodnja Zauživanje silaže in prireja mleka - krave ZS/PM (v %) Zauživanje Mleko trava = 100 % čd+trava črna detelja bd+trava bela detelja lucerna krmni obrok silaža + močna krma

280 metuljnice proizvodnja Projecirana ekonomska korist - krave Vrednost (%) trava = bela detelja črna detelja lucerna bd+trava čd+trava luc+trava trava+bd trava+čd trava+luc podatki za Nemčijo

281 Bolezni in škodljivci trav in metuljnic pomen pregled zatiranje

282 parazitske bolezni mikoze bakterioze viroze viroidi fitoplazme parazitske cvetnice

283 simptomi zaostala rast rjaste in plesnive prevleke kloroza in druge barvne spremembe pegavost, venenje trohnoba in gnitje spremembe oblike organov

284 prizadetost rastlin lokalne poškodbe organov zmanjšana vitalnost odmrtje rastlin/poganjkov

285 bolezni: odpornost sort Ocena odpornosti Barfiola K-17 Perenta Poljanka R-BF Renova Temara Vanessa Živa črna detelja, 9 sort Sclerotinia trifoliorum Erysiphe trifolii

286 bolezni: odpornost sort Število kultivarjev Fusarium nivale Puccinia coronata Trpežnost Ocena odpornosti in trpežnosti trpežna ljuljka, 26 sort

287 bolezni: odpornost sort Število kultivarjev Pseudoplea trifolii Prezimitev Trpežnost Ocena odpornosti in trpežnosti bela detelja, 18 sort

288 prizadetost živali (učinek mikotoksinov) mikotoksini kancerogeni teratogeni imunosupresivni Ustilago maydis skladiščne glive Aspergillus, Fusarium, Penicillium poljske glive Fusarium, Ustilago maydis

289 glavne bolezni trav ovsova rja (Puccinia coronata) žitna progasta rja (P. graminis) rumena rja (P. striiformis) vse razvijajo: uredospore in televtospore prvi dve imata vmesne gostitelje vse prezimujejo v uredostadijih

290 glavne bolezni trav žitna pepelovka (Erysiphe graminis) helmintosporioze (Helminthosporium) Bipolaris Drechslera Exerohilum

291 glavne bolezni trav snežna plesen (Fusarium nivale) snežni ožig (Typhula incarnata) fuzarioze (rod Fusarium) rženi rožiček (Claviceps purpurea) prvi dve talni glivi pojav sklerocijev pri T. inkarnata in C. purpurea

292 glavne bolezni metuljnic deteljna rja (Uromyces trifolii) lucernina rja (Uromyces striatus) listni ožig (Pseudopeziza trifolii) pepelovka črne detelje (Erysiphe trifolii) deteljna in lucernina plesen (Peronospora trifoliorum)

293 glavne bolezni metuljnic listna krastavost detelje, pomlad 2007 deteljni rak (Sclerotinia trifoliorum) poprasta pegavost (Pseudoplea trifolii) listna krastavost detelje (Plowrighthia trifolii) uvelost lucerne (Verticillium albo-atrum)

294 glavne bolezni metuljnic fitoplazma (filodija) virusne bolezni filodija pri beli detelji

295 škodljivci splošni škodljivci na podzemnih in nadzemnih organih travniških rastlin specialni škodljivci na socvetjih trav in metuljnic slike označene s foto-narava (fn) so s spletnih strani

296 glavni škodljivci majski hrošč (Melolontha melolontha) foto-narava pokalice (Agriotes) bramor (Gryllotalpa gryllotalpa)

297 glavni škodljivci košeninarji (Tipula) Tipula oleracea (fn) kobilice (podred: Caelifera) Mecostethus parapleurus (fn)

298 glavni škodljivci listne uši (podred: Aphidoidea) foto-narava mravlje (družina: Formacidae) polži (razred: Gastropoda)

299 glavni škodljivci deteljni cvetožer (Apion apricans) Amaurosoma sp. lucernin objedač (Hypera variabilis) Apion pisi H. variabilis

