5.2. KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št

5.2. KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št. 2 301 5.1 Naslovna stran 5.2 Kazalo vsebine načrta 5.3 Tehnično poročilo in izračuni: 5.3.1 Projektna naloga 5.3.2 Zakoni, pravilnki in predpisi 5.3.3 Ogrevanje 5.3.4 Plinska inštalacija 5.3.5 Informativni projektantski popis 5.4 Priloge: 1. Izračun toplotnih izgub 2. Izbor radiatorjev 3. U koeficijenti 5.5 Risbe: 1. Prikaz priključkov plin 2. Klet ogrevanje, plin 3. Pritličje ogrevanje 4. Nadstropje ogrevanje 5. Tloris strehe ogrevanje 6. Shema plinske inštalacije 2

5.3. TEHNIČNO POROČILO IN IZRAČUNI 5.3.1. PROJEKTNA NALOGA Izdelati načrt strojnih instalacij (PZI) v obsegu: Izračun toplotnih izgub po SIST EN 12831 Rekonstrukcija ogrevanja, zamenjava obstoječih grelnih teles Plinska instalacija za potrebe nove kotlovnice na plin Zamenjava oljnega kotla z plinskimi kondenzacijskimi kotli v kaskadninem obratovanju Ogrevanje transmisijski izračun naj se izdela po SIST EN12831 notranje temperature posameznih prostorov naj bodo naslednje splošni prostori 20 C igralnice 20-22 C hodnik, stopnišča 20 C priprava ogrevnega medija naj bo s kondenzacijskim plinskim kotlom, režima 55/30 C ter 70/50 C za ogrevanje sanitarne vode se predvide sončni kolektorji Instalacija zemeljskega plina Obstoječi plinski priključek ustreza novonastalim potrebam izdelati je potrebno plinsko instalacijo za potrebe napajanja plinske kotlovnice Investitor: 3

5.3.2. ZAKONI, PRAVILNIKI, PREDPISI 5.3.2.1. S področja požarne varnosti : Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz) (Ur.l. RS 71/93) Zakon o varstvu pred požarom (uradno prečiščeno besedilo) (ZVPoz-UPB1) Ur.l. RS, št. 3/2007 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-B) (Ur.l. RS, št. 105/2006) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A) Ur.l. RS, št. 87/2001 Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požara (Ur.l. SFRJ 30/91) Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 31/04, št. 10/05, št. 83/05, št. 14/07) Tehnična smernica TSG-1-001:2007 Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Ur.l. SRS, št. 18/77, RS, št. 4/92, 29/95, 96/02) 5.3.2.2. Izjavljamo, da smo v projektni dokumentaciji upoštevali pri projektiranju naslednje predpise, splošno priznane varstvene ukrepe ter normative iz varstva pri delu : Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS 56/99) Pravilnik o ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami (Ur.l. SFRJ 18/91) Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Ur.l. SRS 35/88) Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Ur.l. SFRJ št. 29/71) Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS, št. 89/1999) Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS, št. 89/1999) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999) Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Ur.l. SFRJ 42/68) Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Ur.l. SFRJ 27/67, 29/67, 41/68) Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur.l. RS 29/92) 5.3.2.3. Upoštevani pa so tudi naslednji zakoni, pravilniki in predpisi s področja strojnih napeljav: Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS 110/02) Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 32/1993, 44/1995,67/2002) Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur.l. SRS, št. 15/76, 29/86, RS, št. 32/93, 29/95, 45/95) Zakon o varstvu zraka (Ur.l. SRS 13/75, 21/75, 1/76, 3/76, 12/76, 29/86) Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije (Ur.l. RS 55/08) Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur.l. RS 128/04, 18/05) Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS 42/02) Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov ( Ur. l. RS 26/2002) Upoštevani odloki, uredbe in odredbe : Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS 31/07) H. Feurich : Sanitaer Technik (Krammer Verlag - Duesseldorf 1995) DVGW - TRGI 2008 : Tehnični predpisi za plinsko napeljavo SVGW SSIGE G3 maj 2002 V. Strelec : Plinski priročnik (1995) Ostali predpisi in standardi, ki so omenjeni v tehničnih poročilih in elaboratih tega strojnega projekta 4

