VPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE. Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept

Transcript

1 VPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA Jože VERBIČ KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept. 2008

2 SESTAVA MLEKA sestava je kriterij za plačilo mleka, aktualna tudi zmrziščna točka mleka razlike možno izkoristiti za izdelavo posebnih proizvodov pokazatelj stanja presnove živali, zdravja in učinkovitosti prireje

3 SESTAVINE MLEKA, KI JIH OBIČAJNO SPREMLJAMO maščobe 3 % - 5 % beljakovine 3,2 % - 3,8 % laktoza več kot 4,5 % maščobe/beljakovine 1,1-1,5 sečnina mg/100 ml

4 POMEMBNE LASTNOSTI MLEKA, KI JIH PONAVADI NE SPREMLJAMO Maščobnokislinska sestava (nasičene maščobne kisline, nenasičene maščobne kisline, večkratnenasičene maščobne kisline, konjugirana linolna kislina, ) Vitamini in provitamini (A, E, karotenoidi, ) Mineralni elementi (Ca, J, Se, ) Sekundarni metaboliti krmnih rastlin (polifenoli, terpenoidi, )

5 Maščobe v obroku MAŠČOBA V MLEKU Maščobe telesnih rezerv Ocetna kislina Maščoba v mleku Maslena kislina

6 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VSEBNOST MAŠČOB V MLEKU Vlaknina v obroku Lastnosti koncentratov Način krmljenja Puferske snovi v obroku Maščobe v obroku Ribje olje Krmljenje v obdobju presušitve

7 Vlaknina v obroku Velika količina koncentratov v obroku zmanjša vsebnost maščob v mleku: 60 % koncentratov < 30 g maščob/kg mleka % koncentratov < 25 g maščob/ kg mleka Princip delovanja: nižja ph vrednost v vampu ožje razmerje acetat/propionat manj maščob v mleku

8 Lastnosti koncentratov Pri drobno mletih koncentratih je zmanjšanje maščob v mleku večje kot pri grobo mletih ali pri žitih obdelanih z gnetilcem Pri krmilih z veliko vampno razgradljivostjo škroba je zmanjšanje maščob v mleku večje kot pri krmilih z majhno razgradljivostjo Pri koncentratih z veliko vlaknine je zmanjšanje maščob v mleku manjše kot pri koncentratih, ki vsebujejo veliko škroba

9 Način krmljenja Pri drobno mletih koncentratih je zmanjšanje maščob v mleku večje kot pri grobo mletih ali pri žitih obdelanih z gnetilcem Pri krmilih z veliko vampno razgradljivostjo škroba je zmanjšanje maščob v mleku večje kot pri krmilih z majhno razgradljivostjo Pri koncentratih z veliko vlaknine je zmanjšanje maščob v mleku manjše kot pri koncentratih, ki vsebujejo veliko škroba

10 Puferne snovi v obroku Natrijev bikarbonat (soda bikarbona) g/dan ali 1-2 % v krmno mešanico Princip delovanja: stabiliziranje ph vrednosti vampnega soka - boljša prebava celuloze - več ocetne kisline Omejitve: delovanje pričakujemo le pri obrokih, ki vsebujejo veliko močne krme

11 Maščobe v obroku Zaščitene maščobe v obroku - vsebnost maščob v mleku se poveča Nenasičene maščobe v nezaščiteni obliki - delujejo zaviralno na celulolitične mikroorganizme v vampu - vsebnost maščob v mleku se zmanjša Omejitve: največ 5 % nezaščitenih maščob v obroku

12 Krmljenje v obdobju presušitve Zaradi preobilnega krmljenja presušenih krav naložijo živali pretirane količine telesnih rezerv. Zaradi sproščanja teh rezerv v prvem delu laktacije je vsebnost maščob v mleku izjemno velika. Omejitve: Obsežno črpanje telesnih rezerv po telitvi je neželeno, obstaja nevarnost pojava ketoze.

13 BELJAKOVINE V MLEKU Beljakovine v obroku Amonijak Energija v obroku Mikrobne beljakovine Glukoza Presnovljive beljakovine Laktoza + beljakovine v mleku

14 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VSEBNOST BELJAKOVIN V MLEKU Močna krma v obroku Maščobe v obroku Kakovost voluminozne krme Koruzna silaža Beljakovinska krmila posebne kakovosti Zaščitene sintetične aminokisline Krmljenje v obdobju presušitve

15 Močna krma v obroku Močna krma poveča oskrbljenost živali z mikrobnimi beljakovinami in glukozo oz. njenimi prekurzorji Spošno pravilo: za vsak dodaten kg močne krme se vsebnost beljakovin v mleku poveča za 0,04 %

16 Rezultati ankete na kmetijah v kontroli prireje mleka (5200 kmetij, jesen 2005) 3,5 3,45 3,4 3,35 3,3 3,25 3,2 3,15 3,1 3,05 3 Rjava pasma Lisasta pasma Križanke lisaste Črnobela pasma 0-3 kg 3,1-6 kg 6,1-9 kg nad 9 kg Največja količina močne krme v obroku po telitvi Vsebnost beljakovin v mleku (%)

17 Maščobe v obroku Dodajanje maščob, bodisi zaščitenih proti prebavi v vampu ali v nezaščiteni obliki, povzroči zmanjšanje vsebnosti beljakovin v mleku.

