Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Katedra za pridelovanje krme in pašništvo Travništvo in pridelovanje krme (projekcijsko gradivo s predavanj) Jure Čop
Poglavja 1 Uvod 2 Zemljišča v Sloveniji 3 Travna ruša 4 Sezonska rast travne ruše 5 Rast trav 6 Rast metuljnic 7 Kemična sestava zelinja 8 Kakovost travniške krme 9 Okolje in travna ruša 10 Trave 11 Metuljnice 12 Bolezni in škodljivci trav in metuljnic 13 Travno-deteljne mešanice 14 Krmni dosevki 15 Travniška tehnologija 16 Alternativna raba travinja
travništvo in pridelovanje krme tehnološki predmet
travništvo & krma: uvod kaj je travništvo in pridelovanje krme? področje znanosti (naravoslovnotehnična disciplina) kmetijska dejavnost (panoga)
travništvo & krma: uvod gospodarska funkcija širša družbena funkcija Preučuje pridelovanje krme na travinju in njivah v biološkem, ekološkem, tehnološkem, naravovarstvenem in ekonomskem smislu.
travništvo & krma: delitev področja travništvo (pridelovanje travniške krme) pridelovanje krme na njivah (pridelovanje krmnih poljščin)
krma na njivah koševine krmna žita zrnate stročnice gomoljnice korenovke industrijske rastline
zgodovinski razvoj discipline empirični razvoj od davnine (neolitska revolucija pred 10.000 l.) novejši znanstveni razvoj od 20. stol. naprej
travništvo: mejniki - dosežki tripoljni kolobar, paša (sr. vek) nove poljščine, hl. reja (18. st.) uvedba gnojenja (17. st.) uvedba večkratne košnje uvedba pašno-kosne rabe uvedba siliranja uvedba mehanizacije v...
travništvo: mejniki - dosežki uvedba sejanega travinja vzgoja novih sort... dojemanje multifunkcionalnosti travinja uvedba načrtovane prehrane uvedba ciljne prehrane
travinje: splošna definicija z vegetacijo poraslo zemljišče, v kateri prevladujejo trave land where grass or grasslike vegetation grows and is the dominant form of plant life www.cogsci.princeton.edu/cgi-bin/webwn
travinje: kmetijska definicija kmetijska kultura, katere vegetacijo sestavljajo zelnate rastline, namenjene za pridelovanje krme
travinje: druge definicije zemljiška kategorija ekosistem (klimaks, plagioklimaks)
vrste travinja: po izvoru naravno (klimatogeno) savane (tropsko travinje) kserotermno travinje arktično in planinsko travinje gojeno (antropogeno) polnaravno sejano
naravno travinje: razčlenitev kserotermno travinje stepe, Puszta, prerije, pampe, veldts arktično in planinsko travinje tundra, nad gozdno mejo
naravno travinje: savana, stepa savana zimzelena travna vegetacija (Fabaceae, Amaranthaceae, drevesa, grmi stepe kserofilna vegetacija brez dreves in grmov (Stipa, Festuca, Bromus, Hordeum)
travinje: druge delitve glede na potencialno rabo absolutno relativno glede na vrsto rabe travniki pašniki pašno-kosno travinje
Evropa: klimatska območja borealno alpsko atlantsko celinsko mediteransko makronezijsko
travinje v Evropi mediteranske sklerofilne grmovne površine mediteranske pašene gozdne površine atlantsko vresje in grmišča alpsko in borealno travinje z apnenčasto in kremenčasto podlago
travinje v Evropi suho nižinsko travinje z apnenčasto in kremenčasto podlago ter stepe mezotrofično kosno travinje vlažno travinje
travinje: razširjenost površina travinja na Zemlji 3,0 10 9 ha 1/5 kopnega srednjeintenzivo do intenzivno travinje 5,0 10 8 ha (1/6 vsega travinja) ekstenzivno ali nekoriščeno travinje 2,5 10 9 ha (5/6 vsega travinja)
evropsko travinje: razširjenost površina travinja (+grmišč) v Evropi 1,5 10 8 ha (1/20 vsega travinja) srednje intenzivno do intenzivno 1,35 10 8 ha (90 % evrop. travinja) ostalo travinje ekstenzivno 0,15 10 8 ha (10 % evrop. travinja)
travinje v EU Niso vključene: Grčija, Malta in Ciper Države EU (vkl. Švica) ie ch si lu at nl se ee be fr lv lt pt uk de it es sk fi cz pl hu dk +sl. pašniki +vresišča 0 20 40 60 80 Delež travinja od kmetijskih zemljišč (%)
travinje v EU ie lu uk +sl. pašniki +vresišča Države EU (vkl. Švica) nl at fr be ch pt lt si es it de pl hu sk cz lv dk +planine Niso vključene: Grčija, Malta in Ciper ee se fi 0 10 20 30 40 Delež travinja od skupne površine države (%)
travinje v EU Delež od vsega travinja (%) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 trajno travinje sejano travinje 0 be cz dk de ee es fr ie it lv lt lu hu nl at pl pt si sk fi se uk ch si Države Evropske unije (vkl. Švica)
travinje v EU 25 Delež eko travinja (%) 20 15 10 5 0 be cz dk fr it lv lt lu hu at pt si sk fi se uk Države Evropske unije s podatki v Eurostatu
njive v EU Države EU (vkl. Švica) dk hu pl cz fr de nl sk be mt it es lt lu gr uk ie pt at lv cy ee si ch fi se 0 10 20 30 40 50 60 Delež njiv od skupne površine države (%)
slovar terminov Travinje je splošno definirano kot zelnata vegetacija, v kateri prevladujejo trave. Naravno travinje (sin. klimatogeno travinje) je vegetacija samoniklih trav in zelnatih dvokaličnic z malo ali brez lesnatih rastlin, ki uspeva brez tega, da bi na njo deloval človek. Je klimaks vegetacija določenega območja, predvsem pogojena s podnebno-talnimi razmerami (npr.: nizkimi temperaturami ali visokimi temperaturami in sušo). Polnaravno travinje je vegetacija samoniklih trav in zelnatih dvokaličnic z malo ali brez lesnatih rastlin, ki je nastala pod vplivom kmetijske prakse brez redne uporabe mineralnih gnojil in herbicidov ter brez obdelave tal.
slovar terminov Trajno travinje je zemljišče s sejano ali naravno (samozasejano) travno rušo, ki ni v njivskem kolobarju in kjer vsaj pet let nepretrgoma poteka raba. Sejano travinje je zemljišče s sejano travno rušo, ki na njem uspeva od enega do pet let. Eko travinje je travinje, gojeno po pravilih ekološkega kmetovanja.
travnati svet na Zemlji geografska razprostranjenost travniški biomi fotografije
glavni kopenski biomi na Zemlji
Savana Južna Afrika 1997 Savana Cote d Ivoire 1989
Prerija Oklahoma 1972 Stepa Kazahstan 1987
Pampa Argentina 1982 Stepa Kitajska 1997
Puszta Madžarska 1998 Stepa pozimi Rusija
Tundra; borealno travinje Tundra; alpsko travinje
Španska Dehesa 2006
Paša na Krasu 2003 Stipa joannis na Krasu 2003
Kmetijska zemljišča v Sloveniji R stanje R spremembe R
Površina (v 000 ha) zemljišča v Sloveniji 2500 2000 1500 1000 500 0 2027 površina SLO 1283 gozdovi 618 kmet. zemljišča 126 drugo
struktura zemljišč v Sloveniji 6% 31% gozdovi kmet. zemljišča drugo 63%
SI - kmetijska zemljišča (KZ), 2002 Površina (v 000 ha) 600 500 400 300 200 100 0 506 307 168 KZ v uporabi njive in vrtovi travinje sadovnjaki 13 17 vinogradi
struktura kmetijskih zemljišč v uporabi v SI, 2002 3% 3% njive in vrtovi 33% travinje sadovnjaki vinogradi 61%
Površina (v 000 ha) obseg in struktura travinja v SI, 2002 350 300 250 200 150 100 50 0 307 254 53 travinje travniki pašniki* pašniki* 17% travniki 83% * Vir: KGZS (1996)
struktura pašnikov* v SI, 1996 drugi skupni pašniki 14% planinski pašniki 39% individualni pašniki 47% * Vir: KGZS (1996)
obseg obnovljenih ali na novo postavljenih pašnikov v Sloveniji (1997-2003) Površina v ha 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Leto Skupaj obnovljenih/na novo postavljenih pašnikov (1997-2003): 15.880 ha
kmetijska zemljišča in travinje v Sloveniji leta 1950 in 2002 kmetijska zemljišča travinje absolutno travinje relativno 1950 1.054.600 ha 650.000 ha 62 % 2002 618.000 ha 307.000 ha 50 %
obseg obdelovalnih zemljišč v Evropi (1000-2000) povečevanje 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 1800 1900 2000 krčenje kuga zelena revolucija
štiripoljni kolobar ( norfolk course rotation) Viscount Townshend (1752-1842) Thomas Coke (1752-1842)
travna ruša vrhnja plast tal z rastlinjem
travna ruša: karakteristike proizvodna zmogljivost rastlinska sestava sezonska rast velikost/gostota poganjkov
travna ruša: pridelek zelinja povprečje za Slovenijo 5 t/ha (3,2 t/ha leta 2003) eksperimentalne vrednosti 29 t/ha (Cooper, 1968) 20 t/ha (Wright, 1978) 14,7 t/ha (Čop, 1992)
pridelek zelinja: dejavniki pedo-klimatske razmere raba travne ruše pogostnost gnojenje travne ruše
rastišče in gnojenje: dejavnika pridelka Vpliv rastišča in gnojenja na letni pridelek sušine zelinja (t/ha) 0 PK NPK Suha rastišča 1,5-2,0 2,0-3,5 5,0-7,0 Sveža vlažna rastišča 3,5-4,0 7,0-8,0 8,0-12,0
raba dejavnik količine in kakovosti Letni pridelek zelinja na svežih travniških tleh v Sloveniji Gnojilna norma: 300 kg N/ha Letni pridelek (t SS/ha) 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 3 košnje 4 košnje 6 košenj 8 košenj 12 košenj Pogostnost rabe travne ruše 150 kg P 2 O 5 /ha 150 kg K 2 O/ha
raba dejavnik količine in kakovosti Energija in beljakovine v zelinju svežih travniških tal v Sloveniji ŠE 700 650 600 550 500 450 Vsebnost PSB (%) 17 15 13 11 9 7 400 3 košnje 4 košnje 6 košenj 8 košenj 12 košenj Pogostnost rabe travne ruše 5 3 košnje 4 košnje 6 košenj 8 košenj 12 košenj Pogostnost rabe travne ruše