300 glavni škodljivci ogorčice (Nematoda) stebelna ogorčica Pratylenchus spp. cistotvorne ogorčice ogorčice koren. šišk jeguljičaste ogorčice

301 glavni škodljivci parazitske cvetnice velecvetna predenica (Cuscuta trifolii) mali pojalnik (Orobanche minor) C. europaea O. minor

302 koristen škodljivec Gastrophysa cyanea (Chrysomelidae) listni hrošč na kislici

303 TRAVNO-DETELJNE MEŠANICE njivska/travniška kultura

304 TDM/TM - uvod uveljavljena večvrstna kultura travno-deteljne mešanice (TDM) travne mešanice (TM)

305 TM/TDM načela kontrastnost komponent v: ritmu rasti habitusu absorbcijskih sposobnostih odzivnosti na temperaturo odpornosti proti boleznim

306 TDM dve doktrini zahodnoevropska (trpežna ljuljka) centralnoevropska (različne vrste)

307 TDM argumenti za in proti prednosti okoljevarstvene pridelovalne prehranske fiksacija N 2

308 TDM argumenti za in proti slabosti manjši rastni potencial manjša fleksibilnost slaba spomladanska rast nekonsistentna rast Tr

309 TDM sestavljanje strokovna načela (CE-doktrina) lastnosti vrst in sort pedo-klimatske razmere pridelovalne zahteve kratkotrajne: enostavne, deleži trav/met. različni večletne: sestavljene, vedno več trav

310 TDM primeri standardne/komercialne TDM kratkotrajne/večletne kosne/pašno-kosne TDM na osnovi ljuljk TDM na osnovi drugih trav

311 TDM primer sestavljanja 3-letna mešanica, 4-košnje, I-IG kon. % sem. norma kol. s. sorta črna detelja I temara pasja trava I baraula trav. bilnica III bartran mačji rep III krim hibr. ljuljka I ligunda

312 TDM tehnologija predsetvena obdelava tal setev nega sestoja po setvi pridelovanje krme

313 TDM primeri enoletna mešanica (naknadni/strniščni d.) aleksandrijska detelja 10 perzijska detelja 10 vestervoldska ljuljka 20 (v kg/ha)

314 TDM primeri enoletna mešanica (prezimni dosevek) inkarnatka 10 prezimna grašica 18 vestervoldska ljuljka 6 mnogocvetna ljuljka 6 (v kg/ha)

315 TDM primeri večletna mešanica (z lucerno) lucerna 15 črna detelja, trpežna obl. 3 pasja trava, pozna oblika 6 travniška bilnica 12 travniški mačji rep 3 (v kg/ha)

316 TDM primeri večletna mešanica (za sveža tla, z belo deteljo in trpežno ljuljko) (v kg/ha) črna detelja, 2n 1 bela d., velikolistna 2,5 bela d., drobnolistna 1,5 travniški mačji rep 3 trpežna ljuljka, zgodnja obl. 5 trpežna ljuljka, pozna obl. 8 travniška latovka 7 rdeča bilnica 5

317 KRMNI DOSEVKI zelene in produktivne njive

318 dosevki: definicija dosevek dopolnilni ali stranski posevek (sskj) crop utilizing land between two longer term crops krmni dosevek je kratkotrajni posevek, namenjen za pridelovanje krme

319 dosevki: definicija učinki (direktni in posredni) naravovarstveni (tla, voda) meliorativni (humus, struktura tal) gospodarski (humano in živalsko prehrano ter drugo uporabo)

320 možnosti za pridelovanje krmnih dosevkov v sloveniji?

