5.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA "5" NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME

5.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA "5" NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME INVESTITOR OBČINA IZOLA Sončno nabrežje 8, 6310 Izola OBJEKT REKONSTRUKCIJA KOTLOVNICE OŠ DANTE ALIGHIERI, PRIKLOP NA KOTLOVNICO ZD IZOLA + DELNA ADAPTACIJA KOTLOVNICE ZD IZOLA VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO NOVOGRADNJA / REKONSTRUKCIJA PROJEKTANT PROCES d.o.o. Cigaletova 7, podpis odgovorne osebe, žig ODGOVORNI PROJEKTANT Matevž Artač, u.d.i.s. osebni žig, podpis ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA 010814, Ljubljana, avgust 2014 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA Andrej Artač, u.d.i.s. osebni žig, podpis

5.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA 5.1 Naslovna stran 5.2 Kazalo vsebine načrta 5.4 Tehnično poročilo Splošno ZD Izola OŠ Dante Alighieri Toplovodni priključek OŠ Dante Alighieri 5.5 Projektantski popis s predizmerami in cenami 5.6 Risbe 2

5.4 TEHNIČNO POROČILO A. Splošno 1. Obstoječe stanje V Zdravstvenem domu Izola se nahaja kotlovnica skupne moči cca. 3 MW, ki za reagent uporablja UNP in z ogrevno vodo oskrbuje štiri objekte: - Zdravstveni dom Izola, ulica Oktobrske revolucije 11 - OŠ Vojke Šmuc, ulica Oktobrske revolucije 10 - Kulturni dom Izola, ulica oktobrske revolucije 1 - Vrtec Mavrica Izola enota Školjka, ulica Oktobrske revolucije 11 A V OŠ Dante Alighieri se nahaja kotlovnica skupne moči cca. 300 kw, ki za reagent uporablja UNP in pokriva potrebe po toploti za celotni kompleks OŠ Dante Alighieri. 1.1. Nazivne moči in porabe energentov/energije posameznih kotlovnic oz. TP Površina objekta [m 2 ] Poraba energije na sezono [MWh] Poraba energenta na sezono (UNP) [m 3 /h] Ocenjena potrebna nazivna moč [kw] 250 ZD Izola 4000 190 OŠ Vojke Šmuc 6300 800 KD Izola 1600 150 150 50.000 Vrtec Mavrica 2000 250 Izola enota Školjka OŠ Dante Alighieri 3100 13.000 400 SKUPAJ 17.000 1850 2. Projektna naloga V kotlovnici ZD Izola se zamenja vse elemente, ki so dotrajani ali ne dosegajo želenih učinkov. Kotlovnico se pripravi na priklop nove TP OŠ Dante Alighieri. Kotlovnico OŠ Dante Alighieri se preuredi v TP za priključitev na skupno kotlovnico ZD Izola. Dotrajano in potratno pripravo TSV se zamenja z novo, s pretočno pripravo TSV. TP OŠ Dante Alighieri se s toplovodnim priključkom naveže na kotlovnico ZD Izola. 3

B. ZD IZOLA V kotlovnici se v obstoječem stanju v grobem nahaja: - 3x kotel z gorilnikom 1000 kw - Stenski kotel 43 kw (priprava TSV poleti) - 3x membranska raztezna posoda 1000 L - 2x direktni in 2 mešalni krog za potrebe objekta ZD Izola - Direktni krog za potrebe priključenih TP 1. Plinski del Na kotlu Buderus S815 in na enem izmed kotlov Loos 1000 (kot je označeno v risbah, le če je drugi boljše ohranjen) se zamenja gorilnika z novima moduliranima gorilnika z regulacijo št. vrtljajev s frekvenčnim pretvornikom. Na vodilnem kotlu se predvidi gorilnik z 0 2 modulom. 1.1. Izračuni plinske napeljave in prezračevanja Na obravnavanem področju bo v plinskem omrežju napeljan utekočinjen naftni plin (UNP) s sledečimi osnovnimi karakteristikami: PROPAN BUTAN Kemijska formula C 3 H 8 C 4 H 10 Molekularna masa M = 44,10 M = 58,12 Kurilnost H i = 92.970 kj/nm 3 H i = 121.800 kj/nm 3 Gostota pri 0 C ρ 0 = 2,019 kg/nm 3 ρ 0 = 2,703 kg/nm 3 Gostota tekoče faze pri 15 C ρt = 0,52 kg / l ρt = 0,58 kg / l Meja eksplozivnosti - spodnja 2,50 % 2,00 % Meja eksplozivnosti - zogrnja 9,50 % 8,50 % Plinsko trošilo Moč plinskega trošila (kw) Poraba plina trošila (Nm 3 /h) Faktor sočasnosti Število stanovanjskh enot Poraba plina trošila v objektu (Nm 3 /h) Buderus S815 1000 37 1 / 37 Loos 1000 1000 37 1 / 37 Loos 1000 1000 37 1 / 37 Buderus GB112-43* 43 1,6 1 / 1,6 SKUPAJ 2515 113 *kotel je vezan na ločeno plinsko progo Padci tlaka v cevovodih in hitrosti so v dopustnih mejah, tako da je tlak plina pred vsemi trošili v dovoljenih mejah. V glavni plinksi omarici je vgrajen elektromagnetni ventil, vezan na detektorje plina v kotlovnici. V kotlovnici so nameščeni gasilni aparati. Plinomer glede na porabo: - Plinomer G100, V max = 160 Nm 3 /h 4

Dovod zgorevalnega zraka, odvod dimnih plinov Dovodu zgorevalnega zraka in prezračevanju služijo prezračevalne rešetke 2x 1250x400 mm in 1x 1250x250 mm. Odvod dimnih plinov je izveden v ločene dimovodne napeljave skozi streho. 2. Vodni del 2.1. Odstranitvena dela Iz kotlovnice se odstrani obstoječe raztezne posode 3x 1000 L. Odstrani se tudi črpalke in gorilnika, ki so predvidene za zamenjavo. 2.2. Navezava na toplovodni priključek in TP V garaži objekta (klet), kjer poteka vod DN150 proti OŠ Vojke Šmuc se izvede nov odcep DN80 za TP OŠ Dante Alighieri. Odcep naj se izvede tako, da ne bo visokih mest, kjer bi zastajal zrak, poskuša naj se obdržati čim večjo višino parkirnega prostora pod novim vodom. Za odcepom DN80 se na veji DN150 vstavi regulacijski ventil, ki bo omogočil uravnovešenje sistema, saj je TP OŠ Vojke Šmuc zastarela in uravnovešenja sama ne omogoča. 2.3. Regulacija Regulacijska oprema kotlovnice bo nova. Temperatura dovodne vode ne sme presegati temperature 95 C. Boljšo regulacijo bodo omgočale tudi nove črpalke (frekvenčno vodeno), ki so prikazane v shemi kotlovnice. Na kotlovskih črpalkah se uporabi tudi funkcijo merjenja toplotne energije zato se na povratnih vodih vgradi tulko s temperaturnimi tipali. 2.4. Dodatna oprema V kotlovnici se vgradi tudi multifunkcionalno napravo za vzdrževanje konstantnega tlaka v sistemu in izločevanje plinov. Vzdrževani tlak v kotlovnici, ki se nahaja na najvišji točki sistema naj ne presega 1 bar. Multifunkcionalna naprava tako nadomesti 3 raztezne posode prostornine 1000 L. Raztezni vod se priključi na obstoječi raztezni vod, ki vodi proti obstoječim razteznim posodam, odzračevalni vod pa naj se priključi na vejo daljinskega ogrevanja DN150. 3. Gradbeni del Sanacija tal kotlovnice z epoksi tlakom. 4. Elektro del Vgradnja in ožičenje regulacijske opreme Domat in in WEB grafičnega vmesnika. Ožičenje vseh novih črpalk, multifuncijske naprave in gorilnikov. 5