travna ruša: rastlinska sestava funkcionalne skupine vrstna (botanična) sestava fitocenološka setava (Braun-Blanquet) pestrost travne ruše
travna ruša: funkcionalne skupine Optimalna prisotnost (%) trave (t) naravn travnik sejan travnik metuljnice (m) t 50-70 50-70 zeli (z) m 10-30 30-40 travam podobne z 10-30 0-10 rastline
travna ruša: družine in rodovi Poaceae (Lolium, Festuca, Dactylis, Poa, Bromus, Alopecurus, Phleum, Trisetum, Arrenatherum) Fabaceae (Trifolium, Medicago, Lotus, Vicia, Melilotus) Cyperaceae (Carex, Eriophorum, Scirpus, Holoschoenus)
travna ruša: glavni rodovi Juncaceae (Juncus, Luzula) Asteraceae (Bellis, Erigeron, Achillea, Cirsium, Centaurea) Cichoriaceae (Cichorium, Taraxacum, Crepis, Leontodon) Plantaginaceae (Plantago) Arnica montana Cirsium palustre
travna ruša: glavni rodovi Apiaceae (Pimpinella, Aegopodium, Carum, Angelica, Pastinaca, Daucus) Ranunculaceae (Ranunculus, Pulsatilla, Caltha) Rosaceae (Filipendula, Potentilla, Fragaria) Caryophyllaceae (Stellaria, Cerastium, Lychnis, Dianthus)
travna ruša: glavni rodovi Lamiaceae (Ajuga, Prunella, Glechoma, Salvia, Tymus) Polygonaceae (Rumex, Polygonum, Fagopyrum) Brassicaceae (Cardamine, Capsella, Brassica, Sinapis) Rubiaceae (Galium, Cruciata)
travna ruša: mahovi (Bryophyta) razširjeni na vlažnih, siromašnih, senčnih in kislih travnikih pospešuje jih prepasenost travne ruše
travna ruša: fitocenoze v SI evmediteranska in submediteranska travišča (Xerobromion) Mesobromion Nardo-Callunetea
travna ruša: fitocenoze v SI Arrhenatherion Cynosurion Poion alpine Molinion Filipendulion
travna ruša: pestrost, izenačenost Shannonov indeks (H ) H ' = S i= 1 pi *ln pi Izenačenost (E H ) E H = H'/ lns S = št. vrst; p i = masni delež i-te vrste
Pestrost/izenačenost travne ruše zveze Arrhenatherion odvisnosti od rabe in gnojenja 3.0 1.0 2.5 0.8 Species diversity (H) 2.0 1.5 1.0 0.5 0.0 2 cuts (delayed) 3 cuts 4 cuts zero PK N1PK NcPK Equitability (E H ) 0.6 0.4 0.2 0.0 2 cuts (delayed) 3 cuts 4 cuts zero PK N1PK NcPK Fertiliser application Fertiliser application
raba dejavnik vrstne številčnosti Vpliv pogostnosti rabe na število vrst v travni ruši EKS. RABA ZM. INTZ. RABA INTZ. RABA ELLENBERG (1952) 45-75 30-40 15-25 NÜSBERGER... (1994, 1997) / 30-45 (>60) 23, 29 LESKOŠEK... >65 45-50 20-26
Prisotnost močvirske preslice v travni ruši zveze Arrhenatherion v odvisnosti od rabe in gnojenja Proportion of Equisetum palustre 0.45 0.4 0.35 0.3 0.25 0.2 0.15 0.1 0.05 0 2 cuts (delayed) zero PK N1PK NcPK 3 cuts 4 cuts Cutting regime
travna ruša: indikatorske rastline rastline, katerih prisotnost je pogojena z enim prevladujočim dejavnikom litmus (lakmus) rastnih razmer
travna ruša: indikatorske rastline suha rastišča Schorzonera villosa Chrysopogon gryllus Anthyllis vulneraria Brachypodium pinnatum Euphorbia cyparissias Medicago falcata Ononis spinosa Sanguisorba minor
travna ruša: indikatorske rastline srednje vlažna rastišča Dactylis glomerata Lolium perenne Taraxacum officinalis Leontodon hispidus Carum carvi
travna ruša: indikatorske rastline vlažna rastišča Cirsium oleraceum Lychnis flos-cuculi Sanguisorba officinalis Filipendula ulmaria Ranunculus acris Alopecurus pratensis
travna ruša: indikatorske rastline rastišča na kislih tleh Arnica montana Potentilla erecta Calluna vulgaris Galium verum Nardus stricta
travna ruša: indikatorske rastline nitrofilne rastline Rumex crispus, R. obtusifolius Dactylis glomerata Agropyron repens Urtica dioica Lamium album Anthriscus silvestris
travna ruša: gostota gosta pašna ruša 15.000 p/m 2 kosna ruša (2-3 rabe) 5.000 p/m 2 monokulture gostota (poganjki/m 2 ) Lolium perenne Festuca pratensis Dactylis glomerata Phleum pratense 3450 2633 1933 1250
travna ruša: posredno merjenje gosote gostota zelinja G z = pridelek/višina (g/cm) Opomba: pridelek suhega zelinja na izbrano površino
poznavanje travne ruše poznati travno rušo pomeni poznati rastni potencial poznati kakovost travniške krme poznati rastišče
Sezonska rast travne ruše temeljna karakteristika
sezonska rast: definicija dnevno priraščanje zelinja travne ruše med rastno dobo (kg SS ha -1 dan -1 )
sezonska rast: potek Prirast zelinja (kg SS ha -1 dan -1 ) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 zmanjšanje rasti 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Število tednov od 30. mar. 1988 Standardna metoda (Corrall in Fenlon, 1978)
sezonska rast: poskus (1987/88) Košnja 28 dni stare trave Poljski poskus (16 20 m) 3 1 2 4
sezonska rast: primer za 4 trave pasja trava travniška bilnica trpežna ljuljka mačji rep Prirastki zelinja (kg SS/ha/dan) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 Tedni med rastno dobo 1988 prvi teden od 30. marca do 5. aprila
sezonska rast: dejavniki podnebni (okoljski) morfološko-fiziološki tehnološki (agrotehnični)
sezonska rast: podnebni dejavniki Temperatura zraka ( C) 22 19 16 13 10 7 4 temperatura solsticij GSO 22 19 16 13 10 7 4 GSO (MJ m -2 dan -1 ) Temperatura povprečje 1951-90 GSO povprečje 1960-79 1 mar apr maj jun jul avg sep okt nov 1
sezonska rast v praksi: vpliv suše Prirast zelinja (kg SS ha -1 dan -1 ) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Število tednov od 30. mar. 1988
sezonska rast: morfološko-fiziološki dejavniki vegetativna rast reproduktivna rast razraščanje Dg in Lp poganjki, jesen 2005
sezonska rast: tehnološki dejavniki raba travne ruše košnja paša gnojenje namakanje
sezonska rast: aplikacija osnova travniške tehnologije
v praksi: rast travne ruše pri kosni rabi Leafe in sod. 1974
rast in razvoj trav embrio/primordij zrela rastlina
definicije rast: ireverzibilno povečevanje velikosti rastlin (celice, organa in organizma) poteka kot asimilacija (absorbcija in fiksacija anorganskih substanc iz okolja) je omejena na meristeme in sosedna območja (delitev in večanje celic)
definicije razvoj=rast+diferenciacija (konkurenčna procesa) morfološki razvoj (morfogeneza) vidne spremembe, nastale med razvojem dejavnike za temi spremembami
rast trav na travniku udeleženi dve vrsti poganjkov semenski poganjki stranski poganjki
rast in razvoj: semenski poganjek kalitev trave ventralen dorzalen
rast in razvoj: semenski poganjek vznik trave podaljševanje mezokotila rast semenskih korenin
rast in razvoj: poganjek rast listov razraščanje (plastohron, fitomer)
rast in razvoj: dvojni rob začetek generativnega razvoja morfološka opredelitev časovna opredelitev dvojni rob veget. vršiček
trpežna ljuljka: razvojne faze vegetativni poganjek 17 fitomerov apikalni meristem zgodnji razvoj pozni razvoj
trpežna ljuljka: razvojne faze prehodna faza (dvojni rob) zasnove ob strani zasnove spredaj
trpežna ljuljka: razvojne faze mlado socvetje akropetalen in bazipetal
rast in razvoj: dvojni rob vegetativni generativni Figure 5. A, Floral score, assessed by dissection, of L. temulentum shoot apices as a function of time after a single inductive LD (Day II). Values are means ±SE, n =10; some error bars are hidden by the symbols. Vertical arrows are positioned to indicate developmental stages. A three-dimensional pattern of expression of LtMADS1 mrna (B) obtained by in situ hybridization was generated by apex reconstructions obtained by stacking/combining the images from four to five longitudinal sections up to the median one for a vegetative (SD) or LD IV early double-ridge stage apex (single median images shown in Fig. 6, B and C, respectively). Images were digitized and cropped using Adobe Photoshop and stacked using Confocal Assistant 4.02. The bar is 200 µm.
zgodnji generativni razvoj distenzija stebla in razvoj socvetja zadebelitev vrha poganjka
pozni generativni razvoj latenje cvetenje zorenje
rast in razvoj: zgradba poganjkov vegetativni poganjek am apikalni meristem mb, ms meristemske cone listne ploskve in nožnice ab zalistni brst a-g zaporedoma nastajajoči listi
rast in razvoj: zgradba poganjkov generativni poganjek yi mlado socvetje mb, ms meristemske cone listne ploskve in nožnice ab zalistni brst p-t zaporedoma nastajajoči listi
fitomer vegetativni poganjek
fitomer generativni poganjek
rast in razvoj: list listna zasnova listna ploskev listna nožnica odmiranje lista Agropyron repens (Sharman, 1945)
trava: obliki rasti apikalna rast interkalarna rast
rast in razvoj: vrste poganjkov vegetativni (listni, psevdopoganjek) vegetativni podaljšan generativni
dejavniki razvoja trave genetski okoljski temperatura (jarovizacija) fotoperioda jarovizacija (sin. vernalizacija) je pridobitev sposobnosti za cvetenje pod vplivom nizkih temperatur
razvoj trave: cvetenja čas cvetenja trav: povprečje z najnižjo in najvišjo vrednostjo za obdobje 2002-2007 70 60 Št. dni od 1. maja 50 40 30 20 10 0-10 -20-30 Anth.o. Alop.p. Arrhen.e. Bromus e. Bromus h. Bromus i. Dact.g. Helict.p. Lolium p. Pheum p. Poa p. Poa t. Triset.f.