18 Kakovost krme s travinja Predpogoj za doseganje primerne vsebnosti beljakovin je pravilna izvedba paše in pravočasna košnja Z vidika oskrbljenosti molznic z beljakovinami je: paša, zelena krma > mrva > ovele silaže > neovele silaže

19 Koruzna silaža v obroku Rezultati ankete na kmetijah v kontroli prireje mleka (5200 kmetij, jesen 2005) 3,4 3,37 3,35 3,3 3,34 3,32 3,30 3,28 3,27 3,25 3,22 3,2 3,15 3,1 Več kot 20 % koruzne silaže Manj kot 20 % koruzne silaže 3,16 3,05 Rjava pasma Lisasta pasma Križanke lisaste Črnobela pasma Beljakovine v mleku (%)

20 KAKOVOST BELJAKOVIN

21 Laktoza v mleku V mleku je običajno od 4,6-5,0 % laktoze. Prehrana živali na vsebnost laktoze v mleku ne vpliva tako močno kot na vsebnost maščob in beljakovin, vpliva pa kljub temu ne smemo zanemariti.

22 LAKTOZA V MLEKU PREVISOKA ZMRZIŠČNA TOČKA MLEKA JE POVEZANA Z MAJHNO VSEBNOSTJO LAKTOZE - 0,515-0,7-0,6-0,5-0,4-0,3-0,2-0,1 0 0,1 0,2 Zmrziščna točka ( o C)

23 5,2 5 4,8 4,6 4,4 4,2 4 Vpliv krmljenja na vsebnost laktoze v mleku (Gruber in sod., 1998) brez močne krme močna krma po normativu 2 kosni travnik 3 kosni travnik 4 kosni travnik Vsebnost laktoze (%)

24 feb. okt. dec. nov. sept. mar. apr. maj jun. jul. avg. 4,70 4,65 4,60 4,55 4,50 4,45 4,40 4,35 rjava lisasta črno-bela Vsebnost laktoze (%) jan. Podgoršek, 2006 Letni čas in pasma

25 Stadij laktacije 4,8 4,7 4,7 4,6 4,6 4,5 4,5 rjava lisasta ČB Vsebnost laktoze (%) 4,4 4, Zaporedni mesec laktacije Podgoršek, 2006

26 Starost krav 4,8 4,7 4,6 4,5 4,4 4,3 rjava lisasta črnobela Vsebnost laktoze (% 4,2 1. latacija 2. latacija 3. latacija 4. latacija 5. latacija Podgoršek, 2006

27 Maščobnokislinska sestava živil in zdravje ljudi Nasičene kisline Povečujejo raven holesterola v krvi, stearinska k. je trombogena Enkrat nenasičene kisline Zmanjšujejo raven skupnega holesterola in LDL holesterol, povečujejo HDL holesterol Trans nenasičene kisline Povečujejo tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni Večkrat nenasičene kisline (esencielne) Zmanjšujejo LDL holesterol, povečujejo HDL holesterol; pomembna vloga v strukturi membran; n-3 pri razvoju možgan, vida in imunskega sistema

28 MAŠČOBE V PREHRANI LJUDI WHO (2003) PRIPOROČILA Nasičene maščobne kisline < 10 % zaužite energije Priporočeno razmerje n-6:n-3 je 5:1, v Sloveniji > 10:1 Enkrat nenasičene maščobne kisline % zaužite energije n-6 PUFA 5-8 % zaužite energije Večkrat nenasičene maščobne kisline (PUFA) 6-10 % zaužite energije n-3 PUFA 1-2 % zaužite energije

29 Maščobnokislinska sestava živil in zdravje ljudi Konjugirana linolna kislina Protikancerogeno delovanje, zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi, izboljšuje imunsko sposobnost, antidiabetično delovanje

30 Linolna kislina C18:2, n6 (koruzna silaža, žita, oljnice) α- Linolenska kislina C18:3, n3 (sveža trava, laneno seme) Konjugirana linolna kislina v mleku 80 % Biohidrogenacija 90 % v vampu Desaturacija v mlečni žlezi Trans vakcenska kislina (t11 C18:1) Trans nenasičene m. kisline v mleku Stearinska kislina (C18:0) Nasičene m. kisline v mleku Večkrat nenasičene m. kisline v mleku