5.3.3. Vodovod in ogrevanje 5.5.3.1. Vodovod Pedvidena delna rekonstrukcija instalacije vodovoda v območju sanitarnega bojlera. Predviden je priklop na obstoječo instalacijo vodovoda. Za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje sanitarne vode so predvideni sončni koletorji. Priprava sanitarne tople vode je predvidena v z bivaletnim ogrevalnikom sanitarne vode volumna 1000 l. Na dovodu hladne vode je potrebno namestiti varnostno skupino ( varnostni ventil, preizkuševalni priključek) z pretočno raztezno posodo volumna 33 l z predtlakom v posodi 3 bar. Grelni medij bo topla voda 70 0 C preko ogrevalne spirale v bojlerju, ki zagotavlja stalno kapaciteto tople sanitarne vode 45 0 C. Za ogrevanje v sočnih dnevih je predvidena vgradnja klasičnih sončnih kolektorjev. Predvidene so sistemske enote v skupni kvadarturi 14 m 2. Spajajo se z tipskimi priključnimi cevi po navodilih proizvajalca. Sprejemniki sončne energije oziroma vakumski sončni kolektorji naj bodo obrnjeni proti jugu ali jugozahodu. Odstopanje od južne smeri povzroča zmanjšanje vpadle sončne energije. Optimalni nagibni kot SSE je odvisen od časa koriščenja, ker se položaj sonca preko leta spreminja. Glede na čas koriščenja je za naše področje najprimernejši nagib SSE med 25 in 45, kar predstavlja kompromis med najvišjim položajem sonca poleti (višina 23 ) in najnižjim položajem sonca pozimi (višina 69 ). Maksimalno količino sončne energije, ki jo lahko sprejme absorber SSE dobimo v primeru, ko je površina SSE pravokotna na vpadno sončno sevanje. Maksimalno sončno obsevanje za Slovenijo je 1100 do 1400 kwh na leto na m 2 vodoravne površine. Pritrditev na poševno streho je predvidena z tpskimi nosilci kateri so v dobavi proizvajalca. Legioneloza Toplotni šoki se naj izvršijo periodično po ustreznem obratovalnem planu vzdrževalne službe, skladno z obratovalnimi navodili! Ukrepi pregledovanje klimatskih naprav najmanj dvakrat letno in zamenjav filtrov najmanj enkrat letno, pravilno kloriranje vodnih rezervoarjev in omrežja, priporoča se, da se en dan v tednu v vseh vodovodnih ceveh s toplo vodo, hranilnikih vode oz. grelnikih (bojlerjih) dvigne temperatura vode na 60 C za 24 ur, odkrivanje slepih rokavov, kjer voda zastaja in enkrat tedensko točenje vode iz teh pip najmanj pol ure, čiščenje mrežic in notranjosti vodovodnih pip ter ročic prh vsaj dvakrat letno (odstranjevanje vodnega kamna), redno odstranjevanje vodnega kamna iz bojlerjev, redno čiščenje in dezinfekcija bazenov, kopalnih in pršnih kadi, imenovati osebo zadolženo za kontrolo problematike legionel zagotoviti redna izobraževanja s področja zgoraj navedene problematike zagotoviti stalno kroženje tople vode s temperaturo 50-60 C zagotoviti temperaturo vode v grelcu več kot 60 C. Najmanj eno uro na dan naj bo taka temperatura vode tudi na dnu grelca. zagotoviti, da ima hladna voda temperaturo do največ 20 C zagotoviti točenje vode iz vseh pip in tušev do stabilizacije temperature vode vsaj enkrat tedensko v sobah, ki so nezasedene oziroma preden so zasedene zagotoviti čiščenje in odstranjevanje kamna z mrežic in tušev vsaj dvakrat letno zagotoviti redno čiščenje in dezinfekcijo hladilnih stolpov in pip povezanih s klimatskimi napravami, vsaj enkrat letno zagotoviti redno čiščenje in dezinfekcijo grelcev vode, vsaj enkrat letno zagotoviti pregledovanje notranjosti grelcev na prisotnost kotlovca in vsedlin zagotoviti dezinfekcijo toplovoda z visoko koncentracijo klora (50mg/l) za 2-4 ure po vsakem delu na sistemu in pred pričetkom sezone, zagotoviti redno čiščenje in dezinfekcijo vseh vodnih filtrov na vsake 1-3 mesece, enkrat mesečno zagotoviti pregledovanje vodnih rezervoarjev in hladilnih stolpov. Vsi pokrovi morajo biti intaktni in zaprti, vsaj enkrat letno zagotoviti pregledovanje, čiščenje in dezinfekcijo, (50mg klora /l) notranjosti vodnih rezervoarjev, nove inštalacije morajo biti dobro pretočne in brez mrtvih kolen, zagotoviti vodenje zapisov vseh izvrševanih kontrol in ukrepov. 5

Vse cevi je potrebno ustrezno toplotno zaščititi: san. hladna voda vidno, v dvojnem stropu ali v instalacijskem jašku (komp. cev): do vključno d26 tovarniško predizolirana, deb. izolacije 10mm, nad d26 izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb. 13 mm (npr. ARMSTRONG ITS) v stenskem utoru (komp. cev): cev uvlečena v PVC zaščitno cev v montažni steni (komp. cev): izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb. 4 mm (npr. ARMSTRONG TUBOLIT-DG) v tleh (komp. cev): cev uvlečena v PVC zaščitno cev v stenskem utoru (kov. cev): izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb. 4mm (npr. ARMSTRONG TUBOFLEX-DG) v tleh (kov. cev): omot bitumenskega (dekorodal) traku ali izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb 4mm (npr. ARMSTRONG TUBOFLEX-DG) vidno (kov. cev): izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb. 13 mm z dodatno zaščito s PVC folijo (npr. ARMSTRONG ITS + OKAPAK) san. topla voda vidno, v dvojnem stropu ali v instalacijskem jašku (komp. cev): do vključno d26 tovarniško predizolirana, deb. izolacije 10mm, nad d26 izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb. 13 mm (npr. ARMSTRONG ITS) v stenskem utoru ali mont. steni: do vključno d26 tovarniško