rast trave in predatorji ekstremna prilagoditev trave velikim rastlinojedim živalim rastni vršiček
razvoj: pomen za prakso razvoj trav vpliva na: hitrost rasti travne razmerje listov in stebel hranilna vrednost krme
rast in razvoj metuljnic kaj je drugače kot pri travah?
definicije rast: ireverzibilno povečevanje velikosti rastlin (celice, organa in organizma) poteka kot asimilacija in fiksacija anorganskih substanc iz okolja je omejena na meristeme in sosedna območja (delitev in večanje celic)
definicije razvoj=rast+diferenciacija (konkurenčna procesa) morfološki razvoj (morfogeneza) vidne spremembe, nastale med razvojem dejavnike za temi spremembami
rast trav in metuljnic: primerjava meristemska tkiva pozicija rastnega vršička anatomske in morfološke razlike
rast in razvoj: semenski poganjek kalitev metuljnic trda semena epigeična hipogeična tp. kalica, 8 dni kalitev črne detelje hipokotil primarna korenina
oblika kalitve: primeri epigeična kalitev Phaseolus vulgaris, P. angularis, P. aureus, Lupinus albus, Glycine max, Vigna sinensis Trifolium, Medicago, Melilotus, Onobrychis, Anthylis, Lotus, Ornithopus hipogeična kalitev Pisum sativun, Vicia faba, V. sativa, Phaseolus coccineus, Cicer orietinum
rast in razvoj: semenski poganjek vznik in rast listov profil listna rozeta razraščanje vznik črne detelje, 8 dni po setvi
rast in razvoj: razrastišče razrastišče - lucerna
rast in razvoj: steblenje podaljševanje poganjkov semenskih stranskih preobraženih
metuljnice: generativni razvoj brstenje cvetenje razvoj semen
rast in razvoj: črna detelja kalitev mlada rastlina 1-letna rastlina razvoj socvetja
črna detelja: razvoj socvetja izvor in zgodnji razvoj
rast in razvoj: lucerna razvojne faze
rast in razvoj: bela detelja stolon
rast in razvoj metuljnic v praksi prilagoditev na defoliacijo manjša kot pri travah kosne vrste pašno-kosne vrste
Kemična sestava zelinja glavne spojine
kemična sestava: uvod voda ogljikohidrati maščobe zelinje/ organska snov beljakovine krma nukleinske kisline suha snov organske kisline vitamini anorganska snov minerali
kemična sestava: voda vsebnost (sušenje, liofilizacija, destilacija) zelinje 750-850 g/kg (650 g/kg) silaža 600-650 g/kg mrva 100-150 g/kg krma 60->900 g/kg vsebnost vode v organih/tkivih/celicah
kemična sestava: voda Sušina (%) 40 35 30 25 20 15 10 lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun vsebnost vode dejavniki razvojna faza sorta (2n/4n) gnojenje (N) temperatura sončno sevanje
kemična sestava: voda vloga vode v rastlinah biokemična: gradbena substanca, medij reakcij, vir H + /OH -, presnovna substanca fiziološka: transport ionov (hranil)/metabolitov fotosinteze, hlajenje rastlin sušni stres
kemična sestava: organske spojine dušikove spojine ogljikovi hidrati maščobe organske kisline sekundarni metaboliti pigmenti
kemična sestava: N spojine beljakovine vsebujejo: C, H, O, N (pogosto S) kompleksne organske spojine z veliko molekulsko maso (>50 amino kislin) DNK RNK beljakovina encimi, gradbeni elementi, pigmenti, strupi listne in semenske beljakovine
kemična sestava: N spojine lucerna: 90 % list. beljakovin encimov rubisco (50 % listnih beljakovin) lastnosti elektroforetska mobilnost topnost (topne, netopne) surove beljakovine (75-85 % N iz belj.) presnovljive beljakovine vsebnost: 60-300 g/kg SS (trav. krma)
kemična sestava: N spojine amino kisline odkritih >200 20 proteinogenih AK in prežvekovalci Esencialne izolevcin levcin lizin metionin fenilalanin treonin triptofan valin arginin* histidin* Neesencialne alanin asparagin aspartat cistein glutamat glutamin glicin prolin serin tirozin
kemična sestava: N spojine peptidi (<50 amino kislin) amini (derivati amoniaka) histamin in tiramin v silaži amidi (karbonilna skupina) sečnina ureidi (derivati sečnine) sečnina karbonilna sk. alantoin, alantoinska kislina, sečna kislina
kemična sestava: N spojine nukleinske kisline alkaloidi (sekundarni metaboliti z N) kolhicin, equisetin, berberin, lupinin, temulin, hordenin, solanin nitrat (NO 3 - ) konjugirane beljakovine lipoproteini, glikoproteini,fosfoproteini klorofil (zeleni pigment)
kemična sestava: ogljikovi hidrati organske spojine (CH 2 O) n monosaharidi oligosaharidi polisaharidi saharoza najbolj razširjene biomolekule, so vir energije, strukturne komponente (celuloza, hitin) in vmesne oz. izhodne substance v presnovi organske snovi
kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) nestrukturni OH (= vodotopni OH + amilopektin) sladkorji (glukoza, fruktoza, saharoza) oligosaharidi škrob (70-80 % amilopektin + amiloza) glavni NOH v metuljnicah fruktani (levan + inulin + razvejani fruktani) (Compositae, Poaceae C 3 ) inulin
kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) nestrukturni OH: vsebnost v suhem zelinju (%) sladkorji škrob vodotopni OH trave 3-11 1-6 5-15 24 v. 16* metuljnice 3-5 5-9 <10 * vsebnost v sladki travi proti kontroli
kemična sestava: vsebnost NOH spreminjanje in dejavniki dnevno spreminjanje sezonsko spreminjanje osvetlitev temperatura
kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) strukturni OH matriks (pektin, hemiceluloza) vlaknasti polisaharidi (celuloza) pektin: amorfni polisaharid v vmesni lameli, pomemben kot intercelularni cement hemiceluloza (pentozni in heksozni polimeri) ksilan, arabinogalaktan manan, glukan
kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) celuloza je linearen polimer iz β-d-glukoznih enot. v rastlinah se nahaja v obliki vlaken, zgrajenih iz mikrofibril daje trdoto rastlinam in skupaj z ligninom odločilno vpliva na kakovost zelinja mikrofibrile celuloze največ celuloze v sek. celični steni (45 %)
kemična sestava: ogljikovi hidrati (OH) vpliv razvoja rastlin na vsebnost strukturnih OH (% SS) hemiceluloza celuloza list steblo list steblo trpežna ljuljka 7-13* 11-17 8-24 23-27 lucerna 6-7 7-10 6-11 14-35 * meji intervala za vrednosti, ugotovljene med rastjo
kemična sestava: lipidi lipidi netopni v vodi topni v org. topilih (eter) nosilci elektronov nosilci media encim. reakcij skladišče in vir energije elementi biol. membran nenasičena maščoba (palmitinska, oleinska in α linolenska)
kemična sestava: lipidi klasifikacija lipidi z glicerolm brez glicerola enostavni sestavljeni voski, steroidi terpeni,... maščobe glikolipidi fosfogliceridi glukolipidi galaktolipidi lecitini cefalini
kemična sestava: lipidi lipidi (strukturni, založni) trigliceridi (olja, masti) glikolipidi (trave in met.: 60 % galaktolipidov) fosfogliceridi voski steroidi maščobe so estri višjih maščobnih kislin s sodim številom C atomov
kemična sestava: lipidi lipidi: vsebnost v suhi snovi (%) rastline kloroplasti listi zelinje 30 3-10 <7 (špinača) linolenska linolna+palmitinska
kemična sestava: maščobne kisline na vsebnost maščobnih kislin v mleku in mesu je mogoče vplivati s prehrano nasičene in nenasičene konjugirana linolna kislina antikarcinogeni učinek antiarterogeni učinek pozitivni učinek na imunski sistem
kemična sestava: organske kisline v rastlinah citronska, jabolčna, fumarova, jantarna, piruvična pri fermentaciji ocetna, propionska, maslena, mlečna
kemična sestava: sekundarni metaboliti fenolne spojine (lignin, tanini) alkaloidi glikozidi (saponini, aglikonska skup.) cianogeni glikozidi (durin) glukozinulati Secondary metabolites are organic compounds that are not directly involved in the normal growth, development or reproduction of organisms. http://www.answers.com/topic/secondary-metabolite?cat=technology
kemična sestava: lignin vsebnost lignina in prebavljivost zelinja (% SS) Lolium perenne Dactylis glomerata lignin (%) 3,1-7,8 4,3-10,1 prebavljivost (%) 87-57 82-45 Medicago sativa 6,5-10,6 71-57 Trifolium pratense 4,1-12,6 66-45 Zea mays 4,2-8,8 85-66
kemična sestava: alkaloidi alkaloidi pri rastlinah imajo ekološki pomen -so strupeni za rastlinojede živali glavne travniške rastline ne vsebujejo alkaloidov, če pa jih, je njihov vpliv na živali majhen pogosto so nevarni alkaloidi parazitov na rastlinah (npr. ergotin, aflatoksin)
kemična sestava: alkaloidi rastline z nevarnimi alkaloidi Senecio jacobaea Colchicum Solanum Veratrum Caltha palustris Equisetum jakobin kolhicin solanin jervin berberin palustrin V E. palustre so tudi tiaminaze, encimi, ki hidrolizirajo tiamin (B 1 vitamin).
