5.1 NAČRT STROJNIH NAPELJAV IN OPREME

št. projekta: P 21330/41741 - faza: PZI NASLOVNA STRAN 5.1 NAČRT STROJNIH NAPELJAV IN OPREME NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME MAPA 5 Investitor: OBČINA MEDVODE. Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode Objekt: Prenova kotlovnice v O.Š. Preska, Preška cesta 22 1215 Medvode Vrsta projektne dokumentacije: PZI Št. projekta: P 21330/41741 Št. načrta: P 21330/41741/S Za gradnjo: Investicijska in vzdrževalna dela Projektant: ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. PODROČJE INŽENIRING Verovškova 62 1000 Ljubljana direktor: Srečko Trunkelj, dipl.inž.str. (Žig/popdpis) Odgovorni vodja projekta: Vlado Močnik,univ. dipl.inž.str. IZS S-0647 Žig Odgovorni projektant: Podpis Vlado Močnik,univ. dipl.inž.str. IZS S-0647 Žig Odgovorni projektant: Podpis Miodrag Matovič, univ.dipl.inž.elektr. IZS E-0208 Žig Podpis Kraj in datum izdelave: Ljubljana, april 2012 1/1

št. projekta: P 21330/41741 - faza: PZI KAZALO VSEBINE NAČRTA 5.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA 5.1 NASLOVNA STRAN 5.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA 5.3 KAZALO VSEBINE PROJEKTA 5.4 5.4.1 PROJEKTNA NALOGA 5.4.2 UPOŠTEVANI PREDPISI IN STANDARDI 5.4.3 REKAPITULACIJA STROŠKOV 5.4.4 PLINSKA NAPELJAVA 5.4.4.1 OSNOVNI PODATKI O PLINSKI INSTALACIJI 5.4.4.2 NOTRANJA PLINSKA INSTALACIJA 5.4.5 PRIPRAVA VODE RADIATORSKEGA OGREVANJA 5.4.6 ELEKTRO NAPELJAVA 5.5 POPIS MATERIALA IN DEL 5.5.1 PLINSKA NAPELJAVA 5.5.2 OGREVANJE 5.5.3 ELEKTRO NAPELJAVA 5.6 RISBE 5.6.1 SITUACIJA M 1:500 5.6.2 KOTLOVNICA - PLIN M 1:20 5.6.3 OMARICA Z GLAVNO PLINSKO ZAPORNO PIPO M 1:x 5.6.4 PLIN MERILNA PROGA M 1:x 5.6.5 SHEMA - HIDRAVLIKA M 1:x 5.6.6 KOTLOVNICA - VODA M 1:20 5.6.7 SKICA ZAŠČITNE CEVI PRI PREBOJU SKOZI STENO M 1:x 5.6.8 SKICA PRIKLJUČITVE HIŠNIH NAPELJAV NA SPOJNO LETEV M 1:x 5.6.9 TLORIS KOTLOVNICE POTEK KABLOV M 1:20 5.6.10 ELEKTRORAZDELILNIK PLINSKE KOTLOVNICE M 1:x 5.6.11 POVEZAVA POGONA, ČRPALK IN TIPAL NA REGULATOR V PLINSKI KOTLOVNICI M 1:x 1/2

št. projekta: P 21330/41741 - faza: PZI KAZALO VSEBINE NAČRTA 5.3 KAZALO VSEBINE PROJEKTA Glej vodilno mapo. 2/2