C. OŠ DANTE ALIGHIERI V kotlovnici se v obstoječem stanju v grobem nahaja: - kotel dvojček skupne nazivne moči 300 kw - zalogovnika za pripravo TSV 1250 L in 800 L - pet mešalnih krogov 1. Plinski del Kotel se odstrani, prav tako se odstrani vso plinsko napeljavo potrebno za kotel, glavno napeljavo se pusti, saj je nanj vezana kuhinja. V kolikor je plinomer last distributerja plina, je vredno razmisliti o menjavi plinomera, saj bi s tem zmanjšali stroške vzdrževanja plinomera. Kotlovnica je bila verjetno daleč največji porabnik plina. 2. Vodni del 2.1. Odstranitvena dela V kotlovnici se odstrani kompletno inštalacijo za pripravo TSV in inštalacijo ogrevanja od kotla do odcepa za prvi mešalni krog. Odstrani se vse raztezne posode, obdrži se eno za pripravo TSV prostornine 50 L. 2.2. Navezava na toplovodni priključek in TP Navezava na toplovodni priključek, ki se nahaja v shrambi za orodje (telovadnica), se izvede z jeklenimi cevmi DN80 pod stropom skozi kabinet in hodnik. V kotlovnici se dimenzija priključnega voda zmanjša na DN65. Toplotna postaja bo indirektnega tipa (brez prenosnika toplote). 2.3. Regulacija Obstoječih pet mešalnih krogov ostane na obstoječih krmilnikih, priprava ogrevne vode TP in priprava TSV pa se krmilita z novega krmilnika Danfoss ECL 210 z modulom A237. Zaradi neprimerne vezave mešalnih krogov je potrebna premestitev mešalnih ventilov na dovodno cev in ukinitev kratkostičnih zvez. Motor tripotnega ventila ne sme biti obrnjen navzdol. Za pravilno delovanje sistem mora biti dovodna temperatura primarnega kroga vedno nekoliko višja od želene temperature dovoda sekundarnega kroga. 2.4. Priprava TSV Priprava TSV se vrši prek ploščatega toplotnega izmenjevalca moči 150 kw (70/35 C / 10/60 C) in se hrani za konične odvzeme v zalogovniku prostornine 800 L. Celotno regulacijo priprave TSV se vodi prek krmilnika Danfoss ECL 210 z modulom A237, kamor spada tudi cirkulacijski vod. Kemična priprava vode se odstrani, namesti se magnetni prekristalizator, ki preprečuje nabiranje vodnega kamna in zmanjša možnost nastanka legionele. Vgradnja po shemi. Potrebno je zagotoviti vsaj 2 m razdalje med prekristalizatorjem in ploščnim prenosnikom toplote. Na cirkulacijskih vodih (dva) se uporabi obstoječe prekristalizatorje, oba voda pa se opremi s termostatskimi balansiranimi ventili. Črpalko za pripravo TSV se uporabi obstoječo UPS 32-100 N, nastavi se jo na najšibkejšo stopnjo, z regulacijskim ventilom pa se nastavi pretok 45 l/min, kar ustreza cca. 150kW. Črpalko na ogrevni strani preno 2.5. Cevovodi Cevovodi znotraj objekta so izvedeni iz srednje težkih varjenih črnih cevi po EN10255. Spajanje jeklenih cevi bo izvedeno z varjenjem oziroma z navojnimi ali prirobničnimi spoji. 6

Cevovodi so projektirani tako, da omogočajo kompenzacijo raztezkov. Podpore naj ne bodo fiksne. Po montaži cevi, ventilov in ostalih zapornih elementov, se izvede tlačni preizkus z vodo. Vodni tlak naj bo 4,5 bar. Tlačni preizkus naj traja min. 30 min. O uspešnem tlačnem preizkusu je potrebno izdelati zapisnik. Nato se dokončajo in zazidajo utori v zidovih. Vsi jekleni cevovodi morajo biti očiščeni in korozijsko z barvo. Barva mora biti deklarirana za temperaturo do 100 C. Cevi se izolira z izolacijskim materialom narejenim na bazi sintetičnega kavčuka toplotne prevodnosti največ 0,040 W/mK, debeline 32 mm. Na izolacijo se namesti belo PVC zaščitno folijo. 3. Gradbeni del Izdelava odprtin skozi stene za cevi dimenzije DN80 4. Elektro del Ožičenje vseh črpalk, tipal in krmilnika. 7

D. PLINSKA NAPELJAVA V KOTLOVNICAH 1. Notranja plinska napeljava Potek plinske napeljave je razviden iz načrtov. Notranja plinska napeljave je izdelana iz srednje težkih jeklenih navojnih cevi po EN10255. Cevi bodo med seboj spojene s čelnim zvarom. Elementi, ki so med seboj spojeni z varjenjem lahko varijo le za to usposobljeni varilci z veljavnim A- testom. Medsebojno spajanje armatur in armature s cevjo je dovoljeno s prirobničnimi ali navojnimi zvezami. Navojne zveze se uporabljajo do vključno velikosti DN 50. Max. dolžina navoja je: DN 15 20 25 32 40 50 dolžina navoja (mm) 15 16,3 19,1 21,4 21,4 25,7 Jeklenih cevovodov se ne sme uporabiti kot zaščita ali delovna ozemljila, niti kot zaščitne odvodnike v jakotočnih napeljavah. Prav tako se jih ne sme uporabiti za odvodnike ali ozemljila v strelovodnih napeljavah. Notranji plinovodi v vsaki zgradbi morajo biti ločeno priključeni na izenačitev električnega potenciala. Plinovodi morajo potekati tako,da ni možnosti mehanskih poškodb. Plinovodi ne smejo biti pritrjeni na druge napeljave in ne smejo služiti kot podpora za druge napeljave. Položeni morajo biti tako,da nanje ne kaplja voda ali kondenz iz drugih napeljav. Pritrditev cevi mora biti narejena ognjevarno, nosilni deli cevnih podpor morajo biti iz negorljivih materialov. Največja razdalja med podporami je: DN 15 20 25 32 40 50 65 80 100 razdalja med podporami(m) 1,50 2,00 2,25 2,75 3,00 3,50 4,25 4,75 5,00 Pri vodenju plinovodov skozi dilatacije, ki ločujejo dva dela zgradbe je potrebno poskrbeti za to, da premikanje ne vpliva škodljivo na plinovod. Pri preboju dvižnih in razdelilnih vodov skozi stene in strope, morajo biti vgrajene zaščitne cevi, ki gledajo na vsaki strani 10 mm iz zidu. Zaščitne cevi morajo biti iz materiala odpornega proti koroziji ali zaščitene proti koroziji. Notranji cevovod mora dopuščati malenkostne osne pomike hišnega priključka, oziroma zunanjega cevovoda, ne da bi to povzročilo mehanske poškodbe notranjega cevovoda ali njegovo netesnost. Ta zahteva je izpolnjena,če je vstop v zgradbo tak, da je na prvih 2 m notranjega cevovoda najmanj ena sprememba smeri cevovoda za 90, fiksna točka je za dilatacijo. Plinovodi morajo biti pred korozijo zaščiteni v skladu s točko 5.2.7. - DVGW TRGI 2008. Podometni in pokriti jekleni plinovodi morajo biti zaščiteni pred korozijo v skladu s točko 5.2.7.2. predpisov DVGW TRGI 2008. 2. Zaščita notranjih plinovodov Izvedeni in še ne priključeni, mirujoči ali iz obratovanja izvzeti notranji plinovodi morajo imeti vse odprtine tesno zaprte s čepi, kapami, pokrovi ali s slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Zaprti zaporni elementi (npr. pipe, zasuni, lopute) ne veljajo kot tesne zapore, razen varnostnih priključnih armatur po DIN 3383-1 in DIN 3383-4. Pred ločevanjem ali spajanjem, pred demontažo ali vgradnjo delov napeljave, armatur, plinomerov, regulatorjev tlaka, itd., kot tudi pri nameščanju ali odstranjevanju čepov, je 8