kemična sestava: rastlinski pigmenti klorofil osnovna vloga pri fotosintezi zaradi njega so rastline zelene karotenoidi (β-karoten) antociani T.h. L.m. koleoptila kloroplasti: v celici okrog 8 % prostornine pri travah: 30 mio kloroplastov na cm 2 listne površine
kemična sestava: anorganske snovi makrohranila K, Ca, P, S, Mg, Na, Cl mikrohranila Fe, Mn, Zn, Cu, Mo, Co, Se
kemična sestava: rastline v. živali vsebnost kemičnih snovi (g/kg SS) oglj. hidr. belj. maščobe pepel trava (mlada) 685 40 175 100 ječmen (zrnje) 849 17 108 26 žival (govedo) 5 479 400 116
KAKOVOST TRAVNIŠKE KRME PARAMETRI DEJAVNIKI OCENJEVANJE
kakovost krme je generalno definirana kot stopnja željene proizvodne odzivnosti živali na krmo v njihovi prehrani
parametri kakovosti krme palatabilnost (všečnost) vonj občutek ob dotiku okus izgled instinkt Festuca arundinacea, Dactylis glomerata, Lupinus sp., Melilotus sp., Alopecurus arundinaceus, Phalaris arundinacea
parametri kakovosti krme hranilna vrednost prebavljivost kemična sestava energijska vrednost weendska analiza (Henneberg & Stohmann, 1860)
dejavniki hranilne vrednosti botanična sestava (trave vs metuljnice) SB SVl SM BDI NEL Mnog. ljuljka (pred latenjem) 152 204 35 499 7,31 Črna detelja (pred brstenjem) 228 151 40 478 6,87 Mnog. ljuljka (konec cvetenja) 116 317 25 436 5,38 Črna detelja (konec cvetenja) 147 298 28 440 5,35 SB, SVl, SM, BDI v g/kg SS NEL v MJ/kg SS
dejavniki hranilne vrednosti razvojna faza rastlin (sestoja) SFT (0,5-35) 35 30 25 20 15 10 lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Hl Ae Ap Dg Lp 5 0 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002
IVPP in razvoj trav 950 900 Hl Lp IVPP (g/kg SS) 850 800 750 700 650 600 lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Dg Ae Ap 550 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002
SB in razvoj trav 300 Dg SB (g/kg SS) 250 200 150 Ap Lp Hl Ae lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava 100 50 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002
NDV in razvoj trav mlečnost NDV NDV (g/kg SS) 700 650 600 550 500 450 400 Ae Lp Dg Hl Ap lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava 35-50 20-35 <20 presušene 280-330 320-360 380-450 400-620 350 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj21.maj28.maj 4.jun 11.jun poljski poskus, 2002
lignifikacija zelinja Razvoj in lignifikacija mnogocvetne ljuljke med spomladansko rastjo Razvojna faza 80 70 60 50 40 30 80 70 60 50 40 30 ADL (g/kg SS) 20 10 0 RF ADL 26.apr 9.maj 24.maj 10.jun 20 10 0
vpliv sezone na kvaliteto krme NEL (MJ/kg SS) 9.0 8.5 8.0 7.5 7.0 6.5 6.0 5.5 5.0 4.5 4.0 Php Dg pasja trava trpežna ljuljka mačji rep travniška bilnica 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Tedensko vzorčenje zelinja od 15. 4. 1987 Fp Lp
drugi dejavniki hranilne vrednosti vremenske razmere gnojenje raba ruše
vremenski dejavniki, dušik in defoliacija temp. svetl. dušik voda defol. Pridelek + + + + VOH + + Nitrat + NR NR Cel. stena + ± + Lignin + + + Prebavl. + ± + Legenda: + pozitivni učinek, negativni učinek, ±spremenljiva odzivnost, NR niso na razpolago
vremenski dejavniki: temperatura Festuca arundinacea razgradljivost lista (rast pri 20/18 C) razgradljivost lista (rast pri 30/27 C)
kompleksnost spreminjanja hranilne vrednosti zelinja
rastlinska tkiva in kakovost razgradljivost rastlinskih tkiv HITRO RAZGRAD. POČASI DO DELNO RAZGRAD. NERAZGRAD- LJIVA LISTI TRAV MEZOFIL FLOEM EPIDERMA PARENHIMSKI OVOJ PARENHIMSKI OVOJ SKLERENHIM KSILEM NOTRANJI OVOJ (PARENHIM + SKLERENHIM) STEBLA TRAV FLOEM PARENHIM (NEZREL) PARENHIM (SREDNJE ZREL) EPIDERMA SKLERENHIMSKI OBROČ LISTI METULJNIC MEZOFIL VASKULARNO TKIVO STEBLA METULJNIC PARENHIM (NEZREL) PARENHIM (ZREL) KSILEM D.E. Akin, Agron. J. 1989
rastlinska tkiva in kakovost A Picture Is Worth A Thousand Words trava: anatomska zgradba stebla Phalaris tuberosa a -povrhnjica b -asim. parenhim c -sklerenhim d -vaskularni snop Hirochloë odorata
rastlinska tkiva in kakovost trava: anatomska zgradba lista Phalaris tuberosa, C 3 a povrhnjica b -mezofil c vaskularni snop d sklerenhim e listna reža f cel. zapiralka Panicum coloratum, C 4
rastlinska tkiva in kakovost bela detelja: anatomska zgradba stebla CK kambij CR kristali Ca oksalata f likova vlakna p floem c vask. kambij x ksilem d delitev parenhima lp lignif. parenhim
rastlinska tkiva in kakovost bela detelja: anatomska zgradba lista ST listna reža X ksilem F likova vlakna T transfer celica Ph floem BS parenhim. ovoj CL kutik. rob mezofil (belo) in medceličnina
posredni kazalci kakovosti in njihova uporabnost v praksi
posredni kazalci kakovosti čas cvetenja trav: povprečje z najnižjo in najvišjo vrednostjo za obdobje 2002-2007 70 60 Št. dni od 1. maja 50 40 30 20 10 0-10 -20-30 Anth.o. Alop.p. Arrhen.e. Bromus e. Bromus h. Bromus i. Dact.g. Helict.p. Lolium p. Pheum p. Poa p. Poa t. Triset.f.
posredni kazalci kakovosti NAVADNI REGRAT rf-0/1 rf-2 rf-3 rf-4 rf-5 rf-6 rf-7 rf-1 rf-1 rf-0 razraščanje bilčenje z. latenja k. latenja z. cvetenja k. cvetenja zorenje
posredni kazalci kakovosti SFT = 35 F = 0,5 F M M F... trave SFT = 9 F = 0 F M M F... metuljnice SFT srednja razvojna faza na podlagi tehtanja, F razvojna faza, M F masa poganjkov v fazi F, M skupna masa poganjkov v vzorcu
črna detelja: SFT SB SB=123,94+e (5,002-0,521*SFT) r=0,89 N=376 300 SB (g/kg SS) 250 200 150 100 0 1 2 3 4 5 SFT (0-9)
črna detelja: SFT NDV NDV=221,53+90,6*SFT-8,46SFT 2 (r=0,93 N=184) 480 NDV (g/kg SS) 400 320 240 0 1 2 3 4 5 SFT (0-9)
CH ključ za določanje kakovosti krme zgodnja srednje zgodnja srednja srednje pozna pozna spomladi z. bilč. paše paša z. lat. z. lat. p. lat. k. lat. regrat z. cvet. p. cvet. k. cvet. f. sem. z. seme č. detelja k.apr. z. maja sredina maja 20.-25. maj k. maja z. jun. 2,3 košnja 4 5 tednov 5 6 tednov 6 7 tednov 8 10 tednov 4 košnja 4 6 tednov 7 10 tednov
CH ključ za določanje kakovosti krme Kakovost zelinja Mleko produk. raba NEL ČAB SB konz. NEL ČAB 1 6,6 126 200 14,0 18 27 2 6,3 112 186 14,1 17 24 3 6,0 105 148 13,5 15 20 4 5,8 95 125 13,1 13 17 5 5,6 84 95 12,7 11 13 NEL v MJ/kg SS; ABČ in SB v g/kg SS; konz. in mleko v kg/kravo/dan
CH ključ za določanje kakovosti krme 240 8 SB/ČAB (g/kg SS) 200 160 120 80 40 ČAB NEL SB 7 6 5 4 3 2 1 NEL (MJ/kg SS) 0 1 2 3 4 5 Razvojna faza 0
CH ključ za določanje kakovosti krme 30 konzumacija 14 Mleko (kg/k/d) 25 20 15 10 5 mleko-b mleko-e 12 10 8 6 4 2 Konzumacija (kg/k/d) 0 1 2 3 4 5 0 Razvojna faza
pomen kakovosti krme kakovostna krma ekonomična reja manj toplogrednih plinov kakovostni živalski prehran. proizvodi 1,25 m 2 dobrega travnika 1 l mleka
OKOLJE IN TRAVNA RUŠA sfere dejavniki odzivnost
Okolje je stvarni in duhovni svet, v katerem se en predmet nahaja ali v katerem en organizem živi. Surroundings in which an organization operates, including air, water, land, natural resources, flora, fauna, humans and their interrelation. www.peercenter.net/glossary/
stvarni svet celota fotosinteza E S 6CO 2 +6H 2 O C 6 H 12 O 6 +6O 2 dihanje C 6 H 12 O 6 +6O 2 E t 6CO 2 +6H 2 O izmenjava mineralnih snovi
stvarni svet okolje (zunanje razmere) atmosfera litosfera (pedosfera) hidrosfera biosfera (99 % rastline) Foto vir: BIOLOGY 5th edition 1994, Worth Publishers Inc., New York
struktura atmosfere
atmosfera troposfera 0-10 (18) km (vremenska cona) stratosfera 10-(25) 50 km (O 3 ) mesosfera 50-80 km prvotna atmosfera: CO 2, NH 3, CH 4 troposfera danes: 78 % N, 21 % O 2, 0,95 % r. p., 0,035 % CO 2, 0,025 % drugo
vremenski dejavniki sončno sevanje temperatura padavine
sončno sevanje elektromagnetno valovanje sonce 1360 W m -2 E = hv = E = energija fotona (Einstein) hc λ h (6,62*10-34 J/s) = Plackova konst. c (3*10 8 m/s) = hitrost svetlobe λ = valovna dolžina sončno sevanje 290-3000 nm Z GSO < 1000 W m -2
GSO spekter UV PhAR IR delež (%) 5 45 50 λ (nm) 290-380 380-710 710-3000
sončno sevanje - dejavniki letni čas zemljepisna širina nadmorska višina jasnost/oblačnost lokalna topografija PhAR sevanja, 52 S poleti 155 W m -2 (16 h) pozimi 35 W m -2 (8 h)
sončno sevanje - učinki fotoenergetski fotokibernetski fotodestruktivni spektralni dejavnik
spektralni učinki razmerja rdeči:dolgordeči (1:2; 1:3) (razraščanje) modri:rdeči (antocian) modri del spektra (460-520 nm) (klorofil) rdeči del spektra (660 nm) dolgordeči del spektra (730 nm)
sončno sevanje ali sončno obsevanje vpliva na hitrost rasti travne ruše?