5.4 5.4.1 PROJEKTNA NALOGA OBSTOJEČE STANJE Objekt je priključen na zemeljski plin, tlak v omrežju je 100 mbar, jekleni priključni plinovod DN 100 je vezan na plinovod PVC 150 z oznako N 19270. Priključni plinovod je voden od odcepa v zelenici, do glavne plinske zaporne pipe na hodniku v kleti objekta ulica Bratov Babnik 24. V obstoječi strešni kotlovnici v objektu na naslovu: Ulica Bratov Babnik 24, sta nameščeni dve plinski kotlovski enoti, vsaka z dvema gorilnikoma skupna toplotne moči cca 700 kw. V verižnem objektu s štirimi vhodi je skupaj 88 stanovanj. Ogrevna voda se v kotlovnici deli na dve veji, ki potekata po stopnišču do razdelilne postaje v kleti. V kleti se dve veji delita vsaka na dodatni dve veji. Regulacije temperature za posamezno vejo ni. NOVO STANJE Plinsko instalacijo se izvede skladno z veljavnimi predpisi. Namesto obstoječih kotlov se vgradi talne kondenzacijske plinske kotle, vezane v kaskado na vodni strani, vsak kotel ima lasten dimnik. Kompletno instalacijo ogrevne vode v kotlovnici se zamenja z novo. Meja obdelave instalacije ogrevne vode v sklopu kotlovnice je stena kotlovnice, v napeljavo ogrevne vode izven prostora kotlovnice se ne posega. V razdelilni postaji se zamenja vso instalacijo znotraj prostora razdelilne postaje, v instalacijo ogrevne vode izven razdelilne postaje se ne posega. Obdela se elektro instalacije pripadajoče predvideni strojni opremi in predvidi se nova razsvetljava prostora kotlovnice in predprostora kotlovnice, ter razdelilne postaje. Naročnik : Ljubljana,marec 2012 1/13

5.4.2 UPOŠTEVANI PREDPISI IN STANDARDI Odredba o plinskih napravah (Ur. List RS št 105/2000) Delovni zvezek G600 TRGI 1986/96 Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur. List RS št. 128/2004 Zakon o varstvu pred požarom (Ur. List RS št. 71/93) Pravilnik o ukrepih in normativih za varstvo pri gradbenem delu (Ur. List SRS št. 42/68) Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter drugih nevarnih snoveh (Ur. List SRS št. 17/77) Izračun tlačnih padcev v plinovodnem omrežju (DVGW G 464) Izvedba tlačnih preizkusov za cevovode in naprave za razvod plina (DVGW G 469) Standardi za cevi, armaturo in drugo vgrajeno opremo instalacij (DVGW TRGI 1986/96) Tehnična smernica Požarna varnost v stavbah, TSG-1-001 : 2010 Abgasanlagen (dimniki) DIN 18160-1, Planung und Ausführung (načrtovanje in izvedba). VKF; Brandschutzrichtlinie, Warmetechnische Anlagen, 25-03d Smernica VDI 2035, izdaja 12/2005; (preprečevanje škod na instalaciji toplovodnega ogrevanja) Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranje plinske napeljave (ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., avgust 2009, 9. dopolnjena izdaja) 2/13

5.4.3 REKAPITULACIJA STROŠKOV 3/13

5.4.4 PLINSKA NAPELJAVA V priključnem plinovodu P 21330 dimenzije PE 110 je zemeljski plin tlaka 1 do 4 bar, ki se v priključenem objektu v kotlovnici uporablja za ogrevanje objekta. Pri izdelavi projekta je upoštevana sledeča dokumentacija in podatki: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav, 9. dopolnjena in popravljena izdaja, avgust 2009 Zahteve investitorja v projektni nalogi Izdelavo, predelave in vzdrževalna dela na plinski napeljavi lahko razen dobavitelja plina opravljajo tudi druga instalacijska podjetja v soglasju z dobaviteljem plina. Plinska napeljava in njeni posamezni deli morajo biti takšni, da so varni pri pravilni uporabi. Uporabljeni materiali morajo imeti ustrezne ateste za uporabo zemeljskega plina. Na obravnavanem področju je v plinovodu napeljan zemeljski plin s sledečimi osnovnimi karakteristikami: zgorevalna toplota Hs (kwh/nm3) 11.163 kurilnost Hi (kwh/nm3) 10.000 Wobbe indeks - zgornji Wz (kwh/nm3) 14.523 Wobbe indeks - spodnji Ws (kwh/nm3) 13.010 gostota ρ (kg/nm3) 0.764 relativna gostota dv (zrak =1 ) 0.591 tlak v omrežju p (bar) 1.0 do 4.0 tlak za regulatorjem na merilni progi p (mbar) 22.0 4/13