predizolirana, deb. izolacije 6mm, nad d26 izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb. 13 mm (npr. ARMSTRONG ITS) v tleh: enako kot v stenskem utoru, le da z dodatno zaščito s PVC oblogo (npr. ARMSTRONG ITS + OKAPAK) Po končani grobi montaži in izpihovanju cevovodov, a še pred njihovim zakritjem, naj se izvede tlačni preizkus (na vodovodni instalaciji z vodnim tlakom 12 bar v času 2 uri, pri čemer se po koncu preizkusa merjene vrednosti ne smejo za več kot 2% razlikovati od začetnih), po končani fini montaži pa še preizkusni pogon z regulacijo armatur ter vseh elementov in naprav. Po koncani tlačni preizkušnji vseh odsekov, se cevovod kompletira z vsemi armaturami in spojnimi vari tako, da je v celotni dolžini povezan. Po zaključku gradnje je treba vodovode in priključke dezinficirati. Dezinfekcija se mora izvajati po določilih poglavja 11 (dezinfekcija ) standarda PSIST EN 805, navodilih DVGW W 291 in po navodilih, potrjenih od IVZ. Vsi vgrajeni materiali, ki so v stiku s pitno vodo, morajo imeti dokazilo o zdravstveni ustreznosti skladno s Pravilnikom o pitni vodi ( Ur. List RS, št. 19/2004 in 35/2004). Skladno s 33.čl. istega pravilnika morajo biti vsi deli javne oskrbe z vodo urejeni tako,da se prepreci onesnaževanje vode in da je zagotovljena čim boljša zdravstvena ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo. Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. V primeru, ko se že z spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno kemično analizo v primernem časovnem presledku. O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se vodovod sme vključiti v obratovanje. Investitorju je potrebno izročiti tudi vse garancijske liste, kopijo gradbenega dnevnika, zapisnike o preizkusih instalacije, ateste in proizvajalčeva navodila za uporabo posameznih proizvodov ter ga poučiti o delovanju celotne instalacije ter njenih posameznih sestavnih delov. 6

5.5.3.2. Splošno ogrevanje Transmisijski izračun toplotnih izgub je bil narejen po veljavnih predpisih na osnovi zunanja zimska temperatura : -13 C temperatura v prostorih : po veljavnih predpisih ogrevalni medij : topla voda 55 C/30 C - 70 C/50 C uporabljeni veljavni standardi, normativi in priporočila za projektiranje upoštevana navodila in priporočila izdelovalcev projektirane opreme SIST EN 12831 Koeficienti prevoda toplote obravnavanega objekta: - okna U = 1,80 W/m 2 K - zunanji zid U = 0,90 W/m 2 K - notranja stena 19 cm U = 1,60 W/m 2 K - strop proti neogrevanem podsteršju U = 0,70 W/m 2 K (predvidena izolacija 10 cm) - tla U = 0,40 W/m 2 K Toplotne izgube so izračunane na osnovi zgoraj navedenih prehodnostnih koeficientov, izračunanih po gradbenih podlogah z upoštevanjem notranjih in zunanjih pogojev, pri čemer je upoštevana tudi potrebna izmenjava zraka v vseh prostorih. 5.5.3.3. Ogrevalna telesa in razvod 5.5.3.4. Obstoječi dvocevni sistem Instalacija ogrevanja je koncipirana kot obstoječe dvocevno ogrevanje z radiatorji. Predvidena je energetska prenova. Predvidena zamenjava obstoječega kotla na kurilno olje z kondenzacijskimi kotli povezane v kaskado z variabilnim obratovalnim režimom 55 C/30 C - 70 C/50, izvedba bivalentnega bojlera sanitarne vode volumna 1000 l. Obstoječi prostor kurilnice je potrebno z manjšimi gradbenimi posegi obnovit (popravilo ometa), ter tla in stene premazat z protiprašnim premazom. Vidni novi cevni razvod vodovoda in ogrevanja je potrebno toplotno izolirat z materijalom iz sintetičnega kavčuka z zaprto celično strukturo, ki je težko gorljiva in samougasljiva, ki ne kaplja in širi ognja vrste B1 z neprestano kontrolo po DIN 4102, 1. del (05.98), ali razreda 1 po JUS U.J1.060, ali razreda B ali C - s3 d0 po SIST EN 13501, 1. del, s toplotno prevodnostjo < 0,035 W/mK pri 0 C, primerna za temperaturno območje 40 do + 85 C, s koeficientom upornosti proti difuziji vodne pare > 7000, debeline 13 mm. 5.5.3.5. Ogrevanje prostorov Predlagamo izbiro jeklenih grelnih teles proizvajalca VOGEL&NOOT z termostatskimi ventili z možnostjo prednastavitve in odzračnim ventilom. Predvidena je namestitev termostatskih glav. Radiatorji so nameščeni prvenstveno pod okni oziroma na mestih že obstoječih grelnih teles. Namestitev radiatorjev je razvidna iz situacij horizontalnega razvoda radiatorskega ogrevanja. Grelna telesa se priključe na obstoječi razvod. Opomba: Izračun radiatorjev je narejen na sistem 70 C/50 C. Po zahtevah PURES_a je maksimalna temperatura predtoka 55. Pri sistemu 55 C/40 C zadovoljujejmo 80 % toplotnih izgub in imamo maksimalni izkoristek kondenzacije. 5.5.3.6. Zaključek Po končani montaži je potrebno vse cevovode dobro izprati, napolniti z svežo vodo in izvesti tlačno preizkušnjo. Preizkusni tlak mora biti 3,0 bar nadtl., merjeno na najnižem mestu in se ne sme spremeniti v času ene ure. Ob poskusnem obratovanju, ki mora trajati vsaj 24 ure je potrebno izvršiti vregulacijo vseh radiatorjev. Po končani montaži, tlačni prezkušnji, vregulaciji in poskusnem zagonu, je dolžan izvajalec del predati uporabniku ateste in navodila za varno obratovanje vgrajenih elementov. 7