321 krmni dosevki: skupine strniščni (poletni) prezimni naknadni spomladanski

322 krmni dosevki: družine trave (C 3 in C 4 trave, žita, koruza) metuljnice (drobnozrnate, debelozrnate) križnice (koševine, korenovke) druge rastline krmna ogrščica oljna redkev

323 krmni dosevki: vrste strniščni (poletni) dosevki strniščna (bela) repa (Brassica rapa ssp. rapa) listnati ohrovt krmna ogrščica (Brassica napus var. napus) kavla podzemna koleraba (Brassica napus var. napobrassica) krmni ohrovt strženar (Brassica oleracea convar. acephala var. medullosa)

324 krmni dosevki: vrste sadike pese (Beta vulgaris, Chenopodiaceae) pitnik (Zea mays) pitnik + metuljnice navadna sončnica za klajo (Helianthus annuus, Asteraceae) bela gorjušica (Sinapis alba) oljna redkev (Raphanus sativus var. oleiformis) mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum)

325 Brassica napus var. napus Synonyms: Brassica campestris f. annua; Brassica campestris f. biennis; Brassica napus f. annua; Brassica napus f. biennis; Brassica napus ssp. oleifera; Brassica napus var. annua; Brassica napus var. biennis; Brassica napus var. oleifera Common names: rape; colza; bird rape; canola; krmna ogrščica

326 Brassica napus var. napobrassica Synonyms: Brassica napobrassica; Brassica napus ssp. napobrassica; Brassica napus ssp. rapifera; Brassica napus var. rapifera; Brassica oleracea var. napobrassica Common names: rutabaga; swede; swedish turnip; kavla

327 krmni dosevki: vrste prezimni dosevki krmna repica (Brassica rapa ssp. oleifera) krmna ogrščica rž (Secale cereale) ržiga (rž + ozimna grašica) grašljinka (landsberška mešanica) mnogocvetna ljuljka

328 krmni dosevki: vrste naknadni dosevki ovsiga (oves + jara grašica) krmni ohrovt kavla navadni sirek (Sorghum bicolor) sladkorni sirek (S. bicolor var. saccharatum)

329 krmni dosevki: vrste sudanska trava (Sorghum sudanense) sirek sudanska trava aleksandrijska detelja (Trifolium alexandrinum) perzijska detelja (Trifolium resupinatum) mnogocvetna ljuljka mnogocvetna ljuljka enoletne metuljnice

330 krmni dosevki: vrste spomladanski dosevki krmno korenje (Daucus carota, Apiaceae) ovsiga ovsiga

331 podorine: vrste facelija (Phacelia tanacetifolia, Hydrophyllaceae) oljna redkev bela gorjušica jara grašica (Vicia sativa) Ph. tanacetifolia navadna ajda (Fagopyrum esculentum, Polygonaceae) mnogocvetna ljuljka (m. ljuljka detelje)

332 izbira krmnega dosevka prioritetna lista dejavnikov vrsta dosevka in čas uporabe količina in kvaliteta pridelka zanesljivost in enostavnost pridelovanja donosnost pedo-klimatske razmere drugo (bolezni, škodljivci,...)

333 krmni dosevki: tehnologija priprava setvišča klasična zmanjšana obdelava direktna setev direktna setev

334 krmni dosevki: tehnologija gnojenje po gnojilnem načrtu brez dodatnega gnojenja po pričakovanem odvzemu posebnosti pri posameznih vrstah C:N razmerje kg N, kg P 2 O 5, kg K 2 O

335 krmni dosevki: tehnologija spravilo krme košnja prilast košnja silaža paša (košnja+paša) zaoravanje paša strniščne repe

336 strniščni krmni dosevki: primerjava Zelinje dan 80. dan Biomasa dan Stroški 2 CHF/ha Krmni ohrovt 1,7 4,1 5,1 78 Pitnik 2,2 4,4 6,0 175 Sirek 1,7 3,5 5,2 231 SM 106 1,9 3,7 6,7 225 Ovsiga 2,1 4,8 6,1 300 Krmna ogrščica 2,2 3,9 5, pridelek (t SS/ha); setev: stroški semena Ladwirtschaft Schweiz band 4 (4): 131, 1991

337 hitrost razvoja posevka dni do polne gostote ali % od le-te strnišč./prezim. dosevki podorine Krmni ohrovt Pitnik Sirek Ovsiga SM 106 Krmna ogrščica Oljna redkev Facelija Navadna ajda Rok setve 1. avg. 15. avg % 85 % 60 % 80 % 40 % sept. 10 % 15 % 5 % % %