5.4.4.1 OSNOVNI PODATKI O PLINSKI INSTALACIJI Lokacija objekta: Preška cesta 22, 1215 Medvode Lastnik ali investitor: OBČINA MEDVODE. Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode Obstoječe stanje : Priključitev na plinovod : Objekt je priključen na sekundarni srednjetlačni plinovod S-2130, PE 110 preko priključnega plinovoda, P-21330, PE110. Novo stanje : Priključitev na plinovod : Objekt je priključen na sekundarni srednjetlačni plinovod S-2130, PE 110 preko priključnega plinovoda, P-21330, PE110. Uporaba zemeljskega plina v kotlovnici : OGREVANJE OBJEKTA TROŠILO OZNAKA TROŠILA PO DVGW MOČ (kw) MAX. PORABA ZEMELJSKEGA PLINA (Sm 3 /h) PROJEKTIRANA PLINSKA NAPELJAVA Kondenzacijski plinski kotel B 23 1 x 297,2 32,3 Kondenzacijski plinski kotel B 23 1 x 367,4 39,8 Vršna poraba zemeljskega plina ob upoštevanju faktorja istočasnosti 1 664,6 72,10 Plinomer: G 65 (rotacijski ) Regulator tlaka: HR 50 DN 50 Prezračevanje in dovod Zrak potreben za zgorevanje zajema trošilo tipa B 23 iz prostora. zgorevalnega zraka: V zunanji steni kotlovnice sta dve odprtini velikosti 700 cm 2 (neto) vsaka. Odvod dimnih plinov: vrsta dimnika: koristna višina dimnika: presek dimnične tuljave: Posebnosti napeljave: Dimniški priključek posameznega kotla je vezan na vertikalno dimno cev iz nerjavne pločevine, ki je vgrajena v obstoječ dimniški jašek. 17 m 250 mm Ni posebnosti 5/13

5.4.4.2 NOTRANJA PLINSKA INSTALACIJA Splošno Notranja plinska instalacija obdelana v tem načrtu sestoji iz opisa notranjega plinskega razvoda med glavno plinsko zaporno pipo na fasadi objekta in kotlovnico, ter plinske instalacije v sami kotlovnici. Predvidi se tudi prosti odcep za možnost da se v kasnejši fazi vgradi plinski kogenerator v kleti. Notranja plinska instalacija se od glavne plinske zaporne pipe v omarici na fasadi objekta v kateri je tudi regulator tlaka, ki zniža tlak plina na 100 mbar, vodi v klet objekta, kjer se razdeli v vod do merilne proge za kotlovnico dimenzije DN 65 in odcep za kogenerator dimenzije DN 25. Vod za kogenerator se obdela v projektu kogeneratcije. Vod za kotlovnico se nadaljuje po kleti do kotlovnice v drugi etaži kleti. Pred vstopom napeljave v kotlovnico, je plinska zaporna pipa. Merilna proga z rotacijskim plinomerom in regulatorjem tlaka pred plinomerom in filtrom je prikazana na risbah št.5.6.2 in 5.6.4. Notranja plinska napeljava je s konzolami pritrjena na stene in strop. V sklop notranje plinske instalacije poleg razvoda plina in merilne proge, spadata še kotla, dimovodna napeljava, napeljava za nevtralizacijo kondenza in odprtine za prezračevanje kotlovnice ter dovod izgorevalnega zraka. Cevi in armature Notranja plinska napeljava je izdelana iz jeklenih brezšivnih cevi po DIN 2440, izdelanih iz materiala St. 35.8. OPOMBA: Pred priključkom na posamezno plinsko trošilo bo nameščen zaporni element s termičnim varovalom ter aksialni cevni kompenzator. Montaža Cevi so med seboj spojene z varjenjem s čelnim V-zvarom. Varijo lahko samo varilci z veljavnim atestom. Napeljava mora potekati po predpisih DVGW - TRGI 1986/96, točka 3.3. Notranja napeljava mora biti ozemljena v skladu s predpisi. Razdalje med cevnimi podporami za vodoravno položene jeklene cevi so podane v spodnji tabeli : Premer cevi DN 15 20 25 40 50 65 80 100 Razdalja med podporami(m) 1,5 2,0 2,25 3,0 3,5 4,52 4,75 5,0 Odmik cevi od stene (mm) 40 50 80 90 110 120 130 150 Zaščita napeljave Vidna oz. nadometno vodena napeljava je po predhodnem čiščenju do kovinskega sijaja in oplesku s temeljno barvo opleskana z rumeno barvo. Podometna napeljava in napeljava v kineti mora biti zaščitena na enak način kot zunanji vkopani plinovodi s PVC ali PE trakovi. Regulator in plinomer Vgradi se enostopenjski regulator tlaka plina, ki zniža tlak plina na vstopu v plinomer na 22 mbar. Regulator se vgradi na cev pred plinomerom. Namestitev plinomera oz. celotna merilna proga je razvidna iz risb 5.6.2 in 5.6.4. 6/13