5.5.4. Plinske instalacije 5.5.4.1. Podatki o zemeljskem plinu Karakteristike : - sestava : 95.3% metana, 4.29% ostali oglikovodiki, 0.41% CO2 - vnetišče : 630 C - vrelišče : tvr=-161.5 C (metan) - izparilna toplota : r=548.5 kj/kg (metan) - kritični tlak : Pk=46.2 bar (metan) - kritična temperatura : tk=-82.5 C - meja eksplozivnosti : 4-17 vol.% - relativna gostota (zrak=1) : d=0.590 (lažji od zraka) - gostota plina : =0.753 kg/ m (0 C, 1013.25 mbar) - efektivni tlak : Pe=20 mbar - zg. zgorevalna toplota : Hg=11.153 kwh/m3 = 40.152 MJ/m3 (0 C, 1013.25 mbar) - sp. zgorevalna toplota : Hd=10.061 kwh/m3 = 36.218 MJ/m3 (0 C, 1013.25 mbar) - Wobbejev indeks : Wg=14.520 kwh/m3 = 52.273 MJ/m3 5.5.4.2. Splošno Objekt je že plinificiran in ima na objektu kuhinje omstoječo plinsko omarico z plinomerom G16. V objektu se nahaja večje število oseb in zaradi njihove varnosti predlagamo izvedbo varnostnih ukrepov proti uhajanju plina. Za zaščito proti uhajanju plina je potrebno predvidit detekcijo plina v povezavi z svetlobnim in zvočnim signalom ter magnetnim ventilom na vhodu plina v kotlovnico. Namestitev plinske požarne pipe, razvod in notranja instalacija so projektirana v skladu z "Tehnični predpisi za plinsko napeljavo DVGW-TRGI 2008". Izdelavo, predelave in vzdrževalna dela na plinski napeljavi lahko razen dobavitelja plina opravljajo tudi ostala instalacijska podjetja v soglasju z dobaviteljem plina. 5.4.5.1. Trošila za ogrevanje 5.4.5.1.1. Lokacija trošila Trošila so locirana v kleti objekta. Prostor ni v celoti vkopan. Za dovod zraka za zgorevanje je previdena odprtina pod stropm prostora, dimenzije 200 z zaščitno rešetko. Prostor ima izhod na prosto preko svetlobnega jaška 5.4.5.1.2. Trošilo Glede na toplotne potrebe predlagamo izbiro kondenzacijskega plinskega stenskega kotla proizvajalca Viessmann, ki ima visok izkoristek in ustrezen atest s tehničnimi podatki: moč plinskega trošila, 105 kw pribor: tipska konzola za nadometno montažo z ravnimi krogličnimi ventili in ravnim plinskim ventilom s termičnim varovalom črpalka ogrevalnega krogotoka kotlovska regulacija raztezna posoda polnilna priprava z ločilnikom cevi kaskadni odvodnik dimnih plinov 8

5.4.5.1.3. Namestitev in priklop trošila Trošilo ima fiksni priklop na plinski cevovod. Prostor, v katerem smo predvideli trošilo, izpolnjuje zahteve iz točke 5.2: v prostoru ni predvideno skladiščenje nevarnih vnetljivih in eksplozivnih snovi za namestitev trošila je dovolj prostora, da lahko pravilno delujejo in da se jih lahko vzdržuje Trošilo je odmaknjeno minimalno 40 cm od gradbenih elementov iz gorljivih materialov oz. pohištva, tako da temperatura v nobenem primeru ne bo presegla 85 C. Varovanje sistema Opis sistema : uporabljen standard : DIN 4751 sistem varovanja : zaprti sistem omejitev za tlak : ni omejitve omejitev glede na moč : ni omejitve maksimalna temperatura : do 100 C varnostna oprema kotla : termično varovanje kotla temperaturno tipalo gorivo : zemeljski plin Raztezna posoda : uporabljen standard : 4807-2 vrsta raztezne posode : membranska raztezna posoda minimalni potrebni volumen ( Nmin V ) : 200 l Varnostni vod in varnostni ventil za manjše kotle : uporabljen standardi : 4751-3, TRD 721 in DIN 4751-2 maksimalni tlak v sistemu : 3,5 bar 5.4.5.1.4. Odvod dimnih plinov Predvidena je izvedba trošila z zajemom zraka iz prostora. Odvod dimnh plinov bo speljan v obstoječi dimovodni napeljavi v katero se vstavi PPs cev 15 cm. Dimnik je potrebno zaščiti z ustreznim pokrovom. Predvidi vgradnja nevtralizacijske posode z priklopom na obstoječo javno kanalizacijo. Ustreznost PPs cevi preveri dobavitelj plinskega kotla ali izvajalec ter poda izračun ustreznosti. 5.4.5.1.5. Zaporni organ trošil ter detekcija Pred trošilom je ravni zaporni elemet s termičnim varovalom za hitro zapiranje dovoda plina, v sklopu montažne konzole za nadometno montažo. Pred kotlovnico se izvede elektromagnetni ventil ter plinska pipa kot glavni zaporni organ kotlovnice. Za potrebe plinske kotlovnice se izvede nova centrala za detekcijo plina pred vhodom v kotlovnico. Magnetni ventil obratuje v povezavi z plinsko centralo za detekcijo plina. 5.4.5.1.6. Merjenje pretoka plina Na zunanji fasadi objekta je že izvedena plinska omarica. V omarici je plinomer G16 s konzolo. Regulator tlaka kateri reducira tlak plina od 100 mbar na 30 mbar nadtlaka. Plinski elementi ustrezajo novonastalem stanju. 5.4.5.2. Plinski cevovodi 5.4.5.2.1. Notranji cevovodi Notranji cevovodi kateri potekajo vidno in dvižni vod se izvedejo iz jeklenih brezšivnih cevi po SIST EN 10027-2 ter ustrezno zaščiteni in pobarvani z rumeno barvo. Padec se izvede proti požarni pipi. Od plinskega merilnega seta je izvedna obstoječa plinska cev za potrebe kuhinje. Predviden je razrez ter ter izvedba odcepa za kotlovnico. DOLOČITEV PREMERA CEVI Skupni dopustni tlačni padec od glavne požarne pipe oz. vstopa v objekt do posameznega trošila ne sme biti večji od 2.6 mbar (260 Pa). Na osnovi tega so dopustni tlačni padci naslednji: 9