sončno sevanje zasičenje 600 W m -2 350 W m -2 sevanje spomladi, SI 400 W m -2 >900 W m -2 <200 W m -2
temperatura zraka sevanje sonce kratkovalovno 290-3000 nm KVS DVS dolgovalovno Z 3000-10 5 nm KVS: 36 % ODBIJE, 64 % ABSORBIRA (47 % + 17 %)
energijska bilanca: travnik sončno obsevanje albedo (25 %) ET (38 %) toplota (36 %) fotosint. (< 1 %) BE (zelinje): 18,8 KJ/g SS BE (glukoza): 15,5 KJ/g SS GSO: 20 MJ m -2 dan -1
energijska bilanca: travnik (Rider, GB) ura 11 21 neto sevanje (1-r) (S kd + S kr ) 396 / S da S dg -117-82 j RN 279-82 j G -32 24 j A -105 99 j LE -142-41 j RN = S kd +S kr r(s kd +S kr )+S da S dg j RN + j G + j A +j LE = 0 merska enota: W/m 2
temperatura rast rastlin temperaturni prag (5 C, 8 C) povečana rast trave (10 C) rast zelinja optimum (19-21 C) zmanjševanje rasti (20-22 C) neto akumulacija nič (40 C)
temperatura rastline vernalizacija (0-10 C, 6-10 tednov) utrjevanje za prezimovanje (3-6 C) izguba utrjenosti (9-12 C) vpliv na cvetenje vpliv na kakovost zelinja
voda-tla-rastlina osrednji pomen
voda na travniku: viri in izgube + padavine + podtalnica površinski odtok pronicanje evapotranspiracija MP LI-COR (ombrometer) kapilarna voda v tleh prestrezalo perkolata
viri vode padavinske razmere v SI letna količina (<800 mm do >3000 mm) porazdelitev padavin med rastno sezono (0 do >500 mm/mes.)
izgube vode evapotranspiracija v SI (1969-1992) jun./jul. maj/avg. apr./sep. okt. 140 mm 120 mm 80 mm 40 mm 4,7 mm 4,0 mm 2,7 mm 1,3 mm
oskrba ruše z vodo kolikšen je pomen tal pri tem?
voda-tla-rastlina vlaga v tleh (tekstura in struktura, poroznost tal) nekapilare Ø >50 µm Ø 50-10 µm pf 0-1,77 pf 1,77-2,54 gravitacijska voda kapilare Ø 10-0,2 µm Ø <0,2 µm pf 2,54-4,2 pf 4,2 dostop. voda mrtva voda NK:K = 1:1 do 2:3 Lahko dostopna voda: 2,5 pf do 3,7 pf
oskrba ruše z vodo 5 Desorbcijske karakteristike cambisola v zgornji in spodnji plasti Sesalna napetost (pf) 4 3 2 2,5 18,8 5,3 29,4 GI (0-25 cm) prod (>50 cm) 1 0 0 10 20 30 40 50 60 Masni % vlage
oskrba ruše z vodo 1. zgled (21. 4.-20. 5. 1998) padavine po dek.: 11 mm, 12 mm, 13 mm ET p po dek.: 27,5 mm, 34,9 mm, 36,5 mm tla: 18,8 % vode (3,7 pf) 29,4 % vode (2,5 pf) ρ = 1,42 g/cm 3 ; GI predpostavke: tla zasičena z vodo, brez odtoka padavinske vode, dnevna ET enaka povprečni, 15 cm globina črpanja vode kdaj rastlinam zmanjka lahkodostopne vode?
oskrba ruše z vodo 2. zgled (21. 4.-20. 5. 1998) padavine po dek.: 11 mm, 12 mm, 13 mm ET p po dek.: 27,5 mm, 34,9 mm, 36,5 mm tla: 2,5 % vode (3,7 pf) 5,3 % vode (2,5 pf) ρ = 1,62 g/cm 3 ; prod predpostavke: tla zasičena z vodo, brez odtoka padavinske vode, dnevna ET enaka povprečni, 15 cm globina črpanja vode kdaj rastlinam zmanjka lahkodostopne vode?
kdaj so trave (trav. rastline) srečne? 600 W/m 2 sevanje 20 C 20 C temperatura H 2 O pf 2,5-3,7 talna vlaga
POACEAE trave kulturne rastline pregled vrst
trave in človek žita krmne trave sladkorni trs bambus trave za trate okrasne trave druge trave Panicum virgatum Bambusa zaporedje žit po obsegu pridelovanja pšenica, riž, koruza, ječmen, sirek, oves, rž, proso
zgodovinski razvoj trav izvor kraj pojava (Pangea) obdobje pojava (mezozoik, 70 mio. let) fosilni ostanki (kenozoik terciar) (Festuca, Nassella, Panicum, Setaria, Stipa) zemljevid Pangee Kreda (geološka doba, začetek pred 135, konec pred 65 mio let) Terciar (začetek pred 64, konec pred 1,6 mio let)
evolucija trav napredek enostavna zgradba uniformiranost zemljepisna razprostranjenost domestifikacija žita krmne trave
trave dihogamija dozorevanje prašnikov in pestiča istega cveta ob različnem času proteroandrija običajna pri travah H. pubescens proteroginija Anthoxatum odoratun Alopecurus pratensis A. pratensis A. odoratum
klasifikacija trav Rastlinski svet Eukaryota (Plantae) deblo Spermatophyta podbeblo Angiospermae razred Monocotyledoneae podrazred Liliidae nadred Commelinanae nadred Juncanae nadred Lilianae nadred Orchidanae red commelinales red Poales travovci družina Poaceae trave red Juncales red Cyperales red Typhales družina Juncaceae družina Cyperaceae
klasifikacija trav Poaceae Bambusoideae (C 3 ) Arundinoideae (C 3, C 4 ) Pooideae (C 3 ) Chloridoideae (C 4 ) Panicoideae (C 3, C4)
klasifikacija trav C 3 trave fosfoglicerinska ksl. zmernega klimat. pasu dnevno in nočno dihanje C 4 trave oksalacetat, malat, aspartat tropskega/subtrop. klimat. pasu nočno dihanje C 3 bolj kakovostne kot C 4 fotosinteza pri C 4 rastlinah
trave: C 3 v. C 4 zgradba lista pri pšenici (C 3 ) zgradba lista pri sladkornem trsu (C 4 ) zgradba lista pri koruzi (C 4 ) http://www.botany.hawaii.edu/faculty/webb/bot311/bot311-00/psyn/psyndark2.htm
trave: kranz anatomija pri koruzi http://sols.unlv.edu/schulte/anatomy/leaves/cornleaf.jpg
C 3 trava: anatomska zgradba lista mesotome ovoj parenhimski ovoj Bromus sp. http://bugs.bio.usyd.edu.au/2003a+pmodules/module1/1c1.html
trave št. taksomov 800 rodov 10.000 vrst 390 mono(di)tipični 23 rodov obsežnih Agrostis, Aristida, Calamagrostis, Digitaria, Eragrostis, Festuca, Panicum, Paspalum, Poa, Stipa
trave pregled vrst Lolium L. multiflorum L. perenne (f. erectum, f. prostratum) L. rigidum L. temulentum L. remotum L. multiflorum L. boucheanum
trave pregled vrst Phleum Ph. pratense Ph. bertolonii Ph. alpinum Ph. hirsutum
trave pregled vrst Dactylis D. glomerata D. hispanica D. slovenica D. polygama 1 2 D. Glomerata 1 in 2
trave pregled vrst Festuca F. pratensis F. arundinacea F. rubra agg. subsp. comutata = F. nigrescens subsp. rubra F. ovina agg.