Prezračevanje kotlovnice Prezračevanje prostora je naravno skozi dve zamreženi rešetki vgrajeni v zunanjo steno. Skupni prosti presek obeh prezračevalnih odprtin znaša 1400 cm 2. Vsaka odprtina ima neto površino 700 cm 2, ena je pod stropom, druga nad tlemi. Pozicija odprtin je prikazana na risbi 5.6.2 Odvod dimnih plinov Dimni plini se v vertikalno tuljavo odvajajo z dimniškim priključkom, lastnem vsakemu kotlu. Priključek dimnika od kotla do dimnika znotraj kotlovnice je dvoslojen, sam dimnik je enoslojen. Dispozicija elementov dimniškega sistema je razvidna iz risb 5.6.2. Nevtralizacija kondenza Kondenz iz dimnika in kurišča se zbira v skupni nevtralizacijski posodi v kateri je granulat za nevtralizacijo kislega kondenzata. Posoda je opremljena s črpalko, kondenzat se po cevi, priključeni na odtok od umivalnika v kotlovnici, odvaja v kanalizacijo. Pozicija posode je razvidna iz risbe 5.6.2. Ogrevanje prostora kotlovnice Kotlovnice zaradi toplotnih izgub instalacije ogrevne vode ni potrebno ogrevati. Da temperatura v prostoru kotlovnice ne pade pod 15 C, prezračevalne odprtine ne smejo biti večje od predvidenih. Požarna zaščita Pasivna varnost je dosežena z obstoječo izvedbo objekta in prostora. Za aktivno varnost je potrebno prostor kotlovnice opremiti z dvema ročnima gasilnima aparatoma CO 2 - S6 in enim aparatom na prah 5 kg. Preizkusi Vsi tlačni preizkusi morajo biti opravljeni na način, ki je predpisan v DVGW - TRGI 1986/96 za notranjo plinsko napeljavo, točka 7. Obremenilni preizkus (predpreizkus) je omejen na novopoloženo napeljavo brez armature. Preizkusni medij je zrak, dušik ali kakšen drug inertni plin, preizkusni tlak 1 bar, čas trajanja preizkusa 10 minut, opravi ga izvajalec. Preizkus tesnosti (glavni preizkus) je omejen na napeljavo in armaturo. Preizkusni medij je zrak, dušik ali kakšen drug inertni plin, preizkusni tlak 110 mbar, čas trajanja najmanj 10 minut, opravi pa ga distributer. Pri tlačnem preizkusu smejo biti prisotni samo delavci, ki so potrebni pri izvedbi preizkusa. Prostor mora biti zavarovan, dostop nezaposlenim ni dovoljen. Vsi spoji na napeljavi morajo biti vidni in dostopni. Napeljava ne sme biti izolirana, zasuta ali zazidana. O rezultatu preizkusa je potrebno napraviti zapisnik z navedbo vseh parametrov preizkusa. Zapisnik podpišeta za izvedbo preizkusa odgovorni delavec in nadzornik. Spuščanje plina v napeljavo Spuščanje plina v napeljavo opravi distributer, po predpisih DVGW - TRGI 1986/96, točka 8. 7/13