razdelilni vod : potrošni vod : odcepni in priključni vod : v plinomeru : 0.3 mbar (30 Pa) 0.8 mbar (80 Pa) 0.5 mbar (50 Pa) 1.0 mbar (100 Pa) Hitrost pretoka nikjer ne presega 6 m/s in za vsak del napeljave velja, da je izračunani tlačni padec ΔpTS<Δpdop. 5.4.5.2.2. Montaža Cevi so med seboj spojene z varjenjem s čelnim V - zvarom. Varijo lahko samo varilci z veljavnim atestom. Spoji z armaturo do vključno DN 50 so navojni, nad DN 50 pa prirobnični. Prirobnični spoji so tlačne stopnje NP 16, navojni pa morajo biti izdelani po JUS M.B0.056. Maksimalna dolžina navoja je: DN (mm) 15 20 25 32 40 50 dolž. navoja (mm) 15 16,3 19,1 21,4 21,4 25,7 Nevarjeni spoji se tesnijo s sredstvi, ki ne povzročajo korozije in so odporna proti kemijskim vplivom TNPja ter zemeljskega plina. Napeljava mora potekati tako, da ni možnosti mehanskih poškodb. Plinska napeljava ne sme biti pritrjena na druge napeljave in ne sme služiti kot podpora za druge napeljave. Položena mora biti tako, da nanjo ne kaplja kondenz ali voda z drugih napeljav. Napeljava je lahko vodena vidno, podometno ali v tlaku. Vidno vodena napeljava naj bo odmaknjena od zidu oziroma stropa cca 100 mm. Napeljavo vodeno podometno se namesti v rego 50 x 50 mm. Po končanih instalacijskih delih in po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se jo zaščiti pred korozijo in zazida. Napeljave ni dovoljeno voditi skozi neprezračevane votle prostore. Pritrditev cevi mora biti narejena ognjevarno, nosilni deli cevnih podpor morajo biti iz negorljivih materialov in ne smejo biti privarjeni na napeljavo. Maksimalna razdalja med podporami znaša: DN (mm) 15 20 25 32 40 50 80 100 Razd. med podporami (m) 1,7 1,9 2,2 3,0 3,3 4,0 5,5 6,2 Pri vodenju napeljave skozi dilatacije, ki ločujejo dva dela zgradbe, je potrebno poskrbeti za to, da premikanje ne vpliva škodljivo na napeljavo. Pri preboju skozi stene in strope morajo biti vgrajene zaščitne cevi, ki gledajo na vsaki strani 50 mm iz zidu. Biti morajo iz materiala odpornega proti koroziji ali zaščitene pred korozijo. Notranja napeljava mora biti priključena na spojno letev za izenačitev električnega potenciala ali ozemljena na drug primeren način v skladu s predpisi na podlagi priložene skice. Kovinskih plinovodov se ne sme uporabljati kot zaščitna ali delovna ozemljila, niti kot zaščitne odvodnike v jakotočnih napeljavah. Prav tako se jih ne sme uporabljati za odvodnike ali ozemljila v strelovodnih napeljavah. Pri montaži je potrebno upoštevati še naslednje: cevovode, pri katerih znaša tlak plina do 50 mbar, je dovoljeno vzidati pod omet, če so primerno zavarovani pred korozijo in premer te cevi ne presega 20 mm; spajajo se izključno z zvari, armatura na cevovodih pa mora biti v posebnih, lahko dostopnih mestih; cevovodi, ki so izvedeni vidno, so položeni ali pritrjeni na konzole oz. nosilce; na strop ali zid so lahko pritrjeni z ustreznimi obešali; pri razmiku med oporami in oddaljenosti cevovoda od stene je potrebno upoštevati Pravilnik, tabela 2; plinski cevovodi ne smejo biti pod nobenim pogojem pod cevmi z agresivnimi fluidi ali pod cevmi, na katerih utegne nastati kondenzat 10

prehodi skozi stene morajo biti izvedeni z zaščitno cevjo večjega premera, zatesnjeni s trajno elastičnim kitom, vmesni prostor pa zapolnjen z bituminizirano vrvjo cevovodi so lahko položeni v kineti 10x10 cm; cevovod mora biti izoliran, obsut z mivko in zalit z bitumnom; čez kineto se lahko položi finalni tlak instrumenti, oprema in priključki plinskega trošila se spajajo s plinskim vodom s cevno navojno zvezo ali prirobnico cevovodi v kletnih prostorih morajo biti spojeni izključno z zvari in vidni če vodi potekajo v skupnem jašku vzporedno, morajo biti ostali vodi odmaknjeni za najmanj 40 cm cevovodi morajo biti zavarovani pred korozijo vidni del cevovodov mora biti opleskan z rumeni barvo cevovod plinske in tekoče faze se označi z ustreznimi napisi na stabilnem cevovodu mora biti pred zvezo z zvijavim cevovodom ventil za zapiranje na zvijavem cevovodu ne