338 krmni dosevki: problemi antinutritivne snovi durin (HCN respiratorna paraliza) s-metil cistein sulfoksid (slabokrvnost) glukozinulati (povečanje ščitnice) nitrat (N0 3 = N*4,427) škodljivci repna grizlica (Athalia rosae)

339 GNOJENJE IN RABA TRAVINJA»vsa tehnologija«

340 gnojenje travinja

341 gnojila v travništvu organska gnojila gnojevka hlevski gnoj gnojnica mineralna gnojila enostavna (KAN 27 %, urea (karbamid), amonijev nitrat 34,5 %) CO(NH 2 ) 2 NH 4 NO 3 sestavljena (PK, NPK, NPK+S, NPK+Mg)

342 goveja gnojevka dnevna količina(kg/gvž) 25,5 (blato) 14,1 (seč) vsebnost sušine oz. hranil (%) SS 9,00 N 0,51 * P 2 O 5 0,15 gnojilni odmerek 20 t/ha K 2 O CaO MgO 0,66 0,25 0,14 * 30 % izkoristljivega 1. leto

343 govedoreja: reciklaža hranil pri kravah molznicah 80 % N in P 95 % K pri pitancih 94 % N 98 % P in K

344 travinje: odmerki hranil na podlagi pričakovanega odvzema na podlagi eksperimentalnih podatkov pomembno: N iz tal (~ kg ha -1 leto -1 )

345 zelinje: norma za hranila vsebnost: g/kg sušine (trave zmernega pasu) element majhna normalna velika K <12, >35,0 Ca <2,0 2,5-5,0 >6,0 P <2,0 2,0-3,5 >4,0 S <2,0 2,0-3,5 >4,0 Mg <1,0 1,2-2,0 >2,5 N 25 * ; (de Wit et al, 1963) * 6-tedenska/ 4-tedenska košnja vir: Animal nutrition/p. McDonald 5th ed., st. 437

346 zelinje: norma za hranila vsebnost: mg/kg sušine (trave zmernega pasu) element majhna normalna velika Fe < >200 Mn < >250 Zn < >75 Cu <3,0 4,0-8,0 >10 Mo <0,40 0,5-3,0 >5,0 Co <0,06 0,08-0,25 >0,30 Se < 0,02 0,03-0,20 >0,25

347 gnojilne norme (kg hranila ha -1 leto -1 ) dvokosni travniki kg N kg P 2 O kg K 2 O odmerki N po košnjah 40-60, 40-60

348 gnojilne norme trikosni travniki kg N kg P 2 O kg K 2 O odmerki N po košnjah 40-60, 60, 20-60

349 gnojilne norme štirikosni travniki (320) kg N kg P 2 O kg K 2 O odmerki N po košnjah 40-60, 60, 60, ali 4 80

350 primer: navadna pasja trava v kg SS vsebnost hranil v zelinju N (g) 38,0 28 dni staro zelinje P (g) K (g) 4,0 36,5 9,16 43,9 sezonsko povprečje Ca (g) 8,0 Mg (g) 4,7 Na (g) 1,2 Zn (mg) 50,0 Mn (mg) 69,4 1 g P = 2,29 g P 2 O 5 ; 1 g K = 1,204 g K 2 O

351 primer: navadna pasja trava bilanca hranil gnojenje (kg/ha/leto) 450 N, 150 P 2 O 5, 280 K 2 O odvzem (14,2 t zelinja/ha/leto) 540 N, 130 P 2 O 5, 623 K 2 O založenost hranil (mg/100 g tal) P 2 O 5 15,5/11,5; K 2 O 14,8/5,4

352 PK gnojenje in metuljnice fiksacija N 2 iz zraka Rhizobium sp. 200>400 kg N /ha/leto (200 kg) <10 kg/ha/leto (pogosto) PK gnojenje z gnojili prosto živeče bakterije v tleh: 1-2 kg N/ha/leto