potrebno kovinske plinovode zaščititi pred napetostjo pri dotiku in pred iskrenjem s premostitvijo ločenih delov. Za premostitev se uporabi gibko, izolirano bakreno pletenico s presekom najmanj 16 mm 2 in največje dolžine 3 m. Priključne spojke morajo biti prirejene premeru cevi. Pri priključevanju je potrebno paziti na dober električni stik. Stična mesta je potrebno pred uporabo prižemnih spojk očistiti do kovinskega sijaja. Vmesno vlaganje kovinskih folij ni dovoljeno. Notranji del jeklene plinske napeljave mora biti antikorozijsko zaščiten. Prepovedana je uporaba pocinkanih cevi ali druge zaščite iz cinka. Notranji del plinske napeljave mora biti preko vodnika za izenačevanje potencialov povezan z glavno zbiralno ozemljilno letvijo. Električna upornost te povezave mora biti manjša od 2 Ohmov. 3. Delo na plinskih napeljavah pod plinom Pri delih na plinskih napeljavah pod plinom je potrebno upoštevati točko 5.9 - DVGW TRGI 2008. 4. Preizkušanje notranje plinske instalacije 4/1 Napeljava z delovnim tlakom do 100 mbar Napeljava mora biti preizkušena s preskusom trdnosti in preizkusom tesnosti. Preizkuse je potrebno opraviti, ko je plinovod še nezaščiten - gol. Preizkuse se lahko opravi po odsekih. Za obratujoče plinske napeljave velja preizkus sposobnosti za obratovanje v skladu z 5.6.4.3 - DVGW TRGI 2008. Preizkusni medij za preizkus trdnosti in tesnosti je lahko zrak ali inertni plin (dušik) nikakor pa ne s kisik. 4/2 Preizkus trdnosti Preizkus trdnosti je potrebno izvesti pred preizkusom tesnosti in je omejen na novo napeljavo brez armatur. Slednje so lahko vključene v preizkus, če je njihov maksimalni dovoljeni delovni tlak najmanj enak preizkusnem tlaku. Preizkusni tlak znaša 1 bar in se v času preizkušanja 10 min ne sme znižati. Ločljivost uporabljene merilne naprave mora biti najmanj 0,1 bar. Po izvedenem preizkusu trdnosti je potrebno je potrebno preizkusni tlak sprostiti iz plinske napeljave na varen način. Pri tem je potrebno iz vseh delov napeljave izpihati morebitno neizogibno umazanijo, ki je ostala v ceveh po montažnih delih. 4/3 Preizkus tesnosti Preizkus tesnosti je omejen na napeljavo z armaturo, vendar brez plinskih trošil in pripadajočih regulacijskih in varnostnih naprav. Preizkus lahko zajema tudi regulatorje tlaka in plinomer, v kolikor so le-ti dimenzionirani za preizkusni tlak. Preizkusni tlak mora biti najmanj 150 mbar in se med časom preizkušanja ne sme znižati. Pri preizkusu je potrebno upoštevati čas prilagoditve za izravnavo temperature v odvisnosti od prostornine plinske napeljave: Prostornina plinske napeljave Čas prilagajanja Min. trajanje preizkusa < 100 l 10 min 10 min > 100 l < 200 l 30 min 20 min > 200 l 60 min 30 min 9

Ločljivost uporabljene naprave mora biti najmanj 0,1 bar. Po končanem preizkusu je potrebno preizkusni tlak sprostiti iz plinske napeljave na varen način. 4/4 Priključki in spoji z delovnim tlakom do 1 bar. Pri izvajanju prej opisanih preizkusov ni potrebno preizkusiti naslednjih delov napeljave. - Spojna mesta z glavnim zapornim elementom (glavna plinska zaporna pipa), z regulatorji tlaka plina s plinomeri, s plinskimi trošili, s priključnimi armaturami trošil in z napeljavo, pod plinom - Priključni vodi trošil - Čepi kontrolnih odprtin To je dovoljeno pod pogojem, da so vsi spoji lahko dostopni in da so preverjeni s plinom pod delovnim tlakom z napravo za zaznavanje plina po navodilih DVGW G465-4 ali s penečimi sredstvi po DIN EN 14291. 4/5 Zaplinjanje plinske napeljave Pred zaplinjanjem se je treba prepričati, da je bila plinska napeljava preizkušena za načrtovani tlak, in sicer z uspešno izvedenima preizkusoma tesnosti in tesnosti. Neposredno pred zaplinjanjem je treba zagotoviti, da so vse odprtine napeljave zaprte. To se lahko izvede s časovno usklajenim preizkusom tesnosti ali z merjenjem tlaka pri delovnem tlaku, ki je najmanj enak načrtovanemu. Poleg tega je potrebno s pregledom celotne plinske napeljave preveriti, ali os vse odprtine plinske napeljave tesno zaprte s čepi, kapami, pokrovi, vtičnimi prirobnicami ali slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Pri zapornih elementih ne zadošča, če jih samo zapremo. Le-te je prav tako potrebno tesno zapreti s čepi, kapami, pokrovi, vtičnimi prirobnicami ali slepimi prirobnicami. Izjema so plinske priključne armature s priključenimi plinskimi trošili pripravljenimi za obratovanje, pri delovnih tlakih do 100 mbar pa tudi plinske priključne armature po DIN3383-1 in DIN3383-4 ter po smernici DVGW VP 635-1. V plinsko napeljavo je potrebno spuščati plin toliko časa, da se iz nje iztisne ves zrak ali inertni plin. Plin je potrebno na varen način izpustiti na prosto skozi gibljivo cev iz antistatične snovi. Z meritvijo ali z preizkuševalnim gorilnikom je treba preveriti, ali je napeljava popolnoma odzračena. Če je količina plina majhna, je dovoljeno plin na mestu uhajanja tudi sežgati z ustreznim gorilnikom. Takoj po zaplinjanju je treba s preizkusom tesnosti preveriti nepreizkušena spojna mesta v skladu s točko 4/4. 5. Spuščanje plina v napeljavo, ki ni v uporabi. Pri spuščanju plina v napeljavo, ki ni v uporabi,je potrebno upoštevati poglavje 5.7. - DVGW TRGI 2008. 6. Nastavitev in preizkus delovanja plinskih trošil Pri nastavitvi in preizkusu delovanja plinskih trošil je potrebno upoštevati proizvajalčeva navodila za vgradnjo, obratovanje in posebne pogoje distributerja plina. Opozarjamo tudi na predpise za varčevanje z energijo. Na osnovi oznake plinskih trošil je potrebno pred zagonom ugotoviti, če so trošila primerna za območje Wobbe indeksa, ki ga ima plin, ki je predviden za oskrbo. Poleg tega je potrebno ugotoviti, če so trošila primerna za predvideni priključni tlak. Plinsko trošilo je potrebno nastaviti na nazivno toplotno obremenitev. Če je nastavljena nazivna toplotna obremenitev manjša od največje toplotne obremenitve, je potrebno nastavljeno vrednost in iz nje izhajajočo nazivno toplotno moč, ki se jo po navodilih proizvajalca lahko odjema, označiti na trajni tablici na plinskem trošilu. Potrebno nastavitev toplotne obremenitve se lahko opravi po metodi nastavitve s tlakom na 10