sme biti zapornega organa varjenje cevovodov smejo vršiti atestirani varilci izvajanje plinske instalacije smejo vršiti pooblaščeni plinski instalaterji 5.5.4.3. Preizkušanje plinske napeljave 5.5.4.3.1. Napeljava z delovnim tlakom do 100 mbar Plinska napeljava mora biti preizkušena z začetnim in glavnim preizkusom. Preizkuse je opraviti preden je napeljava ometana ali zakrita in preden so spoji oviti z izolacijo. Preizkuse lahko opravimo po odsekih. Začetni preizkus je obremenilni preizkus in je omejen na novo napeljavo brez armatur. Med preizkusom morajo biti vsi izpusti tesno zaprti s čepi, zamaški ali slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Povezava z deli napeljave, ki so pod plinom, ni dovoljena. Predpreizkus se lahko opravi tudi na napeljavi z armaturo, če tlačna stopnja armature ustreza preizkusnemu tlaku. Začetni preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr. dušik, ogljikov dioksid), ne s kisikom, s preizkusnim tlakom 1 bar. Preizkusni tlak se med trajanjem preizkusa v času desetih minut ne sme znižati. Glavni preizkus je preizkus tesnosti in je omejen na napeljavo z armaturo, vendar brez trošil in regulacijskih in varnostnih naprav. Plinomer je lahko zajet v glavni preizkus. Glavni preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr. dušik, ogljikov dioksid), ne s kisikom, s preizkusnim tlakom 110 mbar. Po izenačitvi temperatur se preizkusni tlak ne sme znižati med preizkusom, ki traja najmanj 10 minut. Merilni instrument mora biti tako natančen, da se lahko odbere padec tlaka za 0.1 mbar. Rezultate preizkusov je treba dokumentirati v pisni obliki. Na potrdilu o preizkusu mora bit podpis izvajalca in nadzornega organa. 5.5.4.3.2. Napeljave z delovnim tlakom nad 100 mbar do 1 bar Napeljavo preizkusimo s kombiniranim obremenilnim preizkusom in preizkusom tesnosti. Preizkus se opravi, preden je napeljava zakrita in preden so spoji izolirani. Preizkus obsega napeljavo z armaturo vred, vendar brez regulatorjev tlaka, števcev, trošil in regulacijskih in varnostnih naprav. Tlačna stopnja preizkušane armature mora ustrezati preizkusnemu tlaku. Med preizkusom morajo biti vsi izpusti tesno zaprti s čepi, zamaški ali slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Povezava z deli napeljave, ki so pod plinom, ni dovoljena. Preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr. dušik, ogljikov dioksid), ne s kisikom, s preizkusnim tlakom 3 bar. Ko je dosežen preizkusni tlak (z naraščanjem max. 2 bar/min) in po izenačitvi temperatur (3 ure), se preizkusni tlak z upoštevanjem temperaturnih sprememb preizkusnega medija ne sme znižati najmanj 2 uri. Če je volumen napeljave več kot 2000 litrov, je treba preizkusni čas podaljšati za 15 minut za vsakih nadaljnih 100 litrov volumna napeljave. Za merjenje je treba sočasno uporabiti registrirni manometer razreda 1 in manometer razdera 0.6 z merilnim odmočjem, ki ustreza 1,5-kratnemu preizkusnemu tlaku. Merilne instrumente vklopimo takoj, ko je dosežen preizkusni tlak. Rezultate meritev je treba primerno dokumentirati. 11

5.5.4.4. Spuščanje v pogon 5.5.4.4.1. Čiščenje in zaščita Vso napeljave potrebno po uspešno opravljenih preizkusih očistiti. Čistimo jo lahko : mehansko z izsesavanjem z izpihovanjem z zrakom ali inertnim plinom s polnjenjem s čistilnimi sredstvi Pred čiščenjem je treba napeljavo ločiti od hišnega priključka in odklopiti trošila. Regulatorje in plinomere je treba demontirati. Pri izsesavanju priključimo vakuumski čistilnik na del napeljave z največjim premerom. Izpihovanje poteka v smeri od manjšega premera proti večjemu. Vse vkopane jeklene cevovode je potrebno ustrezno korozijsko zaščititi po DIN 50929. povoji (premazi) z duroplasti (DIN 30671) bitumenska zaščita pred korozijo - povoji in obloge (DIN 30673) Vsi vkopani bakreni cevovodi morajo biti oplaščeni s plastičnimi materiali po DIN 30672, razred zahtevnosti B. Vse vidne jeklene cevovode je potrebno ustrezno korozijsko zaščititi po DIN 55928, 1. do 7. in 9. del: dvakratni sloj temeljne barve lak rumene barve Posebno pozornost je potrebno posvetiti prehodom cevi skozi konstrukcije. Le ti morajo biti izvedeni z zaščitno cevjo večjega premera. Prazni prostor med plinsko in zaščitno cevjo je potrebno napolniti z elastičnim kislinsko odpornim kitom za kovine. 