trave pregled vrst Agrostis A. stolonifera (A. alba) A. tenuis (A. capillaris) A. rupestris A. canina Alopecurus A. pratensis A. geniculatus A. stolonifera A. stolonifera A. Geniculatus
trave pregled vrst Anthoxantum odoratum Hierochloe australis (H. odorata) Arrhenatherum elatius Cynosurus cristatus Deschampsia D. flexuosa D. caespitosa
trave pregled vrst Holcus lanatus Holcus mollis Trisetum flavescens Poa P. pratensis P. trivialis P. annua H. lanatus H. mollis
trave pregled vrst Bromus B. arvensis B. erectus B. sterilis B. tectorum B. hordeaceus B. racemosus B. inermis B. inermis B. sterilis
trave pregled vrst Agropyron repens Apera spica-venti Avena fatua Phalaris arundinacea Brachypodium B. pinnatum B. rupestre B. sylvaticum
trave pregled vrst Briza media Danthonia decumbens Digitaria sanguinalis Echinochloa crus-galli Glyceria aquatica (maxima) Helictotrichon pubescens Hordeum murinum G. striata G. maxima
trave pregled vrst Koeleria pyramidata Melica nutans Molinia caerulea Nardus stricta Panicum capillare Phragmites australis Sesleria varia Stipa joannis 1 2 Sesleria autumnalis (slika 1 in 2)
FABACEAE Lotus corniculatus metuljnice krmne rastline
metuljnice in človek delitev metuljnic glede na uporabo metuljnice za humano prehrano krmne metuljnice zdravilne metuljnice medovite metuljnice metuljnice za lesno biomaso okrasne metuljnice
klasifikacija metuljnic poddružine in nekateri rodovi Genisteae (Lupinus, Genista) Ononideae (Medicago, Trifolium) Loteae (Lotus, Anthyllis) Astragaleae (Galega, Robinia) Coronilleae (Coronilla, Hippocrepis) Phaseoleae (Glycine, Phaseolus) Vicieae (Pisum, Vicia, Lathyrus) Vir: Mala flora Slovenije
metuljnice št. taksonov obsežna in splošno razširjena skupina rastlin, na Zemlji popisanih: 700 rodov 18.000 vrst v Sloveniji pa: 39 rodov (6 %) 191 vrst (1 %)
raznolikost vrst in agronomska vrednost med taksoni velike razlike v: habitusu življenski dobi ekoloških lastnostih agronomskih lastnostih
metuljnice značilnosti morfološke značilnosti habitus (zelnate, lesnate) korenine stebla in listi cvetovi in plodovi K(5) C5 A(10)/A(9)+1 G1
metuljnice značilnosti biotska fiksacija dušika katalizator N 2 + 6H + energija (ATP) 2NH 3 poteka v simbiotskem sistemu metuljnica+bakterija, najbolj znane so bakterije rodu Rhizobium nitrogenaza fiksacija (TDM, 40 % metuljnic): 200 kg ha -1 leto -1
lucerna (Medicago sativa) zgodovina gojenja 9000 do 8000 leti 1400 do 1200 leti p.n.š.(pisni vir) izvor (Iran, Turkmenistan, Kavkaz) razširjenost (splošna) sistematika Medicago: > 60 vrst, enoletnice, trajnice
Classification for Kingdom Plantae Down to Species Medicago sativa Kingdom Plantae Plants Subkingdom Tracheobionta Vascular plants Superdivision Spermatophyta Seed plants/semenke Division Magnoliophyta Flowering plants/kritosemenke Class Magnoliopsida Dicotyledons Subclass Rosidae Order Fabales stročnice Family Fabaceae Pea family/metuljnice Genus Medicago L. alfalfa Species Medicago sativa L. alfalfa http://plants.usda.gov/classification/output_report.cgi?mesa
klasifikacija vrste Medicago sativa agg. (po ASA, CSSA, SSSA viru No. 29) subsp. sativa lucerna subsp. falcata srpasta meteljka subsp. glutinosa podvrste se križajo med seboj, imajo enak kariotip in imajo skupnega prednika
lucerna krmna rastlina morfološke lastnosti rast in razvoj agrotehnika krmna vrednost
lucerna kritična koncentracija N P 2 O 5 K 2 O Ca Mg S B Mo Cu g/kg SS 25,0-37,0* 4,8-6,9 9,6-26,5 15 2,0-3,5 1,0-2,2 mg/kg SS 17-18* 0,5-0,9 4,0-5,0 vsebnost mineralov v poganjkih lucerne pri 90-95 % optimalni rasti * vsebnost v zgornjem sloju zelinja
črna detelja (Trifolium pratense) zgodovina gojenja 3. in 4. stol. v Evropi 13. stol. (Abertus Magnus) izvor gencentri: Evroazija, Evropa, Amerika klasifikacija Trifolium (250 vrst)
Classification for Kingdom Plantae Down to Species Trifolium pratense Kingdom Plantae Plants Subkingdom Tracheobionta Vascular plants Superdivision Spermatophyta Seed plants Division Magnoliophyta Flowering plants Class Magnoliopsida Dicotyledons Subclass Rosidae Order Fabales Family Fabaceae Pea family Genus Trifolium L. clover Species Trifolium pratense L. red clover http://plants.usda.gov/classification/output_report.cgi?3 S TRPR2 u 140 +63
klasifikacija vrste (Julen, 1959) Trifolium pratense var. spontaneum divja črna detelja subvar. perenne trpežna podvarieteta var. subnudum navadna črna detelja subvar. praecox zgodnja podvarieteta subvar. serotinum pozna podvarieteta var. americanum ameriška črna detelja
črna detelja krmna rastlina morfološke lastnosti rast in razvoj agrotehnika krmna vrednost
bela detelja (Trifolium repens) izvor (Sredozemlje; Italija ) tetraploidna ekstremno variabilna vrsta najpomembnejša detelja klasifikacija vrste: 3 variitete morfološke lastnosti plazeča se vrsta komponenta naravne in sejane ruše, lahko tudi preveč razširjena
Classification for Kingdom Plantae Down to Species Trifolium repens Kingdom Plantae Plants Subkingdom Tracheobionta Vascular plants Superdivision Spermatophyta Seed plants Division Magnoliophyta Flowering plants Class Magnoliopsida Dicotyledons Subclass Rosidae Order Fabales Family Fabaceae Pea family Genus Trifolium L. clover Species Trifolium repens L. white clover http://plants.usda.gov/classification/output_report.cgi?trre3
klasifikacija vrste Trifolium repens var. giganteum velikolistna var. hollandicum srednjelistna var. sylvestre drobnolistna
metuljnice pregled vrst Lotus corniculatus Trifolium hybridum Trifolium incarnatum Trifolium alexandrinum L. corniculatus T. incarnatum
metuljnice pregled vrst Trifolium resupinatum Onobrychis viciifolia Vicia cracca Lathyrus pratensis Medicago falcata V. cracca M. falcata
metuljnice pregled vrst Genista sagitalis Trifolium campestre Trifolim patens Trifolium aureum Trifolium dubium G. sagitalis T. campestre T. patens
metuljnice pregled vrst Melilotus albus Melilotus officinalis Trifolium medium Trifolium montanum Trifolium pannonicum M. albus M. officinalis
metuljnice - rastne značilnosti Črna detelja Bela detelja Lucerna Rož. nokota Tip tal vsi tipi ne pretežka propustna vsi tipi Idealni ph 6,0-7,5 6,0-7,0 6,0-8,5 5,0-7,5 St. zasnove hitra srednja srednja počasna Inokulacija ne ne ja ja (?) Suša - odporn. velika srednja zelo velika velika Trpežnost majhna velika srednja srednja Regeneracija velika velika velika srednja
Ali so metuljnice res tako dobre?
metuljnice proizvodnja Letni pridelek sušine zelinja, 3 košnje Pridelek SS (t/ha) 12 10 8 6 4 8.2 6.7 8.6 10.4 8.9 8.9 8.5 9.5 2 0 D FIN S UK črna detelja lucerna bela detelja čd+trava trava 0 N trava 200 N
metuljnice parametri kakovosti POS (g/100 g SS) 90 85 80 75 70 65 60 Prebavljivost organske snovi in puferska kapaciteta črna detelja 75 lucerna 70 bela detelja 80 jastrebina 71 nokota 72 trava 0 N 69 POS PKp trava 200 N 70 80 70 60 50 40 30 20 10 0 PKp (g MK/100 SS) povprečje: 12 lokacij+2 leti+3 košnje
metuljnice parametri kakovosti Surove beljakovine in surove vlaknine SB/SVl (g/kg SS) 300 250 200 150 100 229 194 SB SVl 181 278 225 200 260 203 198 254 113 284 133 285 50 0 črna detelja lucerna bela detelja jastrebina nokota trava 0 N trava 200 N
metuljnice parametri kakovosti Vodotopni ogljikovi hidrati 140 VCH (g/kg SS) 120 100 80 60 40 92 72 84 65 74 124 112 20 0 črna detelja lucerna bela detelja jastrebina nokota trava 0 N trava 200 N
metuljnice parametri kakovosti 2.5 Zauživanje krme - ovce ZSS (kg/dan*žival) 2 1.5 1 2.1 2.2 2 2.3 1.7 0.5 0 lucerna črna detelja jastrebina nokota trava
metuljnice proizvodnja Zauživanje silaže in prireja mleka - krave ZS/PM (v %) 120 115 110 105 100 95 106 Zauživanje Mleko 108 105 105 109 107 trava = 100 % 105 114 118 104 90 85 80 čd+trava črna detelja bd+trava bela detelja lucerna krmni obrok silaža + močna krma
metuljnice proizvodnja Projecirana ekonomska korist - krave Vrednost (%) 130 125 120 115 110 105 100 108 126 115 120 115 110 trava = 100 109 119 115 95 bela detelja črna detelja lucerna bd+trava čd+trava luc+trava trava+bd trava+čd trava+luc podatki za Nemčijo
Bolezni in škodljivci trav in metuljnic pomen pregled zatiranje
parazitske bolezni mikoze bakterioze viroze viroidi fitoplazme parazitske cvetnice
simptomi zaostala rast rjaste in plesnive prevleke kloroza in druge barvne spremembe pegavost, venenje trohnoba in gnitje spremembe oblike organov
prizadetost rastlin lokalne poškodbe organov zmanjšana vitalnost odmrtje rastlin/poganjkov
bolezni: odpornost sort Ocena odpornosti 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Barfiola K-17 Perenta Poljanka R-BF Renova Temara Vanessa Živa črna detelja, 9 sort Sclerotinia trifoliorum Erysiphe trifolii
bolezni: odpornost sort Število kultivarjev 12 10 8 6 4 2 0 Fusarium nivale Puccinia coronata Trpežnost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ocena odpornosti in trpežnosti trpežna ljuljka, 26 sort
bolezni: odpornost sort Število kultivarjev 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Pseudoplea trifolii Prezimitev Trpežnost 2 3 4 5 6 7 8 Ocena odpornosti in trpežnosti bela detelja, 18 sort