šobi ali po volumetrični metodi. Nastavitev po tlačni metodi je dovoljena samo z upoštevanjem navodil proizvajalca za to trošilo. Pri volumetrični metodi se s plinomerom določi pretok plina. Ujemati se mora z nastavitveno vrednostjo. Nastavitev toplotne obremenitve odpade pri plinskih trošilih nastavljenih na zemeljski plin ali plinskih trošilih, ki jim proizvajalec plombira ali zapečati nastavljeno toplotno obremenitev. 7. Ventilacija in odvod dimnih plinov Dovod zraka za zgorevanje in prezračevanje ter odvod dimnih plinov mora biti v skladu z DVGW TRGI 2008. 8. Poduk uporabniku Uporabnike napeljave je potrebno podučiti. Še posebno pa jim je potrebno predati navodila za uporabo trošil. Opozoriti jih je potrebno na nujnost rednega vzdrževanja plinskih trošil. Poučiti jih je potrebno o ukrepih, ki so bili uporabljeni za dovod zraka za zgorevanje plina in odvod dimnih plinov in jih opozoriti, da se jih ne sme naknadno spreminjati. 9. Varnostni ukrepi pri vonju plina. - takoj ugasniti vse plamene! - takoj odpreti vsa okna in vrata! - takoj zapreti zaporni element pri plinskem kotlu ali glavni zaporni element! - ne vstopati s prižgano lučjo v prostore v katerih je zaznan vonj po plinu! - ne prižigati vžigalic in vžigalnikov! - ne vklapljati električnih stikal! - ne izklapljati električnih vtikačev! - ne zvoniti na električne zvonce! - ne kaditi! Ko je zaprt glavni zaporni element, je potrebno pregledati, če so vse armature na plinski instalaciji zaprte. Če niso jih je potrebno zapreti. Luč se lahko prižge šele tedaj, ko ni več zaznati vonja po plinu. Ne se zanašati samo na svoj voh, ampak je potrebno poklicati še druge ljudi. Če se zazna vonj po plinu kljub temu, da so vse armature in plinska trošila zaprta, je potrebno takoj poklicati distributerja plina. Tudi o rahlem vonju po plinu, katerega vzrok se ne da odkriti je potrebno obvestiti distributerja plina. Če prihaja vonj po plinu iz prostorov, ki niso dostopni, je potrebno takoj obvestiti policijo in gasilce, ki smejo vstopiti v tak prostor. Istočasno je potrebno obvestiti tudi distributerja plina. Če pride do uhajanja plina v kleti, jo je potrebno dobro prezračiti, vendar vanjo ne vstopati, obvestiti ostale stanovalce in istočasno tudi distributerje plina. Motenj ali poškodb na plinski napeljavi ne odpravljajte sami. To naj napravi strokovnjak distributerja plina ali pooblaščenega instalacijskega podjetja. Mesto, kjer je poškodba mora biti dostopno službi za popravila. 11

E. TOPLOVODNI PRIKLJKUČEK TP OŠ DANTE ALIGHIERI Toplovodni priključek dolžine cca. 45 m, prikazan v risbah, se izvede v večjem delu s podvrtavanjem ulice Oktobrske revolucije. Poleg toplovodnega priključka se položi še cev za telekomunikacijo/optiko. 1. Strojni del 1.1. Material cevovoda Toplovodni priključek bo izveden s predizoliranimi fleksibilnimi cevmi (EN 15632), medijska cev je iz materiala PE. Cevovod lahko obratuje do temperature 95 C, tlačna stopnja cevi je PN6. Dimenzija priključnega cevovoda je 90/162 mm (DN80). Uporabi naj se fitinge (prehodni kos) istega proizvajalca. Dobavitelji morajo predložiti izjavo o kvaliteti oz. poročilo o opravljenih preizkusih, ki vsebuje naslednje podatke: - Naziv proizvajalca cevi - Podatki o izdelku (naziv izdelka in mere) - Datum proizvodnje - Datum in lokacija izvršenih preizkusov - Vrsto preizkusov (z navedbo standardov po katerih so bili preizkusi izvršeni) - Navedbo standardov po katerih je bil izdelek izdelan Vsi dostavljeni dokumenti morajo biti originalni 1.2. Armature Na toplovodnem priključku ni predvidenih armatur. Toplovodni priključek je projektiran brez visokih točk, kjer bi se lahko zadrževal in nabiral zrak. 1.3. Kompenzacija raztezkov Predpisane cevi so samokompenzacijske. 1.4. Prehodi skozi zid Prehod skozi zid je potrebno izvesti z primernim cevnim vodotesnim tesnilom po navodilih proizvajalca. Za prehodom skozi zid je potrebno na cev namestiti zaključno termo kapo. 1.5. Tlačni preizkus Pri tlačnem preizkusu morajo biti prisotni predstavniki izvajalca in nadzorni organ. Tlačni preizkus naj se izvrši z vodo, preizkusni tlak naj bo 6 bar. Cevovod mora biti med preizkusom zasut, odkriti so lahko le spoji cevi, katere se ob morebitnem puščanja vizualno pregleda. Tlačni preizkus naj traja 24 h. Tlačni preizkus je uspešno opravljen v kolikor tlak v cevovodu ni padel. Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se naredi zapisnik. 2. Gradbeni del 2.1. Opis trase Trasa je razvidna iz situacijske ribe 2.2. Organizacija gradnje Načrt organizacije gradbišča izdela izvajalec del glede na Pravilnik o gradbiščih. 2.3. Geodetska dela in zakoličba komunalnih vodov Izvajalec gradbenih del upravlja vsa geodetska dela, ki so potrebna za izvedbo predmetne gradnje in za izdelavo projekta izvedenih del. 12

Izvajalec mora makro zakoličiti traso predmetnega voda, nato pa zakoličiti še vse tangirane podzemne komunalne vode v prisotnosti in po navodilih upravljavca komunalnega voda ali zakoličbo pri slednjem naročiti. Komunalni vodi prikazani v načrtu služijo le kot orientacija, izvajalec je dolžan od vseh upravljavcev komunalnih vodov zahtevati, da ga opozorijo in zakoličijo na terenu tudi vse vode, ki niso prikazani v načrtu. Zakoličba naj vsebuje tako situacijski kot tudi višinski položaj komunalnega voda, o zakoličbi je potrebno izdelati zapisnik ali ugotovitve zabeležiti v gradbeni dnevnik. Vse zakoličbe podzemnih komunalnih vodov in s tem povezani stroški morajo biti zajeti v ceni gradbenih del za karakteristični profil. Na podlagi vseh zakoličenih komunalnih vodov se določi točna mikro lokacija predmetnega voda. Traso se označi s primernimi označbami. Med gradnjo (pred zasutjem) je potrebno opraviti geodetska dela: - Geodetsko snemanje temena cevovoda (x,y,z) in koto terena nad njim, s podatki o tipu in dimenziji cevi ter lokacijami morebitnih elementov (zapornih armatur, ) - Geodetsko snemanje komunalnih vodov na trasi predmetnega voda z opisom izvedene zaščite komunalnega voda - Geodetsko snemanje zaščite predmetnega voda (začetek in konec) - Ostala geodetska dela, ki jih zahteva izvajalec predmetnega sistema za polaganje cevi in izdelavo projekta izvedenih del Vse potrebne geodetske posnetke je potrebno vrisati v katastrske karte. Izvajalec gradbenih del se mora pred pričetkom del dogovoriti z izvajalcem predmetnega voda o načinu in o morebitnem dodatnem obsegu izvajanja geodetskih del ter o načinu predaje podatkov za izdelavo projekta izvedenih del. Izvajalec bo pri geodetskih delih uporabil obstoječe poligonske točke, katerih podatke si mora priskrbeti sam pri pristojnih geodetskih upravah. Vsa navedena geodetska dela in dodatna geodetska dela, ki jih zahteva izvajalec se obračunajo po dolžini položenega voda in morajo biti zajeta ceni gradbenih del za karakteristični profil. 2.4. Prometne zapore cest in ureditve prometnih režimov v času gradnje V primeru, da delovni pas sega v območje javnih prometnih površin ali da je javni promet kakorkoli moten zaradi izvajanja gradbenih in montažerskih del, mora izvajalec gradbenih del urediti zaporo prometnih površin z vsem potrebnim zavarovanjem in signalizacijo. Izvajalec mora v ta namen: - Pridobiti vsa potrebna soglasja od pristojnih organov (upravljavca cest, občine, policije ) - Izdelati elaborat ureditve prometnega režima in potrebne signalizacije, če to zahteva pristojni organ (ali naročiti elaborat pri ustrezni instituciji) - Izvesti prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu z izdelanim elaboratom (prometni znaki, svetlobna signalizacija, semaforizacija cestnih odsekov ) - Izvesti zavarovanje gradbišča na prometnih površinah v skladu z veljavnimi predpisi - Obveščati javnost o zaporah ceste preko javnih medijev (radio, TV, časopis, plakati ). Primeren načina obveščanja za posamezno lokacijo zapore določi nadzorni organ z vpisom v gradbeni dnevnik. Vse stroške v zvezi s prometnimi zaporami cest in ureditve prometnih režimov v času gradnje, se obračunajo po dolžini položenega voda in morajo biti zajeta v ceni gradbenih del za karakteristični profil. 13