Nastavitev in preizkus delovanja trošil Nastavitev in preizkus delovanja trošil je potrebno opraviti po predpisih DVGW-TRGI 1986/96, točka 8.2. Pri nastavitvi in preizkusu delovanja trošil, je potrebno upoštevati proizvajalčeva navodila za vgradnjo in obratovanje in posebne pogoje distributerja plina. Na osnovi oznake trošil je pred zagonom potrebno ugotoviti, če so trošila primerna za vrsto in tlak plina, ki je v napeljavi. Trošilo je potrebno nastaviti na nazivno toplotno obremenitev po eni izmed priznanih metod (pretočna, tlačna). TEHNIČNI IZRAČUNI Plinomer G 65 : Q max(22) = 100 m 3 /h ( največji pretok skozi plinomer pri tlaku 22 mbar) 72,1 m 3 /h = 72 % od Qmax. plinomer ustreza zahtevi da sme biti obremenjen z največ 90% največjega pretoka. Q min = 6,20 m 3 /h ( pretok skozi plinomer pri najmanjši moči) > 1 m 3 /h (najmanjši dopustni pretok skozi plinomer) Tlak na vstopu v trošilo Material plinovoda : jeklo Tlak na izstopu iz plinomera : 21,0 mbar Dimenzije odsekov : po risbah razvoda Tlačni padec v razvodu od plinomera do trošil : 1,25 mbar Tlak na vstopu v trošilo po zahtevi proizvajalca kotla = 20 mbar (minimalno 17 mbar) Dejanski tlak na vstopu v trošilo = 19,75 mbar. ustreza zahtevi proizvajalca kotlov Dimnik Dimenzioniran je s strani dobavitelja dimnika, z upoštevanjem upora kurišča vgrajenega kotla, glede na sestav in pozicijo kotlov v prostoru, ter višino od dimniškega priključka, do izstopa iz dimnika. Dimenzije so prikazane v shemi dvižnih vodov plinske napeljave. Risba št. 5.6.2 Prezračevanje kotlovnice in dovod zgorevalnega zraka Predvideni dve zračni rešetki zaprti z mrežo z minimalno skupno prosto površino 1400 cm 2 ustrezata zahtevi v merodajnem predpisu (DVGW G600). Risba št. 5.6.2 8/13

5.4.5 PRIPRAVA VODE RADIATORSKEGA OGREVANJA 5.4.5.1 Namesto obstoječega kotlovskega sklopa (dva kotla z oljnima gorilnikoma skupne nazivne moči cca 700 kw) se vgradi dva talna kondenzacijska kotla. Skupna nazivna toplotna moč sklopa kotlov znaša 664 kw, kotla sta vzporedno vezana na ploščni menjalnik. Shematsko je ogrevalni sistem za pripravo ogrevne vode prikazan na risbi 5.6.5 Črpalčno priključni set v sklopu kotla vsebuje za vsak kotel: modulirano črpalko, manometer, protipovratni ventil in dva zaporna ventila na vodni strani, polnilno praznilno pipo, manometer, varnostni ventil 3 bar, odzračevalni ventil. V obseg dobave kotlovskega sklopa spada še avtomatika za vodenje in nadzor, ki ga jo sestavlja : - kaskadni regulacijski komplet s tipalom za vgradnjo v tulko na izstopu iz ploščnega menjalnika. - regulacijski modul za krmiljenje kotlovske črpalke - zunanje tipalo ( opisano velja za primer vgradnje opreme z BUDERUS kotloma, kot je prikazan primer sestave ustrezne opreme v popisu ). Meja med kotlovskim delom in hišno instalacijo (primar/sekundar) sta obstoječa zbiralnik razdelilnik. Voda sekundarne strani ogrevalnega sistema ostane kot je v obstoječem stanju, enako sistem raztezne posode in povezav le te z ogrevalnim sistemom. Temperaturo vode na izstopu iz ploščnega menjalnika ( temperatura vode na vstopu v ogrevalni sistem) vodi krmilni avtomat s signalom fasadnega temperaturnega tipala nameščenega na severni fasadi in signalom potopnega temperaturnega tipala v tulki na cevi na izstopu iz toplotnega menjalnika. Razen cevi manjših premerov ( DN 20 ) ki se izvedejo iz navojnih cevi, se razvod izdela iz jeklenih brezšivnih cevi, ki se ustrezno antikorozijsko zaščitijo in po izvedbi tlačnega preizkusa izolirajo z izolacijo iz steklene volne. Cevi dimenzij večjih od DN 50 in armatura, se izolirajo s ploščami iz steklene volne, cevi manjših dimenzij pa s cevaki. Minimalne debeline za izolacijo s toplotno prevodnostjo l < 0,035 W/(mK) po spodnji tabeli: Premer cevi DN 10 15 20 25 32 40 50 65 80 100 Debelina izolacije (mm) 20 20 20 30 30 40 50 65 80 100 Razdalje med cevnimi podporami za vodoravno položene jeklene cevi so podane v spodnji tabeli : Premer cevi DN 15 20 25 40 50 65 80 100 Razdalja med podporami(m) 2,5 2,7 3,0 3,5 4,1 5,2 5,6 6,2 Odmik cevi od stene (mm) 40 50 80 90 110 120 130 150 Cevni razvod je izveden tako, da se temperaturni raztezki kompenzirajo z naravnim raztezanjem. Vsa armatura mora ustrezati tlačni stopnji PN 6. Raztezki vode na primarnem delu se kompenzirajo z zaprto raztezno posodo, na povratni cevi posameznega kotla. Primarna stran se polni z vodo iz vodovoda. Voda sekundarne strani ostane nespremenjena, raztezni sistem ostane z obstoječo odprto raztezno posodo. 9/13