353 prvenstveno mesto N v travništvu N Dušik / Nitrogen razlogi vloga N v rastlinah viri N presnova N na travinju krogotok N rastlinsko tkivo: 1-5 % N beljakovine, amino kisline, klorofil encimi: ½ RUBISCO odvzem N (intenziv. gosp.) kg N v zelinju v strnišču in koreninah

354 viri N v travništvu organska gnojila mineralna gnojila organski in mineralni N v tleh N iz biotske fiksacije N iz depozicije

355 N v ekskretih goveda blato 0,2-0,5 % N/kg sveže snovi večina N organsko vezanega urin 0,2-2 % N/kg sveže snovi % N v obliku uree

356 N v goveji gnojevki skladiščena gnojevka 50 % N v obliki amonijevih ionov 50 % organsko vezanega

357 N: imobilizacija & mineralizacija favna v tleh deževniki hrošči na blatu mikrobna biomasa bakterije aktinomicete glive, alge, protozoa, mikrofavna

358 zelinje: izkoristek N pri gnojenju z N gnojili % (pogosto %) pri gnojenju z gnojevko do 35 % (pogosto 20 %) v 1. letu* * % v naslednjih letih

359 travništvo: emisije NH 3 hidroliza sečnine CO(NH 2 ) 2 + 2H 2 O ureaza mikrobni encim (NH 4 ) 2 CO 3 2NH CO 3 2- izguba NH 3 atmosfera NH 4 + NH 4 + NH 3 + H + NH 3 NH 3 adsorbiran v talni raztopini plin v tleh

360 travinje: (de)nitrifikacija denitrifikacija atmosfera NO - 3 NO - 2 NO N 2 O N 2 nitrifikacija NH [O] Nitrosomonas NO H 2 O + 2H + NO [O] Nitrobacter - NO 3

361 travinje: kvantifikacija N izgub izhlapevanje NH 3 15 % od N v urinu (25 kg N/ha/leto) izpiranje NO - 3 (NH + 4, urea) 20 kg N/ha/leto (kosna raba) 100 kg N/ha/leto (intenz. paša) izhlapevanje N 2, N 2 O, NO podobne kot pri izpiranju

362 NO 3 - : kontaminacija vode dovoljena vsebnost v podtalnici (EU) 11,3 mg NO 3 - -N l -1 vode methemoglobinemija

363 raba travinja

364 košnja vs. paša količina in kvaliteta enaki zdravstveno-sanitarna vrednost (košnja>paša) vpliv na rušo različen vpliv na okolje različen vpliv na živali različen ekonomičnost (paša>košnja)

365 travna ruša: sezonska rast košnja paša vir: Grass and Forage Science, 1988, 43,

366 sezonska rast ruše: SI primer Prirast zelinja (kg SS ha -1 dan -1 ) Število tednov od 30. mar. 1988

367 travna ruša: pridelek 16 letni pridelek suhega zelinja 14 Pridelek (kg SS/ha*leto) košnji 6 košenj 10 košenj 2 0 N0 N156 N312 N468 Gnojenje z dušikom vir: J British Grassland Society, 1965, 20, 32-40

368 trave: razvoj srednja razvojna faza na podlagi tehtanja lisičji rep visoka pahovka Lp SFT (0,5-35) pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Hl Ae Ap Dg apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002

369 trave: prebavljivost in vitro prava prebavljivost suhe snovi IVPPSS (%) lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Dg Hl Ae Ap Lp apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002

370 trave: surove beljakovine SB (g/kg SS) vsebnost surovih beljakovin Dg lisičji rep visoka pahovka Ae pasja trava Ap trpežna ljuljka Lp volnata med. trava Hl apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002

371 trave: NDV vsebnost nevtralnih detergentskih vlaken 600 Ae vsebnost NDV (g kg -1 SS) Ap Lp Dg Hl lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002