2.5. Začasni prehodi preko gradbenega jarka Ker bodo zaradi gradnje ovirani dostopi do obstoječih objektov, mora izvajalec gradbenih del omogočiti dostope do vseh objektov ves čas gradnje. Še posebej to velja za stanovanjske objekte, trgovine, lokale, poslovne objekte ipd. O načinu dostopa preko gradbenega jarka mora urejati izvajalec sam z lastniki oz. upravljavci teh objektov. Nadzorni organ potrdi pravilnost izvedbe z vpisom v gradbeni dnevnik. Za prehode za pešce mora izvajalec izdelati začasne pomožne mostove širine 2 m z zaščitnimi ograjami višine minimalno 1 m. Pomožne mostove za cestni promet mora izvajalec izdelati v primeru, če to zahteva elaborat ureditve prometnega režima ali če to zahteva soglasodajalec zapore ceste. Pomožni most mora biti načeloma širok 3 m z ograjami višine 1 m in nosilnostjo 10 ton, oziroma mora biti izdelan in postavljen na način, kot to zahteva elaborat ureditve prometnega režima ali soglasodajalec zapore ceste. Pred mostom mora biti postavljen prometni znak, ki označuje nosilnost mostu. Vse stroške v zvezi z začasnimi prehodi preko gradbenega jarka, se obračunajo po dolžini položenega voda in morajo biti zajeta v ceni gradbenih del za karakteristični profil. 2.6. Izkop jarka Širina in globina jarka morata ustrezati pogojem predstavljenih na risbah karakterističnega prečnega prereza. V kolikor je jarek globlji od 1,0 m je obvezno izvesti varnostne ukrepe, ki preprečujejo zrušitev zemeljskih plasti z bočnih strani in vsip izkopanega materiala (zagatne stene, razpiranje ali ureditev brežin pod kotom notranjega trenja zemljine). 2.7. Odkop rodovitne zemlje Rodovitno zemljo (aktivna zemlja ali humus) je potrebno odkopati v širini jarka in še dodatno 2,0 m na vsako stran. Debelina sloja je praviloma 0,20 m, lahko je manj ali pa tudi več (0,30 m) glede na dejansko stanje na terenu. Rodovitno zemljo je odriniti in deponirati ločeno od ostalega deponiranega materiala, tako da ne more priti do mešanja. Izvajalec mora ravnati z zemljo kot dober gospodar in jo čuvati za ponovno vgradnjo in končno ureditev površine na terenu. 2.8. Izvajanje izkopnih del Izvajanje zemeljskih del lahko izvajalec prilagodi lastni tehnologiji in lastni mehanizaciji pod pogoji, ki jih dopuščajo razmere na terenu in pod pogoji, ki jih določi nadzorni organ (npr. izkop po vrtovih ipd.). Nadzorni organ mora v vsakem primeru potrditi način izvedbe zemeljskih del in vrsto uporabe gradbene mehanizacije. Zemeljska dela se izvajajo strojno ali ročno, odvisno glede na stanje na terenu. Nadzorni organ lahko odredi, da je na določenem odseku potrebno obvezno izvajati vsa gradbena dela ročno zaradi naslednjih vzrokov: - zaradi varovanja rodovitne zemlje (npr. po vrtovih); - zaradi nevarnosti poškodb obstoječih objektov; - zaradi nevarnosti del ob stalnem prometu, zaradi zahtev lastnikov zemljišč ali zaradi drugih upravičenih zahtev. Pri izkopu jarka je treba posebno paziti na podzemne komunalne vode in izkope v neposredni bližini objektov. Izvajalec je odgovoren za vse poškodbe označenih komunalnih vodov in obstoječih objektov, ki bi nastali pri izvajanju gradbenih del. Organizirati mora vsa popravila ter nositi vse stroške v zvezi s tem. Izkopni material se lahko le za kratek čas deponira ob gradbeni jami v območju delovnega pasu, tako da je prosta širina od roba jarka vsaj 1,0 m. Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo voda, sega 3 m levo od osi predmetnega voda (deponija izkopa) in 3 m desno za transportne poti. V primeru, da prostora za delovni pas širine 3 + 3 m ni na razpolago zaradi objektivnih vzrokov (obstoječi objekti, prometne površine, ki se jih ne sme zapreti ipd.), je potrebno izkopni material odpeljati in začasno deponirati na deponiji izvajalca. Prav tako je potrebno odpeljati na stalno deponijo izvajalca ali na organizirano komunalno deponijo ves odvečni material od izkopa, ki ga ni možno uporabiti za zasip in se ga nadomesti 14