5.5.4.5. Spuščanje plina v novo napeljavo Pred spuščanjem plina v napeljavo je treba ugotoviti, ali sta bila v skladu s predvideno tlačno stopnjo opravljena začetni in glavni preizkus in ali je napeljava tesna. Neposredno pred spuščanjem plina se prepričamo, ali so vsi izpusti na napeljavi zaprti. To se lahko opravi, če je bil ravnokar opravljen glavni preizkus. Poleg tega s pregledom celotne napeljave preverimo, ali so vsi izpusti na napeljavi tesno zaprti s čepi, zamaški ali slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Zaprti zaporni elementi ne zadoščajo in jih je treba tesno zapreti s čepi ali slepimi prirobnicami. Izvzete so priključne armature s priključenimi trošili, pripravljenimi za obratovanje in pri delovnih tlakih do 100 mbar varnostne priključne armature po DIN 3383, 1. in 4. del. Napeljavo s plinom izpihujemo toliko časa, da izrinemo iz napeljave ves zrak ali inertni plin. Plin je treba skozi gumijasto cev varno spuščati na prosto. Če so količine manjše, se lahko plin pokuri na primernem kontrolnem gorilniku. Pri tem je treba poskrbeti za zadostno zračenje prostora. Odstraniti je treba vire vžiganja, ki niso potrebni neposredno za izgorevanje plina (npr. kajenje, vklapljanje električnih aparatov, obratovanje drugih kurišč). Neposredno po spuščanju plina v instalacijo preizkusimo vsa spojna mesta, ki niso bila zajeta v glavni preizkus. 5.5.4.6. Nastavitev in preizkus delovanja trošil Pri nastavitvi in preizkusu delovanja trošil je treba upoštevati navodila proizvajalca za vgraditev in obratovanje in posebne pogoje dobavitelja plina. Na podlagi oznake trošil je pred zagonom treba ugotoviti, ali so trošila primerna za območje indeksa Wobbe, ki ga ima plin, predviden za oskrbo. Poleg tega ugotovimo, ali so trošila primerna za predvideni priključni tlak. Trošilo nastavimo na nazivno toplotno obremenitev. Če je nastavljena nazivna toplotna obremenitev nižja od največje toplotne obremenitve, je treba nastavljeno vrednost in iz nje izhajajočo nazivno toplotno moč, ki se jo po izdelovalčevih navodilih lahko odjema, označiti na trajni tablici na trošilu. 12

Potrebna nastavitev toplotne obremenitve se lahko opravi po metodi nastavitve s tlakom na šobi ali po volumetrični metodi. Nastavitev po tlačni metodi je dovoljena samo z upoštevanjem izdelovalčevih navodil za to trošilo. Pri volumetični metodi se s plinomerom določi pretok plina, ujemati se mora z nastavitveno vrednostjo. Toplotne obremenitve ni treba nastavljati pri trošilih, ki jih izdelovalec plombira ali zapečati na njihovo toplotno obremenitev. 5.5.4.7. Varnostni ukrepi za zemeljski plin 5.5.4.7.1. Splošne informacije Ne gasiti požara dokler izhajanje plina ni preprečeno ali če ni zagotovljena takojšnja intervencija usposobljenih gasilskih enot. Zemeljski plin je lahkovnetljiv in eksploziven plin, ki lahko v zaprtem prostoru eksplodira. V delno odprtih prostorih se lahko vžge, pogosto z vzbuhom plamena. V zaprtih prostorih uporabiti kot sredstvo za gašenje CO2, na odprtem pa predvsem prah ABC. Vodni curek v obliki vodne megle se lahko uporabi za redčenje plinskih oblakov pod mejo vnetljivosti. V vsakem primeru je uporaba vodne megle omejena na usposobljeno gasilsko osebje. Uporaba gasilne pene ni učinkovita za gašenje požarov. V primeru požara odstraniti iz ognja vse posode (jeklenke) s plinom, ki so nepoškodovane. Če je potrebno ohladiti površine izpostavljene ognju ali vročini, se za to uporabi razpršena voda. Osebe, ki gasijo požar, morajo biti opremljene z osebno varovalno opremo, ki v zaprtih prostorih vključuje tudiprimerno opremo za zaščito dihal (izolirnih dihalnih aparatov). Produkti popolnega zgorevanja zemeljskega plina so ogljikov dioksid in voda, v odsotnosti kisika pri nepopolnem izgorevanju se tudi v/na plinskih trošilih tvori ogljikov monoksid (visoko tveganje za zastrupitev in smrt). Prigorenju nastajajo tudi dušikovi oksidi (NO X ). Odstraniti možne vire vžiga, prekiniti dotok plina do mesta puščanja brez ogrožanja lastne varnosti ali varnosti drugih. V primeru puščanja plina v zaprtem okolju odpraviti vse vire vžiga, izključiti električno napajanje na varnem neogroženem mestu in poskusiti dobro prezračiti prostor. Označiti in omejiti dostop do nevarnega območja. Uporabljati izključno električno varnostno opremo (svetilke, puhala) v eksplozijsko varni izvedbi. Obvezno z neugroženega mesta poklicati strokovnjaka, ki preveri koncentracijo plina v prostoru. Imejte v mislih, da je metan lažji od zraka in da se zato dviga navzgor z morebitnim oblikovanjem žepov plina v bližini stropa / strehe. Pomembno je vedeti, da je dušljivih plinov, zato morate ob intervenciji vedno uporabljati dihalne aparate. V primeru uporabe zemeljskega plina odstranite iz prostora možne vire vžiga, kot so plamen, iskre, zelo vroče površine. Hranite zemeljski plin stran od toplotnega vira. Pritrdite oznake, ki prepovedujejo kajenje v bližini naprav, ki uporabljajo zemeljski plin. Na območjih, kjer se uporablja zemeljski plin, ne sme biti skladiščenih vnetljivih materialov ali vnetljivih tekočin. Električni sistemi in naprave morajo biti skladni