prizadetost živali (učinek mikotoksinov) mikotoksini kancerogeni teratogeni imunosupresivni Ustilago maydis skladiščne glive Aspergillus, Fusarium, Penicillium poljske glive Fusarium, Ustilago maydis
glavne bolezni trav ovsova rja (Puccinia coronata) žitna progasta rja (P. graminis) rumena rja (P. striiformis) vse razvijajo: uredospore in televtospore prvi dve imata vmesne gostitelje vse prezimujejo v uredostadijih
glavne bolezni trav žitna pepelovka (Erysiphe graminis) helmintosporioze (Helminthosporium) Bipolaris Drechslera Exerohilum
glavne bolezni trav snežna plesen (Fusarium nivale) snežni ožig (Typhula incarnata) fuzarioze (rod Fusarium) rženi rožiček (Claviceps purpurea) prvi dve talni glivi pojav sklerocijev pri T. inkarnata in C. purpurea
glavne bolezni metuljnic deteljna rja (Uromyces trifolii) lucernina rja (Uromyces striatus) listni ožig (Pseudopeziza trifolii) pepelovka črne detelje (Erysiphe trifolii) deteljna in lucernina plesen (Peronospora trifoliorum)
glavne bolezni metuljnic listna krastavost detelje, pomlad 2007 deteljni rak (Sclerotinia trifoliorum) poprasta pegavost (Pseudoplea trifolii) listna krastavost detelje (Plowrighthia trifolii) uvelost lucerne (Verticillium albo-atrum)
glavne bolezni metuljnic fitoplazma (filodija) virusne bolezni filodija pri beli detelji
škodljivci splošni škodljivci na podzemnih in nadzemnih organih travniških rastlin specialni škodljivci na socvetjih trav in metuljnic slike označene s foto-narava (fn) so s spletnih strani http://www.foto-narava.com/
glavni škodljivci majski hrošč (Melolontha melolontha) foto-narava pokalice (Agriotes) bramor (Gryllotalpa gryllotalpa)
glavni škodljivci košeninarji (Tipula) Tipula oleracea (fn) kobilice (podred: Caelifera) Mecostethus parapleurus (fn)
glavni škodljivci listne uši (podred: Aphidoidea) foto-narava mravlje (družina: Formacidae) polži (razred: Gastropoda)
glavni škodljivci deteljni cvetožer (Apion apricans) Amaurosoma sp. lucernin objedač (Hypera variabilis) Apion pisi H. variabilis
glavni škodljivci ogorčice (Nematoda) stebelna ogorčica Pratylenchus spp. cistotvorne ogorčice ogorčice koren. šišk jeguljičaste ogorčice
glavni škodljivci parazitske cvetnice velecvetna predenica (Cuscuta trifolii) mali pojalnik (Orobanche minor) C. europaea O. minor
koristen škodljivec Gastrophysa cyanea (Chrysomelidae) listni hrošč na kislici
TRAVNO-DETELJNE MEŠANICE njivska/travniška kultura
TDM/TM - uvod uveljavljena večvrstna kultura travno-deteljne mešanice (TDM) travne mešanice (TM)
TM/TDM načela kontrastnost komponent v: ritmu rasti habitusu absorbcijskih sposobnostih odzivnosti na temperaturo odpornosti proti boleznim
TDM dve doktrini zahodnoevropska (trpežna ljuljka) centralnoevropska (različne vrste)
TDM argumenti za in proti prednosti okoljevarstvene pridelovalne prehranske fiksacija N 2
TDM argumenti za in proti slabosti manjši rastni potencial manjša fleksibilnost slaba spomladanska rast nekonsistentna rast Tr
TDM sestavljanje strokovna načela (CE-doktrina) lastnosti vrst in sort pedo-klimatske razmere pridelovalne zahteve kratkotrajne: enostavne, deleži trav/met. različni večletne: sestavljene, vedno več trav
TDM primeri standardne/komercialne TDM kratkotrajne/večletne kosne/pašno-kosne TDM na osnovi ljuljk TDM na osnovi drugih trav
TDM primer sestavljanja 3-letna mešanica, 4-košnje, I-IG kon. % sem. norma kol. s. sorta črna detelja I 25 20 5 temara pasja trava I 25 20 5 baraula trav. bilnica III 20 60 12 bartran mačji rep III 15 20 3 krim hibr. ljuljka I 15 40 6 ligunda
TDM tehnologija predsetvena obdelava tal setev nega sestoja po setvi pridelovanje krme
TDM primeri enoletna mešanica (naknadni/strniščni d.) aleksandrijska detelja 10 perzijska detelja 10 vestervoldska ljuljka 20 (v kg/ha)
TDM primeri enoletna mešanica (prezimni dosevek) inkarnatka 10 prezimna grašica 18 vestervoldska ljuljka 6 mnogocvetna ljuljka 6 (v kg/ha)
TDM primeri večletna mešanica (z lucerno) lucerna 15 črna detelja, trpežna obl. 3 pasja trava, pozna oblika 6 travniška bilnica 12 travniški mačji rep 3 (v kg/ha)
TDM primeri večletna mešanica (za sveža tla, z belo deteljo in trpežno ljuljko) (v kg/ha) črna detelja, 2n 1 bela d., velikolistna 2,5 bela d., drobnolistna 1,5 travniški mačji rep 3 trpežna ljuljka, zgodnja obl. 5 trpežna ljuljka, pozna obl. 8 travniška latovka 7 rdeča bilnica 5
KRMNI DOSEVKI zelene in produktivne njive
dosevki: definicija dosevek dopolnilni ali stranski posevek (sskj) crop utilizing land between two longer term crops www.ecifm.rdg.ac.uk/glossary.htm krmni dosevek je kratkotrajni posevek, namenjen za pridelovanje krme
dosevki: definicija učinki (direktni in posredni) naravovarstveni (tla, voda) meliorativni (humus, struktura tal) gospodarski (humano in živalsko prehrano ter drugo uporabo)
možnosti za pridelovanje krmnih dosevkov v sloveniji?
krmni dosevki: skupine strniščni (poletni) prezimni naknadni spomladanski
krmni dosevki: družine trave (C 3 in C 4 trave, žita, koruza) metuljnice (drobnozrnate, debelozrnate) križnice (koševine, korenovke) druge rastline krmna ogrščica oljna redkev
krmni dosevki: vrste strniščni (poletni) dosevki strniščna (bela) repa (Brassica rapa ssp. rapa) listnati ohrovt krmna ogrščica (Brassica napus var. napus) kavla podzemna koleraba (Brassica napus var. napobrassica) krmni ohrovt strženar (Brassica oleracea convar. acephala var. medullosa)
krmni dosevki: vrste sadike pese (Beta vulgaris, Chenopodiaceae) pitnik (Zea mays) pitnik + metuljnice navadna sončnica za klajo (Helianthus annuus, Asteraceae) bela gorjušica (Sinapis alba) oljna redkev (Raphanus sativus var. oleiformis) mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum)
Brassica napus var. napus Synonyms: Brassica campestris f. annua; Brassica campestris f. biennis; Brassica napus f. annua; Brassica napus f. biennis; Brassica napus ssp. oleifera; Brassica napus var. annua; Brassica napus var. biennis; Brassica napus var. oleifera Common names: rape; colza; bird rape; canola; krmna ogrščica http://image.fs.uidaho.edu/vide/famly049.htm#brassica%20napus%20var.%20napus
Brassica napus var. napobrassica Synonyms: Brassica napobrassica; Brassica napus ssp. napobrassica; Brassica napus ssp. rapifera; Brassica napus var. rapifera; Brassica oleracea var. napobrassica Common names: rutabaga; swede; swedish turnip; kavla http://image.fs.uidaho.edu/vide/famly049.htm#brassica%20napus%20var.%20napus
krmni dosevki: vrste prezimni dosevki krmna repica (Brassica rapa ssp. oleifera) krmna ogrščica rž (Secale cereale) ržiga (rž + ozimna grašica) grašljinka (landsberška mešanica) mnogocvetna ljuljka
krmni dosevki: vrste naknadni dosevki ovsiga (oves + jara grašica) krmni ohrovt kavla navadni sirek (Sorghum bicolor) sladkorni sirek (S. bicolor var. saccharatum)
krmni dosevki: vrste sudanska trava (Sorghum sudanense) sirek sudanska trava aleksandrijska detelja (Trifolium alexandrinum) perzijska detelja (Trifolium resupinatum) mnogocvetna ljuljka mnogocvetna ljuljka enoletne metuljnice
krmni dosevki: vrste spomladanski dosevki krmno korenje (Daucus carota, Apiaceae) ovsiga ovsiga
podorine: vrste facelija (Phacelia tanacetifolia, Hydrophyllaceae) oljna redkev bela gorjušica jara grašica (Vicia sativa) Ph. tanacetifolia navadna ajda (Fagopyrum esculentum, Polygonaceae) mnogocvetna ljuljka (m. ljuljka detelje)
izbira krmnega dosevka prioritetna lista dejavnikov vrsta dosevka in čas uporabe količina in kvaliteta pridelka zanesljivost in enostavnost pridelovanja donosnost pedo-klimatske razmere drugo (bolezni, škodljivci,...)
krmni dosevki: tehnologija priprava setvišča klasična zmanjšana obdelava direktna setev direktna setev
krmni dosevki: tehnologija gnojenje po gnojilnem načrtu brez dodatnega gnojenja po pričakovanem odvzemu posebnosti pri posameznih vrstah C:N razmerje 45-140 kg N, 15-70 kg P 2 O 5, 60-140 kg K 2 O
krmni dosevki: tehnologija spravilo krme košnja prilast košnja silaža paša (košnja+paša) zaoravanje paša strniščne repe
strniščni krmni dosevki: primerjava Zelinje 1 50. dan 80. dan Biomasa 1 80. dan Stroški 2 CHF/ha Krmni ohrovt 1,7 4,1 5,1 78 Pitnik 2,2 4,4 6,0 175 Sirek 1,7 3,5 5,2 231 SM 106 1,9 3,7 6,7 225 Ovsiga 2,1 4,8 6,1 300 Krmna ogrščica 2,2 3,9 5,1 52 1 pridelek (t SS/ha); setev: 1. 8. 1987-89 2 stroški semena Ladwirtschaft Schweiz band 4 (4): 131, 1991
hitrost razvoja posevka dni do polne gostote ali % od le-te strnišč./prezim. dosevki podorine Krmni ohrovt Pitnik Sirek Ovsiga SM 106 Krmna ogrščica Oljna redkev Facelija Navadna ajda Rok setve 1. avg. 15. avg 45 75 % 85 % 60 % 80 % 40 % 35 35 35 45 30 40 30 35 30 40 30 40 1. sept. 10 % 15 % 5 % 50 50 60 % 45 45 35 %
krmni dosevki: problemi antinutritivne snovi durin (HCN respiratorna paraliza) s-metil cistein sulfoksid (slabokrvnost) glukozinulati (povečanje ščitnice) nitrat (N0 3 = N*4,427) škodljivci repna grizlica (Athalia rosae)
GNOJENJE IN RABA TRAVINJA»vsa tehnologija«
gnojenje travinja