z drugimi materiali (obsip cevi s peskom, cev, tampon pod prometnimi površinami in drugo). Izvajalec nosi vse stroške v zvezi z začasnim in stalnim deponiranjem izkopnega materiala. 2.9. Izvajanje zasipnih del Za izdelavo posteljice voda je potrebno dno jarka očistiti kamnov in predmetov, ki bi lahko poškodovali cev ter dno izravnati do točnosti ± 3 cm. Na dnu jarka je obvezno pripraviti posteljico debeline 10 cm iz peska granulacije 0-4 mm (drobljenec ali naravni rečni pesek) ali pa pripraviti podložne plošče iz polistirena. Cev pa se nato prekrije s peskom enake granulacije do višine vsaj 20 cm nad temenom cevi. Peščeni zasip se ne nabija in ne utrjuje. Na posebno zahtevo geologa (npr. v strminah) in po naročilu nadzornega organa z vpisom v gradbeni dnevnik je potrebno posteljico in peščeni obsip izdelati iz pranega rečnega peska granulacije 0-4 mm, ki služi kot drenažni sloj. Nad peščenim obsipom se v cestnih telesih zasipava s tamponom do asfaltnih plasti, v naravnem terenu (ni cesta) pa se zasipa z izbranim izkopanim materialom v plasteh po 30 cm, katerega granulacija ni večja od 60 mm. Utrjuje se lahko le z lahkimi nabijalnimi sredstvi (vibracijske plošče, žabe ali lahki valjarji brez vibriranja BW 90). Zasipni material v jarku je potrebno z biti do naravne zbitosti, tako da kasneje ne prihaja do posedkov površine nad jarkom. Stopnja komprimacije na zasipa na lokaciji cestišča mora znašati 97 % po SPP. Na višini 0,4 m nad temenom cevi je potrebno položiti opozorilni trak z napisom, s kovinskim vložkom za kasnejšo detekcijo osi cevi. Opozorilni trak dobavi montažer voda. 2.10. Vzdrževanje gradbenega jarka Izvajalec gradbenih del mora vzdrževati jarek do položitve cevi, v času zasipanja jarka in nato po zasutju do končne predaje naročniku. Na prometnih površinah mora izvajalec zasipne površine takoj po zasipu usposobiti za promet ter jih vzdrževati do končne predaje naročniku (krpanje udarnih jam, dosipavanje, odstranjevanje peska z asfaltnih površin s pometanjem ipd.) 2.11. Obračun Vsa dela za izkop in zasip jarka, ki so opisana, se obračunajo po dolžini položenega cevovoda in morajo biti zajeta v ceni gradbenih del za karakteristični profil. V ceno dolžine voda po karakterističnem profilu morajo biti poleg zgoraj navedenih del zajeta tudi naslednja dela: - Dodatni stroški za izkop v trdem gramoznem materialu (IV. ktg) in v skali (V.-VII. ktg) - Odvod morebitne meteorne vode iz gradbenega jarka - Črpanje morebitne talne vode iz gradbenega jarka - Odvod vode, ki se izceja iz bočnih strani izkopa, v kolikor je to potrebno - Dodatni stroški zaradi izkopa v nagnjenem terenu - Dodatni stroški za prečkanje raznih ograj (spodkopavanje), živih mej (presajanje), izogibanje ter očuvanje drevesnih korenin in ostalih podobnih ovir na trasi predmetnega voda - Razširitve in poglobitve jarka na mestih varjenja cevi - Razširitve in poglobitve jarka zaradi križanja s komunalnimi vodi - Razširitve in poglobitve jarka zaradi prilagoditve radij predmetnega cevovoda - Vsa zemeljska dela za potrebe podvrtavanja ceste (gradbena jama) 2.12. Končna ureditev delovnega pasu Po zasipu jarka mora izvajalec urediti površine na enak način in v enaki kvaliteti, kot so bile pred gradbenim posegom. Sanirati mora vse površine, tako na območju polaganja cevovoda kot tudi na območju začasnih gradbiščnih površin (deponije materiala, dostopne poti, začasni gradbiščni objekti ). Cestne površine mora asfaltirati, ali makadamsko urediti ali obnoviti tlak iz betonskih plošč ali tlakovcev glede na prvotno stanje. Ne neutrjenih površinah mora 15

sanirati zgornjo rodovitni plast zemlje v debelini in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom (načeloma v debelini 0,2 m) Travniške in parkovne površine mora posejati s primerno travno mešanico. Razne ograje, oporni zidovi in ostale podobne ovire se praviloma spodkoplje, če to zaradi objektivnih vzrokov ni možno, se križanje izvede in obračuna na način, ki ga predlaga nadzorni organ z vpisom v gradbeni dnevnik. Izvajalec mora sanirati vse objekte, ograje, žive meje in ostale objekte, ki se poškodujejo zaradi predmetne gradnje, do enake kvalitete in stanja, kot je bilo pred gradbenim posegom. Po potrebi ali na zahtevo nadzornega organa z vpisom v gradbeni dnevnik je potrebno rodovitno plast tudi rahljati z ustrezno napravo (npr. kultivator, plug). Globina in način rahljanja predlaga izvajalec. Potrdi pa jo nadzorni organ z vpisom v gradbeni dnevnik. 2.13. Ukrepi varnosti pri delu zemeljskih del Pri zemeljskih delih je potrebno upoštevati Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. 2.14. Varovanje okolja pri izvajanju gradbenih del Sečnja dreves na delovnem pasu predmetnega voda je možna le po predhodni odobritvi nadzornega organa. Izkop jarka za cevovod se mora v celoti izogniti koreninskim sistemom dreves. V območju korenin dreves je obvezen ročni izkop. Vse večje korenine dreves morajo ostati nepoškodovane. Montaža cevi se mora prilagajati stanju na terenu. Ob izvajanju gradbenih in zemeljskih del je potrebno zagotoviti vse varnostne norme, da ne bi pri manipulaciji z mehanizacijo in strojnimi olji ter mazivi prišlo do onesnaženja tal in podtalnice. Vsi stroški v zvezi z varovanjem okolja se obračunajo na dolžinski meter položenega cevovoda in morajo biti zajeti v ceni gradbenih del za karakteristični profil, če v popisu gradbenih del ni določeno drugače. 2.15. Rešitve križanj in vzporednih potekov s komunalno infrastrukturo Pri izvedbi križanj voda s komunalnimi vodi je potrebno upoštevati veljavne predpise in zahteve upravljavcev komunalnih vodov. Križanje voda s podzemnimi komunalnimi vodi se načeloma izvaja na naslednji način, če ni v projektu ali s strani upravljavca komunalnega voda ali nadzornega organa drugače določeno: Zakoliči se trasa predmetnega voda, na trasi se zakoliči tudi vse podzemne komunalne vode po naročilu gradbenega izvajalca v skladu z opisom v poglavju Geodetska dela in zakoličba komunalnih vodov v tem projektu. O zakoličbi se naredijo zapisniki o zakoličbah in preveri skladnost zakoličbe s tehnično dokumentacijo. Na mestu križanj se naredi ob izvedbi plitev strojni izkop tampona ali humusa in ročni izkop vodov v širini cca. 3 m. Medsebojno višinsko uskladitev je potrebno izvesti v fazi izvajanja, morebitno potrebno zaščito komunalnih vodov in predmetnega voda pa geodetsko posneti in vpisati v gradbeni dnevnik. Izvajalec gradbenih del mora z upravljavci komunalnih vodov usklajevati vse aktivnosti v zvezi s križanji in tangiranji komunalnih vodov. V tem poglavju so le načelno opisana dela in načini zaščit komunalnih vodov na križanjih in tangiranjih s predmetni vodom. Izvajalec mora upoštevati vse pogoje, ki jih dajejo upravljavci komunalnih vodov za dela in zaščite komunalnih vodov na križanjih in tangiranjih s predmetni vodom. Vsa dela na križanjih in tangiranjih komunalnih vodov s predmetnim vodom, vključno z vsemi zaščitami komunalnih vodov, ki jih je potrebno izvesti po projektu ali po zahtevah upravljavcev komunalnih vodov, se obračunajo po dolžini položenega voda in morajo biti zajeta v ceni gradbenih del za karakterističen profil, če v popisu gradbenih del ni drugače določeno. 2.16. Podvrtavanje Podvrtavanje ulice Oktobrske revolucije se izvede s HDD metodo, dimenzija vrtine bo fi460 16

mm v katero se nato uvleče cevi: 2x 90/162 mm in 1x 50 mm. Predvidena zemljina je III.-IV. ktg. Globina podvrtavanje je določena z min. odmikom vrtine od obstoječega kanalizacijskega voda (risba: detajl podvrtavanja), kar nanese globino cca. 3,3 m. Predvidena dolžina celotnega podvrtavanja znaša cca. 34 m. Začetek podvrtavanja je predviden na klančini pred ZD Izola, konec pa za podpornim zidom pred telovadnico OŠ Dante Alighieri. Na začetnem in končnem mestu bo potrebna gradbena jama za uvlačenje/izvlačanje cevi. Točni mesti začetka in konca podvrtavanje se določi na mestu samem in ga odobri nadzorni organ. 17