372 trave: KDV vsebnost kislih detergentskih vlaken 450 vsebnost KDV (g kg -1 SS) Ap Lp 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun Dg Hl Ae lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava SI, predalpsko območje, 2002

373 pridelek trave (zelinja) 70 Delež pridelka suhega zelinja po košnjah, zveza Arrhenatherion Letni pridelek (t SS ha -1 ) 2 košnji 9,8 Pridelek SS (%) košnji 3 košnje 4 košnje 3 košnje 4 košnje 9,7 9, košnja 2. košnja 3. košnja 4. košnja

374 pridelek trave (zelinja) Delež pridelka suhega zelinja po košnjah, zveza Mezobromion Letni pridelek (t SS ha -1 ) negnoj. 3,0 Pridelek SS (%) negnojeno PK gnojenje NPK gnojenje PK NPK 6,8 9, košnja 2. košnja 3. košnja

375 BARJANSKO SENO KOT KURIVO Jure ČOP Vincenc BUTALA Matjaž PREK Andrej UDOVČ Matej VIDRIH

376 izhodišče za projektno raziskavo slaba perspektiva obstoječe rabe posebno območje varstva (Natura 2000) možnosti za alternativno rabo

377 metodološki pristop določitev obsega travnikov izbira vzorčnega travnika analiza ruše kemične in energijska analiza ekonomska analiza

378 ugotovitve obseg travnikov slabih travnikov 2457 ha 4% 1% 11% 67% 6% 0% 0% 0% 3% 4% 4% Filipendulion gojeni travniki Molinion Magnocaricion mokrotni trav. opušč. njive Phragmition sejani trav. suhi travniki nitrof. vegetac. zaraščanje

379 ugotovitve pridelek mrve Pridelek SS (t/ha) Letni pridelek sušine mrve (t/ha) na na negnojenem travinju Tip travnika Legenda: 1 - Filipendulion, enokosni 2 Magnocaricion, enokosni 3 Molinion, enokosni 4 Molinion, dvokosni 5 Arrhenatherion, dvokosni

380 ugotovitve kurilnost & kem. sestava Seno Slama Bukev Smreka Topol Premog Kurilnost 17,3 16,0 18,5 19,1 18,4 30,4 Pepel 5,3 3,7 0,3 0,5 1,63 8,3 Žveplo 0,1 0,1 <0,05 <0,05 0,06 0,8 Dušik 1,3 0,5 0,1 0,1 0,4 1,1 Klor 0,2 0,4 <0,1 <0,1 <0,1 0,2 Kurilnost (MJ/kg suhe snovi) Pepel in elementi (% suhe snovi)

381 ugotovitve ekonomika tu se vse začne in konča Stroški (SIT/kg sena) Stroški (SIT/kg pel.) Sprem. Skupni I II F (razsuto) 2,0 11,6 16,0 25,6 M (razsuto) 2,1 19,5 16,1 33,5 F (bale) 6,3 16,6 20,3 30,6 M (bale) 7,0 24,8 21,0 38,8 F = Filipendulion; M = Molinion Stroški peletiranja: 14 SIT/kg; Cena peletov: SIT/kg

382 ugotovitve močvirska preslica BE (MJ/kg SS) Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion SB (g/kg SS) Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion SVl (g/kg SS) Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion SP (g/kg SS) Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion

383 sklep slabi (barjanski) travniki so potencialno zanimivi za pridobivanje biomase za kurjavo ugotovitev temelji na: kurilno-kemičnimh lastnostih okoljevarstveni sprejemljivostji tehnično-tehnoloških rešitvah ekonomski učinkovitosti

384 dodatek energijski potencial Ljubljansko barje 2500 ha slabih travnikov ekvivalentno (koristna toplotna energija) letno 5 t sena na ha zadošča za zimsko ogrevanje t sena 4166 t kurilnega olja 1400 družinskih hiš

385 dodatek kurilna enota 1 primitivna kurilna naprava na slamo (30-40 % izkoristek)

386 dodatek kurilna enota 2 sodobna kurilna naprava na biomaso (70 % izkoristek)