s tehničnimi standardi na za prostore, ki se nahajajo na ogroženih območjih eksplozijske nevarnosti. Preprečiti je potrebno kopičenje elektrostatičnega naboja preko ustreznega sistema ozemljitev naprav in instalacij. Na potencialno ogroženih območjih je pri izvedbi del na trdih materialih (brušenje, rezanje asfalta ali betona, itd.), ki lahko med delom iskrijo, je vedno pred in med delom potrebno obilno namakanje materialov z vodo. Ne izvajajte varjenja, rezanja, spajkanja, vrtanja ali drugo vroče delo na tlačnih posodah, praznih posodah ali na ceveh, preden so bili potrjeni kot primerni za ta dela (obvezno prepihovanje, inertizacija z dušikom). Vedno imate v bližini ustrezno gasilno opremo primerno za ukrepanje v sili ob požaru, razlitju ali uhajanju snovi. 13

5.5.4.8. Tehnični izračun za plinske instalacije 5.5.4.9. Plinska kotlovnica Za ogrevanje objekta, klimatov in tople sanitarne vode predvidena sta dva plinska kondenzacijska kotla na zemeljski plin 100 mbar, s kaskadno regulacijo potrebne toplotne moči 2x105 kw v odvisnosti od zunanje temperature. Plinska kotlovnica je nameščena v kleti objekta z oknom in izhodom na prosto: moč 2 105 kw velikost kotlovnice 31,7,0 m 2 višina kotlovnice 2,90 m volumen kotlovnice 91,93 m 3 Kotlovnica s višino 2,9 m omogoča nemoteno obratovanje in servisiranje vseh elementov v kotlovnici. Za pokrivanje toplotnih potreb sta predvidena dva kondenzacijska kotla s toplotno močjo 105 kw. Kot gorivo bo služil zemeljski plin s spodnjo kurilno vrednostjo 33,5 MJ/m 3 pri n.st. in vstopnem tlaku 25 mbar. Vsak plinski kotel ima lastno kotlovsko črpalko, kotli imajo sistemski zbirni razdelilec predtoka in povratka, vezano na hidravlično kretnico. Na ta način se preko kaskadne regulacije vključuje posamezni kotel, v odvisnosti od trenutne potrebe po toplotni energiji, vezano na zunanjo temperaturo. 5.4.5.2.3. Prezračevanje in volumen prostora zaradi namestitve plinskega trošila V skladu s DVGW-TRG 2008, G 600, točka 9.2.3.2., za trošila vrste B je dovoljeno namestiti v prostoru, ki ima na prosto izpeljano odprtino za zgorevalni zrak s prečnim presekom najmanj 150 cm². Z vsakim kilovatom nad 50 kw skupne nazivne toplotne moči, se prečni presek odprtine poveča za 2 cm². Dovoljene so rešetke z gostoto mreže najmanj 10 mm. Q = 2 105 kw = 210 kw Potrebna dovodna odprtina: Apo = 150 cm² + ( 2 cm² x 210 kw ) = 570 cm² Ustreza zunanja zaščitna rešetka JZR oz. AZR 450 x 250 mm, svetlega preseka Asv = 670 cm² kar je večje od zahtevanega Apo = 570 cm² Potrebna odvodna odprtina: Aod = 1/3 x 570 = 190 cm² Ustreza odvodna odprtina v stropu prostora kotlovnice Ø 200 mm z zaščitno kapo nad streho. 5.5.4.10. Raztezna posoda Glede na maksimalno temperaturo vode T<110 C, moč kotla Q<360 kw in statično višino pritiska p<1,5 bar je dovoljena uporaba membranske raztezne posode z enim varnostnim razteznim vodom. Skupne toplotne potrebe (toplovodo ogrevanje): 210 kw - volumen vode v sistemu Radiatorsko ogrevanje: V = a 1 Q = 20 210 = 4200 I Volumen v kotlu in cevovodih: V sist = 4500 I - dilatacija vode pri sistemu 70/50 C V e = V sist 0.018 = 4500 0.018 = 81 l V v = 1,1 90 = 89 l p 0 = H st +0,3 = 0,8 + 0,3 = 1,1 bar p a = 1,1 + 0,3 = 1,4 bar p e = PSV-ASV =3-0,5 = 2.5 bar Df = (p e +1)/ (p e - p 0) )= 3,5/1,4 =2,5 Vn = 89 2,5 = 222 l 14

Glede na skupne toplotne potrebe in količino vode v sistemu zadostuje zaprta varnostna posoda Pneumatex tip Statico SD 300.6/1,4/6 s predtlakom v posodi 1,4 bar in celotnim volumnom 300 I. 5.5.4.11. Varnostni ventil kotla in varnostenga voda Varovanje sistema je izvedeno z zaprto raztezno posodo in varnostnim menbranskim ventilom na kotlu. Vod varnostnega voda je določen z enačbo (ne manjši od DN 25): Q 210000 d sv 15 15 = 25 1163 1163 Določim dimenzijo varnostnega voda DN 25, priključek na raztezno pososdo je DN 20. Pred razteznom posodom se vgradi ventil s kapo DN 20, kateri je plombiran v odprti legi ( blokada zapiranja) in služi za zamenjavo posode v primeru okvare. uporabljen standard : TRD 721 in DIN 4751-2 izbira ustreznega varnostnega ventila po tabeli TRD721-3 in DIN4751-2-1: Glede na moč kotla in tabelo zadostuje varnostni ventil nastavljenim na tlak 4.5 bar nadtlaka. Velikost varnostnega Maksimalna moč Notranji minimalni Razbremenilni lonec ventila in dovodne cevi kotla premer odvodne cevi odvoda varnostnega ( d 10 ) ( d 20 ) pri razdalji do 2 m ventila DN 25 (R1) do 200 kw 32 mm ni potreben 5.5.4.12. Plinska napeljava Glede na nazivne toplotne moči plinskih trošil so bili izbrani posamezni elementi notranje plinske napeljave. Ravno tako so bili s pomočjo diagramov in tabel določeni premeri cevi. Tlačni padec in hitrost plina v ceveh so v dopustnih mejah. 15