5.5 PROJEKTANTSKI POPIS S PREDIZMERAMI IN CENAMI CELOTNA INVESTICIJA cena ZD Izola Toplovodni priključek OŠ Dante Alighieri OŠ Dante Alighieri SKUPAJ (brez DDV): 18

ZD Izola 1. Obtočna črpalka za ogrevno vodo, z elektronsko krmiljenim motorjem, s tovarniško vgrajenim diferenčnim tlačnim senzorjem, temperaturno območje delovanja do 110 C. S primerno izolacijo. S temperaturnim senzorjem in potrebno povezavo za merjenje toplotne energije (temperaturno tipalo). Proizvod:Grundfos Tip:MAGNA3 80-100F P = 1041 W U = 230 V (kotlovska črpalka) kos 3 2. Obtočna črpalka za ogrevno vodo, z elektronsko krmiljenim motorjem, s tovarniško vgrajenim diferenčnim tlačnim senzorjem, temperaturno območje delovanja do 110 C. S primerno izolacijo. Vgraditev s primerni holandci. Proizvod:Grundfos Tip:MAGNA3 25-100 P = 193 W U = 230 V kos 1 3. Obtočna črpalka za ogrevno vodo, z elektronsko krmiljenim motorjem, s tovarniško vgrajenim diferenčnim tlačnim senzorjem, temperaturno območje delovanja do 110 C. S primerno izolacijo. enota število cena/enoto cena Proizvod:Grundfos Tip:MAGNA3 32-120 F P = 336 W U = 230 V kos 1 4. Obtočna črpalka za ogrevno vodo, z elektronsko hitrostno krmiljenim motorjem, s tovarniško vgrajenim diferenčnim tlačnim senzorjem, temperaturno območje delovanja do 120 C, s prirobničnimi priključki s tesnilnim in vijačnim materialom. Proizvod:Grundfos Tip:TPE 100-110/4S P=3 kw U=3x400V kos 1 19

5. Grlata prirobnica DIN2633 DN80 kos 6 DN32 kos 2 DN100 kos 6 6. Redukcija DIN2616, skupaj z varilnim in pritrdilnim materialom DN125 / DN80 kos 6 DN50 / DN32 kos 2 DN150 / DN100 kos 4 7. Multifunkcijska naprava za vzdrževanje tlaka, odplinjevanje, doplnjevanje vode, odstranjevanje nesnage Proizvod: AIR-SEP tip: AS-E400/6 H(st,max)=40m p(obr,max)=4,5bar 790x790x1570mm skupaj s priborom 1,3,4 montažnim in pritrdilnim materialom Dodatna posoda prostornine 400 L (ali adekvatno) kpl 1 8. Krogelni ventil s polnim prehodom, s prirobničnim priključkom. Proizvod: Danfoss tip: JIP WW DN100 kos 1 9. T kos po DIN2615, skupaj z varilnim in pritrdilnim materialom DN150 / DN80 kos 2 10. Lok, 90 izdelan po DIN2605, material St.37 DN80 kos 1 11. Izolacija cevi z volno in aluminjastim plaščem, kot obstoječe stanje DN80 m 4 DN150 m 4 12. Ročni prirobnični ventil za hidravlično uravnoteženje s prednastavitvijo, z merilnimi nastavki Proizvod: Danfoss Tip: MSV-F2 DN100, Kvs = 200 m3/h kos 1 13. Cevovodi iz srednje težkih varjenih črnih navojnih cevi EN10255, spajanjem z varjenjem. S potrebnimi fitingi in fazonskimi kosi. 20

DN25 m 14 DN32 m 3 DN40 m 1 DN80 m 4 Priklop razteznega voda air-sep naprave DN32 na obstoječi raztezni vod DN80 kpl 1 14. Vgraditev tulke za potopno tipalo obtočne črpalke za merjenje energije kpl 3 16. Sanacija tal kotlovnice. Izdelava epoksi tlaka. 17. Tlačni preizkus in nastavitev delovanja črpalk 18. Odstranitev obstoječih razteznih posod in primerno deponiranje m2 50 kpl 1 kpl 1 19.1 Regulacijska oprema Domat DDC station, MMI, Ethernet, I/O bus, RS485 kos 1 Multi I/O compact module kos 2 8 relay digital output module kos 1 Mrežno vozlišče, montaža na DIN letev, 5 port kpl 1 MiniPLC frame, for miniplc installation into switchboard door kos 1 (po dogovoru z upravljavcem kotlovnice) 19.2 Vgradnja WEB grafičnega vmesnika kpl 1 (po dogovoru z upravljavcem kotlovnice) 20. Tlačni plinski modulacijski gorilnik s plinsko progo, s frekvenčno regulacijo motorja ventilatorja in z O2 regulacijo Proizvod: Weishaupt Tip: WM-G20/2 ZM-LN (1") (nastavljen na UNP ) (kotel Buderus S815) kpl 1 21. Tlačni plinski modulacijski gorilnik s plinsko progo s frekvenčno regulacijo motorja ventilatorja Proizvod: Weishaupt Tip: WM-G20/2 ZM-LN (1") (nastavljen na UNP ) 21

(kotel Loos 1000) kpl 1 22. Montaža pš 1 SKUPAJ (brez DDV): 22

OŠ Dante Alighieri 1.1 Elektronski regulator z displejem z aplikacijskim ključem za vodenje enega direktneg kroga in pripravo sanitarne tople vode s izmenjevalcem in akumulatorjem TSV. S podnožjem za namestitev na steno. Proizvod: Danfoss Tip:ECL 210 kos 1 Tip:A237 kos 1 Podnožje za namestitev na zid kos 1 1.2 Temperaturna tipala za regulator Proizvod: Danfoss Tip: ESMT kos 1 Tip: ESMU 100 (s tuljko) kos 2 Tip: ESMU 250 kos 2 Tip: ESM-11 kos 1 2. Navojni prehodni ventil z elektromotornim pogonom. Proizvod: Danfoss Tip:VRG2 DN50 kos 1 navojni priključki kos 2 Tip:AMV 435 kos 1 3. Navojni tripotni ventil z elektromotornim pogonom. Proizvod: Danfoss Tip:VRG3 DN32 + AMV435 kos 2 navojni priključki kos 6 Tip:VRG3 DN20 + AMV 435 kos 1 navojni priključki kos 3 (se uporabi obstoječe) 4. Ultrazvočni merilnik toplote z računsko enoto, nazivni pretok Qp=15m3/h, skupaj s temperaturnimi tipali, z ožičenjem. Proizvod: Landis&Gyr Tip:UH50 DN50, Qp = 15 m3/h kpl 1 enota število cena/enoto cena 23

5. Obtočna črpalka za ogrevno vodo, z elektronsko krmiljenim motorjem, s tovarniško vgrajenim diferenčnim tlačnim senzorjem, temperaturno območje delovanja do 110 C. S primerno izolacijo. S temperaturnim senzorjem in potrebno povezavo za merjenje toplotne energije (temperaturno tipalo). Proizvod:Grundfos Tip:MAGNA3 25-40 kpl 1 P = 56 W U=230V 6. Obtočna črpalka za sanitarno vodo, z elektronsko krmiljenim motorjem, s tovarniško vgrajenim diferenčnim tlačnim senzorjem, temperaturno območje delovanja do 110 C. S primerno izolacijo. Proizvod:Grundfos Tip: Alpha2 L 20-50 N kpl 1 P = 32 W U=230V 7. Obtočna črpalka za sanitarno vodo. Proizvod:Grundfos Tip: UPS 32-100 N kpl 1 P = 280/340/345 W U=230V (se uporabi obstoječe) 8. Grlata prirobnica DIN2633 DN50 kos 2 9. Raztezna posoda za sanitarno vodo V = 50 L kos 1 (se uporabi obstoječe) 10. Zalogovnik TSV prostornine 800 L brez izmenjevalva, pmax 10 bar,tmax 95 C, emajl. Z izolacijo. Proizvod: Austria Email Tip: LDS 800 kos 1 11. Lotani prenosnik toplote za pripravo TSV, P = 150 kw (70/35 C / 10/60 C), dp sek. <10kPa. S primerno izolacijo. Proizvod: Alfa laval Tip: CB60-50L kpl 1 24