5.4.5.2 TEHNIČNI IZRAČUNI Določitev kotlov za radiatorsko ogrevanje Potrebna toplota za objekt vključno z rezervo za izgube na ceveh znaša (izračuni oz. projekti obstoječega stanja niso dostopni ) 650 kw. Da je navedena moč zadostna je bilo potrjeno z opazovanji delovanja obstoječih dveh kotlov, pri čemer je pri zunanji temperaturi zraka -15 C zadoščalo delovanje enega kotla neprekinjeno in enega gorilnika intermitenčno. Izbere se sklop dveh kondenzacijskih talnih plinskih kotlov skupne nazivne toplotne moči 650 kw, pri temperaturnem režimu ogrevne vode 80/60 C. Ustreza npr. : 1 x kotel BUDERUS GB 402 moči 395 kw in 1 x kotel BUDERUS GB 402 moči 320 kw Kotlovska črpalka z elektronsko regulacijo vrtljajev je sestavni del dobave kotlov, ustreznost tehničnih karakteristik in vgradnje je zagotovljena v sklopu dobave kotlov. Delovanje kotlovske črpalke mora biti vezano na delovanje gorilnika. OPOMBA : V primeru zamenjave kotlov z drugačnimi od predvidenih v tem načrtu, mora kotlovska regulacija obvezno zagotavljati spreminanje pretoka preko kotla premosorazmerno s spreminjanjem moči. Varovanje sistema posameznega kotla z zaprto ekspanzijsko posodo polnjeno z dušikom Ekspanzijska posoda je izbrana po tabelah glede na količino vode v sistemu, za režim 80/60 C Izbrano po tabelah Reflex-priporočila V A = 90 l. max. računska količina vode v sistemu enega kotla p vv = 3,5 bar.. tlak odpiranja varnostnega ventila p 0 = 2,0 bar. tlak dušika v raztezni posodi p f = 0,8 bar..tlak polnjenja sistema ( manometer na kotlu, hladna voda, odzračen sistem) Ustreza ekspanzijska posoda ( npr. po tabelah Reflex ) 1 x Reflex S 25, z izmenljivo membrano in navojnimi priključki. OPOMBE : Ekspanzijska posoda mora imeti obvezno vgrajen manometer ( razpon skale 0 do 5 bar ) na strani plina. Pred vgradnjo ekspanzijske posode je obvezno preveriti tlak p 0 (polnjenje z dušikom). Če odstopa od projektne vrednosti, je to potrebno ustrezno popraviti (spustiti dušik ali posodo dopolniti z dušikom) V primeru parametrov ( p vv, p 0, p f ) drugačnih vrednosti od predvidenih v tem načrtu, je obvezno potrebno preveriti dimenzijo raztezne posode. 10/13