gnojila v travništvu organska gnojila gnojevka hlevski gnoj gnojnica mineralna gnojila enostavna (KAN 27 %, urea (karbamid), amonijev nitrat 34,5 %) CO(NH 2 ) 2 NH 4 NO 3 sestavljena (PK, NPK, NPK+S, NPK+Mg)
goveja gnojevka dnevna količina(kg/gvž) 25,5 (blato) 14,1 (seč) vsebnost sušine oz. hranil (%) SS 9,00 N 0,51 * P 2 O 5 0,15 gnojilni odmerek 20 t/ha K 2 O CaO MgO 0,66 0,25 0,14 * 30 % izkoristljivega 1. leto
govedoreja: reciklaža hranil pri kravah molznicah 80 % N in P 95 % K pri pitancih 94 % N 98 % P in K
travinje: odmerki hranil na podlagi pričakovanega odvzema na podlagi eksperimentalnih podatkov pomembno: N iz tal (~ 20-100 kg ha -1 leto -1 )
zelinje: norma za hranila vsebnost: g/kg sušine (trave zmernega pasu) element majhna normalna velika K <12,0 15-30 >35,0 Ca <2,0 2,5-5,0 >6,0 P <2,0 2,0-3,5 >4,0 S <2,0 2,0-3,5 >4,0 Mg <1,0 1,2-2,0 >2,5 N 25 * ; 32-35 (de Wit et al, 1963) * 6-tedenska/ 4-tedenska košnja vir: Animal nutrition/p. McDonald 5th ed., st. 437
zelinje: norma za hranila vsebnost: mg/kg sušine (trave zmernega pasu) element majhna normalna velika Fe <45 50-150 >200 Mn <30 40-200 >250 Zn <10 15-50 >75 Cu <3,0 4,0-8,0 >10 Mo <0,40 0,5-3,0 >5,0 Co <0,06 0,08-0,25 >0,30 Se < 0,02 0,03-0,20 >0,25
gnojilne norme (kg hranila ha -1 leto -1 ) dvokosni travniki 80-120 kg N 50-75 kg P 2 O 5 80-140 kg K 2 O odmerki N po košnjah 40-60, 40-60
gnojilne norme trikosni travniki 120-180 kg N 65-90 kg P 2 O 5 100-160 kg K 2 O odmerki N po košnjah 40-60, 60, 20-60
gnojilne norme štirikosni travniki 200-240 (320) kg N 80-110 kg P 2 O 5 120-200 kg K 2 O odmerki N po košnjah 40-60, 60, 60, 40-60 ali 4 80
primer: navadna pasja trava v kg SS vsebnost hranil v zelinju N (g) 38,0 28 dni staro zelinje P (g) K (g) 4,0 36,5 9,16 43,9 sezonsko povprečje Ca (g) 8,0 Mg (g) 4,7 Na (g) 1,2 Zn (mg) 50,0 Mn (mg) 69,4 1 g P = 2,29 g P 2 O 5 ; 1 g K = 1,204 g K 2 O
primer: navadna pasja trava bilanca hranil gnojenje (kg/ha/leto) 450 N, 150 P 2 O 5, 280 K 2 O odvzem (14,2 t zelinja/ha/leto) 540 N, 130 P 2 O 5, 623 K 2 O založenost hranil (mg/100 g tal) P 2 O 5 15,5/11,5; K 2 O 14,8/5,4
PK gnojenje in metuljnice fiksacija N 2 iz zraka Rhizobium sp. 200>400 kg N /ha/leto (200 kg) <10 kg/ha/leto (pogosto) PK gnojenje z gnojili prosto živeče bakterije v tleh: 1-2 kg N/ha/leto
prvenstveno mesto N v travništvu 7 14.0067 N Dušik / Nitrogen razlogi vloga N v rastlinah viri N presnova N na travinju krogotok N rastlinsko tkivo: 1-5 % N beljakovine, amino kisline, klorofil encimi: ½ RUBISCO odvzem N (intenziv. gosp.) 200-550 kg N v zelinju 100-250 v strnišču in koreninah
viri N v travništvu organska gnojila mineralna gnojila organski in mineralni N v tleh N iz biotske fiksacije N iz depozicije
N v ekskretih goveda blato 0,2-0,5 % N/kg sveže snovi večina N organsko vezanega urin 0,2-2 % N/kg sveže snovi 60-90 % N v obliku uree
N v goveji gnojevki skladiščena gnojevka 50 % N v obliki amonijevih ionov 50 % organsko vezanega
N: imobilizacija & mineralizacija favna v tleh deževniki hrošči na blatu mikrobna biomasa bakterije aktinomicete glive, alge, protozoa, mikrofavna
zelinje: izkoristek N pri gnojenju z N gnojili 50-80 % (pogosto 65-70 %) pri gnojenju z gnojevko do 35 % (pogosto 20 %) v 1. letu* * + 3-10 % v naslednjih letih
travništvo: emisije NH 3 hidroliza sečnine CO(NH 2 ) 2 + 2H 2 O ureaza mikrobni encim (NH 4 ) 2 CO 3 2NH 4 + + CO 3 2- izguba NH 3 atmosfera NH 4 + NH 4 + NH 3 + H + NH 3 NH 3 adsorbiran v talni raztopini plin v tleh
travinje: (de)nitrifikacija denitrifikacija atmosfera NO - 3 NO - 2 NO N 2 O N 2 nitrifikacija NH + 4 + 3[O] Nitrosomonas NO - 2 + H 2 O + 2H + NO - 2 + [O] Nitrobacter - NO 3
travinje: kvantifikacija N izgub izhlapevanje NH 3 15 % od N v urinu (25 kg N/ha/leto) izpiranje NO - 3 (NH + 4, urea) 20 kg N/ha/leto (kosna raba) 100 kg N/ha/leto (intenz. paša) izhlapevanje N 2, N 2 O, NO podobne kot pri izpiranju
NO 3 - : kontaminacija vode dovoljena vsebnost v podtalnici (EU) 11,3 mg NO 3 - -N l -1 vode methemoglobinemija
raba travinja
košnja vs. paša količina in kvaliteta enaki zdravstveno-sanitarna vrednost (košnja>paša) vpliv na rušo različen vpliv na okolje različen vpliv na živali različen ekonomičnost (paša>košnja)
travna ruša: sezonska rast košnja paša vir: Grass and Forage Science, 1988, 43, 199-207
sezonska rast ruše: SI primer Prirast zelinja (kg SS ha -1 dan -1 ) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Število tednov od 30. mar. 1988
travna ruša: pridelek 16 letni pridelek suhega zelinja 14 Pridelek (kg SS/ha*leto) 12 10 8 6 4 2 košnji 6 košenj 10 košenj 2 0 N0 N156 N312 N468 Gnojenje z dušikom vir: J British Grassland Society, 1965, 20, 32-40
trave: razvoj srednja razvojna faza na podlagi tehtanja 35 30 lisičji rep visoka pahovka Lp SFT (0,5-35) 25 20 15 10 pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Hl Ae Ap Dg 5 0 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002
trave: prebavljivost in vitro prava prebavljivost suhe snovi 95 90 85 IVPPSS (%) 80 75 70 65 60 lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava Dg Hl Ae Ap Lp 55 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002
trave: surove beljakovine SB (g/kg SS) 280 240 200 160 120 vsebnost surovih beljakovin Dg lisičji rep visoka pahovka Ae pasja trava Ap trpežna ljuljka Lp volnata med. trava Hl 80 40 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002
trave: NDV vsebnost nevtralnih detergentskih vlaken 600 Ae vsebnost NDV (g kg -1 SS) 550 500 450 400 350 Ap Lp Dg Hl lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava 300 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun SI, predalpsko območje, 2002
trave: KDV vsebnost kislih detergentskih vlaken 450 vsebnost KDV (g kg -1 SS) 400 350 300 250 200 Ap Lp 23.apr 30.apr 7.maj 14.maj 21.maj 28.maj 4.jun 11.jun Dg Hl Ae lisičji rep visoka pahovka pasja trava trpežna ljuljka volnata med. trava SI, predalpsko območje, 2002
pridelek trave (zelinja) 70 Delež pridelka suhega zelinja po košnjah, zveza Arrhenatherion Letni pridelek (t SS ha -1 ) 2 košnji 9,8 Pridelek SS (%) 60 50 40 30 20 58 39 32 42 32 25 29 29 2 košnji 3 košnje 4 košnje 3 košnje 4 košnje 9,7 9,4 10 14 0 1. košnja 2. košnja 3. košnja 4. košnja
pridelek trave (zelinja) Delež pridelka suhega zelinja po košnjah, zveza Mezobromion Letni pridelek (t SS ha -1 ) negnoj. 3,0 Pridelek SS (%) 70 60 50 40 30 20 10 60 52 48 30 31 34 negnojeno PK gnojenje NPK gnojenje 10 17 18 PK NPK 6,8 9,8 0 1. košnja 2. košnja 3. košnja
BARJANSKO SENO KOT KURIVO Jure ČOP Vincenc BUTALA Matjaž PREK Andrej UDOVČ Matej VIDRIH
izhodišče za projektno raziskavo slaba perspektiva obstoječe rabe posebno območje varstva (Natura 2000) možnosti za alternativno rabo
metodološki pristop določitev obsega travnikov izbira vzorčnega travnika analiza ruše kemične in energijska analiza ekonomska analiza
ugotovitve obseg travnikov slabih travnikov 2457 ha 4% 1% 11% 67% 6% 0% 0% 0% 3% 4% 4% Filipendulion gojeni travniki Molinion Magnocaricion mokrotni trav. opušč. njive Phragmition sejani trav. suhi travniki nitrof. vegetac. zaraščanje
ugotovitve pridelek mrve Pridelek SS (t/ha) Letni pridelek sušine mrve (t/ha) na na negnojenem travinju 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 Tip travnika Legenda: 1 - Filipendulion, enokosni 2 Magnocaricion, enokosni 3 Molinion, enokosni 4 Molinion, dvokosni 5 Arrhenatherion, dvokosni
ugotovitve kurilnost & kem. sestava Seno Slama Bukev Smreka Topol Premog Kurilnost 17,3 16,0 18,5 19,1 18,4 30,4 Pepel 5,3 3,7 0,3 0,5 1,63 8,3 Žveplo 0,1 0,1 <0,05 <0,05 0,06 0,8 Dušik 1,3 0,5 0,1 0,1 0,4 1,1 Klor 0,2 0,4 <0,1 <0,1 <0,1 0,2 Kurilnost (MJ/kg suhe snovi) Pepel in elementi (% suhe snovi)
ugotovitve ekonomika tu se vse začne in konča Stroški (SIT/kg sena) Stroški (SIT/kg pel.) Sprem. Skupni I II F (razsuto) 2,0 11,6 16,0 25,6 M (razsuto) 2,1 19,5 16,1 33,5 F (bale) 6,3 16,6 20,3 30,6 M (bale) 7,0 24,8 21,0 38,8 F = Filipendulion; M = Molinion Stroški peletiranja: 14 SIT/kg; Cena peletov: 20-23 SIT/kg
ugotovitve močvirska preslica BE (MJ/kg SS) 25 20 15 10 5 Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion SB (g/kg SS) 200 150 100 50 0 Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion SVl (g/kg SS) 400 300 200 100 0 Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion SP (g/kg SS) 200 160 120 80 40 0 Filipendulion Molinion Equisetum p. Arrhenatherion
sklep slabi (barjanski) travniki so potencialno zanimivi za pridobivanje biomase za kurjavo ugotovitev temelji na: kurilno-kemičnimh lastnostih okoljevarstveni sprejemljivostji tehnično-tehnoloških rešitvah ekonomski učinkovitosti
dodatek energijski potencial Ljubljansko barje 2500 ha slabih travnikov ekvivalentno (koristna toplotna energija) letno 5 t sena na ha zadošča za zimsko ogrevanje 12.500 t sena 4166 t kurilnega olja 1400 družinskih hiš
dodatek kurilna enota 1 primitivna kurilna naprava na slamo (30-40 % izkoristek)
dodatek kurilna enota 2 sodobna kurilna naprava na biomaso (70 % izkoristek)