12. Večfunkcijski termostatski obtočni ventil za cirkulacijo TSV Proizvod: Danfoss Tip: MTVC-B DN20 kos 2 13. Regulacijksi ventil za TSV, s prikazalnikom pretoka DN32, Kvs = 17 m3/h, 20-70 l/min Proizvod: Taconova Tip:Taccosetter kos 1 14. Magnetni prekristalizator Proizvod: Polar Tip: PMS 20 kos 1 Tip: PI 20C kos 1 14.1 Seperator delcev za vgraditev pred ploščnim prenosnikom toplote kos 1 15. Avtomatski odzračevalni lonček za PN6, kompletno s tesnilnim in pritrdilnim materialom DN10 kos 5 16. Nepovratni ventil, z navojnima priključkoma, do 110 C, kompletno s tesnilnim materialom DN32 kos 2 DN40 kos 1 DN50 kos 1 17. Varnostni ventil za TSV 10 bar DN20 kos 1 18. Krogelna pipa s polnim prehodom primerna za sanitarno vodo Proizvod: Kovina DN32 kos 5 DN40 kos 2 19. Krogelna pipa s polnim prehodom primerna za ogrevno vodo Proizvod: Kovina DN32 kos 3 DN40 kos 2 DN65 kos 2 Proizvod: Danfoss Tip: JIP WW DN65 kos 2 20. Termometer/manometer 0-120 C, 0-6bar kos 4 21. Termometer 0-120 C kos 1 25

22. Pocinkane jeklene cevi s potrebnimi fitingi za sanitarno vodo DN20 m 10 DN25 m 1 DN32 m 8 DN40 m 8 23. Cevovodi iz srednje težkih varjenih črnih navojnih cevi EN10255, spajanjem z varjenjem. DN32 m 8 DN40 m 2 DN50 m 5 DN65 m 12 DN80 m 70 24. T kos po DIN2615, skupaj z varilnim in pritrdilnim materialom DN65 / DN50 kos 2 DN65 / DN32 kos 2 25. Lok, 90 izdelan po DIN2605, material St.37 DN32 kos 10 DN65 kos 8 DN80 kos 12 26. Redukcija DIN2616, skupaj z varilnim in pritrdilnim materialom DN80 / DN65 kos 4 DN65 / DN50 kos 2 27. Čiščenje in pleskanje cevi s temeljno barvo. Barva primerna za temperature do 100 C 28. Toplotna izolacija cevi na bazi sintetičnega kavčuka, toplotna prevodnost l<0,040 W/mK, kompletno z lepilom, T = -50 do +110 C. S trdo PVC folijo bele barve primerne dimenzije m 2 25 Proizvod: Armacell Tip: Armaflex XG 32 mm Tip: Armaflex Okapak fi42 m 2 fi60 m 5 fi76 m 12 fi89 m 70 29. Profilno jeklo za podpore in obešala, cevna držala, vključno s pritrdilnim materialom, z osnovnim premazom pš 1 26

30. Tlačni preizkus in nastavitev delovanja črpalk kpl 1 31. Odstranitev obstoječega kotla, kotlovske opreme, odvečnih razteznih posod in razvodov. Odpeljati na primerno deponijo kpl 1 32. Megnetni prekristalizator Proizvod: Rexital Tip: Perseo 22 mm kos 2 (se uporabi obstoječe) 33. Izdelava odprtin v steni za prehod cevi DN80 kos 8 34. Montaža pš 1 SKUPAJ (brez DDV): 27

Toplovodni priključek OŠ Dante Alighieri STROJNI DEL 1. Predizolirane gibljive cevi (EN 15632). Medijska cev iz PE. Tmax = 95 C, PN6. Proizvod: Brugg Tip: Calpex UNO 90/162 DN80 m 90 Priključek DN80 kos 4 Zaključna kapa UNO kos 4 Zidno tesnilo D=162mm kos 4 2. PE gladka zaščitna cev za optiko d50 m 45 enota število cena/enoto cena GRADBENI DEL 3.1 Podvrtavanje po tehnologiji HDD Izdelava vrtine fi460 mm za uvlačenje cevi 2x fi162 mm in 1x fi50 mm, v zemljini III.-IV. ktg. m 34 3.2 Premik garniture kos 1 4. Izdelava lukknje v zid objekta za prehod cevi fi162 kos 4 fi50 kos 2 5. Izkop in primerni zasip gradbene jame za potrebe podvrtavanja, zgorni sloj urediti po prvotnem stanju. m3 10 6. Kompletna izvedba gradbenih del za montažno toplovoda pod asfaltnimi površinami - geodetsko snemanje predmetnega voda (x,y,z) in terena nad njim, s podatki o tipu in dimenziji cevi ter lokacijami morebitnih elementov (npr. zapornih armatur) - zakoličba podzemnih komunalnih vodov na trasi predmetnega voda - prometne zapore cest in ureditev prometnih režimov v času gradnje - začasni prehodi preko gradbenega jarka - izkop in zasip jarka - polaganje opozorilnega PVC traku - končna ureditev delovnega pasu, 28

- ukrepi varnosti pri delu zemeljskih del, - varovanje okolja pri izvajanju gradbenih del, - organizacija gradnje, - gradbena dela na križanjih s podzemnimi komunalnimi vodi - odvoz odvečnega izkopanega materiala na uradno stalno deponijo vključno z vsemi pristojbinami. Odvoz je potrebno izvesti takoj po izkopu materiala. Začasno deponiranje materiala v območju cest, kjer se gradi predmetni vod ni dovoljeno. - asfaltiranje z grobim in finim asfaltom. Debelini obeh slojev morata biti enaki kot je prvotni asfalt. OPOMBA: Jarek je izdelati in zasipati glede na karakteristični prečni prerez. Količine dela in materiala na dolžinski m izdelave so sledeča: - rezanje ali frezanje asfalta - izkop II.-III. kategorije: 0,7 m3 - planiranje dna jarka: 0,9 m2 - izdelava posteljice s peskom 0-4mm, prvi zasip s peskom 0-4mm: 0,30 m3 - zasip s tamponskim materialom in nabijanje v plasteh po 30cm do predpisane zbitosti: 0,45 m3 - izdelava grobe plasti asfalta debeline obstoječih asfaltnih plasti, min. širine izkopnega jarka, do vrha cestišča - rezkanje obstoječega in novega grobega asfalta in izdelava novega asfalta min. širine 2x širine izkopnega jarka Obračuna se po dolžinskem metru (m) položenega voda. m 6,00 7. Nepredvidena dela 5 % SKUPAJ (brez DDV): 29

5.6 RISBE 1 Situacija 2 Detajl podvrtavanja 3 Prečni prerez 4 ZD Izola, kotlovnica, tloris 5 ZD Izola, garaža, tloris 6 ZD Izola, kotlovnica, shema, plinski del 7 ZD Izola, kotlovnica, shema, vodni del 8 OŠ Dante Alighieri, tloris 9 OŠ Dante Alighieri, kotlovnica, tloris 10 OŠ Dante Alighieri, kotlovnica, shema, vodni del 30