31 Nekateri dejavniki, ki vplivajo na maščobnokislinsko sestavo mlečnih maščob Močna krma Nizka ph vrednost v vampu zavira hidrolizo trigliceridov, biohidrogenizacija poteka le na prostih maščobnih kislinah, sledi več nenasičenih maščob v mleku, vsebnost konjugirane linolne kisline pa se zmanjša Zaščitena rastlinska olja Poveča se delež nenasičenih maščob v mleku Polnomastna semena oljnic Delno se poveča delež nenasičenih maščob v mleku

32 Nekateri dejavniki, ki vplivajo na maščobnokislinsko sestavo mlečnih maščob Olja bogata z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami Poveča se vsebnost konjugirane linolne kisline, učinek večji kot pri krmljenju semen istih oljnic Paša Poveča se vsebnost nenasičenih maščobnih kislin in konjugirane linolne kisline (slednje velja za mlado pašo)

33 Vpliv oljne ogrščice (1 kg/dan) v obroku za molznice na maščobnokislinsko sestavo mleka (Jahreis in Richter, 1994) Nasičene mašč. kisl % Enkrat nenasičene mašč. kisl. Večkrat nenasičene mašč. kisl % + 20 %

34 V maščobah topni vitamini Vitamin A s provitamini (karotenoidi) Pomemben za embrionalni razvoj, rast, vid in regulacijo ekspresije genov Vitamin E Antioksidativno delovanje, mleko manj pomemben vir za ljudi, ima pa pomembno vlogo pri zaščiti mleka pred oksidacijo

35 Vsebnost β karotena v mleku (posebnost kravjega mleka) 0,2 0,18 0,16 0,14 0,12 0,1 0,08 0,06 0,04 0,02 0 β karoten (mg/l) veliko koncentratov koruzna silaža silaža-ljuljka mrva-ljuljka mrva-trajno travinje mlada paša starejša paša Martin in sod., 2002

36 Vsebnost vitamina E v mleku 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 Vitamin E (mg/l) 0 veliko koncentratov koruzna silaža silaža-ljuljka mrva-ljuljka mrva-trajno travinje mlada paša starejša paša Martin in sod., 2002

37 Prehranska vrednost tradicionalno prirejenega mleka

38 - Prehranska vrednost tradicionalno prirejenega mleka vitamin E pri zimskih obrokih 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 veliko močne krme malo močne krme Vitamin E (mg/l) kor. silaža kor. silaža kor. silaža travna silaža Osnovni obrok

39 PREHRANA MOLZNIC VPLIVA NA SESTAVO MLEKA? ALI JE MOGOČE NA PODLAGI SESTAVE MLEKA UGOTOVITI, ALI JE KRMLJENJE MOLZNIC USTREZNO?

40 ŠIROKO RAZMERJE MED MAŠČOBAMI IN BELJAKOVINAMI V MLEKU POVEČANA MOŽNOST POJAVA KETOZE

41

42 Dejstva: Pri približno 20 % krav je po telitvi razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku preširoko. To kaže, da krave prekomerno črpajo telesne rezerve. Rjava Lisasta Črno-bela 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Delež krav z razmerjem M/B več kot 1, Zaporedna kontrola Babnik in sod. (2004), n=

43 Delež ketoz (%) 5 0 do 1 1,00-1,24 1,25-1,49 1,50-1,74 nad 1,75 Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku (M/B) Vir: Spohr, M., Beening, J., Scholz, H., 1992

44 Negativna energijska bilanca (NEB) in plodnost zakasnela prva pojatev zmanjšana uspešnost osemenitve povečana možnost cist na jajčnikih in vnetja maternice

45 Povezava med M/B v mleku in dobo med telitvama (krave od 2 laktacije naprej) Rjava Lisasta Črno-bela + 40 do 55 dni Doba med telitvama (dni) < > 1.6 Razmerje M/B Vir: Biderman, A., Verbič, J., Logar, B., 2007

46 Stanje: Od 20 do 25 % krav izkazuje preozko razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku. To razmerje se pojavlja v vseh fazah laktacije. Podatki nakazujejo, da je strukturnost obrokov preslaba. Rjava Lisasta Črno-bela 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Delež krav z razmerjem M/B manj kot 1, Zaporedna kontrola Babnik in sod. (2004), n=

47

48 4,4 4,2 4 3,8 3,6 3,4 3,2 3 2,8 2,6 SUROVE BELJAKOVINE premalo razgr. beljakovin, veliko energije in nerazgr. belj. preveč razgr. beljakovin, veliko energije in nerazgr. belj. optimum premalo razgr. beljakovin, premalo energije, premalo neraz. belj. preveč razgradljivih beljakovin, premalo energije Vsebnost sečnine (mg/100 ml) E N E R G I J A Vsebnost beljakovin (% )

49 Povezava med vsebnostjo sečnine v mleku in uspešnostjo osemenitve (Wenninger in Distl, 1994) 0,3 0,2 0,1 0 Spre me mba inde ksa ose me nite v -0, Vsebnost sečnine v mleku (mg/100 ml)