5.4.6 ELEKTRO INSTALACIJE Po predloženih podatkih o namestitvi strojnih naprav in napeljav in gradbenih načrtov je izdelana tehnična dokumentacija PZI elektronapeljav jakega toka za plinsko kotlovnico za objekt OŠ. PRESKA, skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Kotlovnica je naravno prezračevana, zato naj bodo vse napeljave v navadni izvedbi. 1. IZVEDBA NAPELJAVE Vsa napeljava vodnikov je dimenzionirana po veljavnih tehničnih predpisih in standardih. Napeljava je nadometne izvedbe z vodniki NYM-J delno nameščenimi na distančne objemke, delno položenimi v kabelsko korito do višine 2 m od tal pa uvlečenimi v zaščitne cevi. Vsi vodniki so zaščiteni pred preobremenitvami in kratkostičnim tokom z varovalnimi elementi, ki se nahajajo v elektro razdelilni omarici. Elektro razdelilna omara in ostala el. oprema, vgrajena v plinski kotlovnici mora biti opremljena tako, da so uvodnice na elektro razdelilni omari in elektro motorjih zatesnjene, prazne uvodnice pa začepljene. Oprema montirana na vratih el. razdelilne omarice, katere deli so pod napetostjo mora biti zavarovani z zaščitnim prekritjem. Tipka za izklop v sili je montirana pri vratih prostora plinske kotlovnice. Zaščita je izvedena v TNS sistemu. Zaščitni vodnik (PE) mora biti rumeno-zelene barve, nevtralni vodnik (N) pa svetlomodre. Na zaščitni vodnik je potrebno povezati vsa ohišja motorjev, razdelilnika, ter kovinske dele, ki bi v slučaju okvare lahko prišli pod napetost. 2. GLAVNA IZENAČITEV POTENCIALOV Vodnik za glavno izenačitev potencialov v objektu mora povezovati glavni zaščitni vodnik, vse kovinske dele oziroma armature, zaščitni vodnik PE, (TNS zaščita), cevi itd. Vodniki za izenačitev potenciala, morajo biti povezani na zbiralko glavne izenačitve potenciala z označenimi sponakami. Prirobnice morajo biti premoščene z zobčastimi podloškami pod spojnimi vijaki, ki jih pobarvamo z rdečo barvo. Izenačitev potencialov med kovinskimi deli konstukcije bo dosežena s povezavo na ozemljitev objekta z valjancem FeZn 25 x 4 mm. 11/13

TEHNIČNI IZRAČUNI 1. IZRAČUN ELEKTRO NAPELJAV Napajanje zajema: - gorilnik 2 kos instalirana moč P i = 10 kw faktor istočasnosti f i = 0,5 konična moč P k = 8 kw faktor delavnosti toka cos ϕ = 0,8 faktor izkoristka η = 0,9 P k I k = ------------------------- 3 U cosϕ η 5000 I k = --------------------------- = 10,1 A 1,73 400 0,8 0,9 I k = 10,1 A Izberemo vodnik NYM-J 5 x 4 mm 2, ki je varovan z 20 A varovalnim elementom je obstoječi. 2. IZRAČUN PADCEV NAPETOSTI Padci napetosti električne napeljave od transformatorske postaje do zadnjega porabnika ne smejo presegati dopustnih padcev, ki znašajo: - 3 % za tokokroge razsvetljave in 5 % za ostale tokokroge, če se električna napeljava napaja iz nizkonapetostnega omrežja - 5 % za tokokrog razsvetljave in 8 % za ostale tokokroge, če se električna napeljava napaja neposredno iz transformatorske postaje, ki je priključena na visoko napetost. Padci napetosti dovodnega kabla in tokokrogov po formuli: 200 * P * l u (%) = --------------- 2 56 * S * U o enofazni tokokrog U o - fazna napetost 100 * P * l trifazni tokokrog u (%) = --------------- U - medfazna napetost 56 * S * U 2 12/13

P - priključna moč l - dolžina kabla S - presek kabla tokokrog porabnik moč (W) presek kabla (mm 2 ) dolžina kabla (m) skupni padec napetosti (%) dovod obstoječi 2 gorilnik 200 1,5 15 1,18 3. ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM Zaščita pred neposrednim dotikom je izvedena z izoliranjem vodnikov in postavitvijo elementov napeljave v ohišja. Zašita pred posrednim dotikom ob kratkem stiku med faznim in zaščitnim vodnikom je izvedena s samodejnim odklopom napajanja, ki izklopi okvarjeni del instalacije v predpisanem času, to je v 5 s oziroma 0,2-0,4 s. Da med obratovanjem v primeru okvare ne pride napetost na prevodne dele naprav, ki sicer normalno niso pod napetostjo, povežemo vse te dele naprav z zaščitnim vodnikom. Zaščita je učinkovita, če je izpolnjen pogoj: U o I a < I k = ------ Z s I k f = --------- I a I k (A) - tok kratkega stika I a (A) - tok delovanja zaščite za t = 0,4 s U o (V) - fazna napetost Z s (Ω) - celotna impedenca kratkostične zanke tokokrog porabnik I k (A) I a (A) izklopni čas (s) dovod obstoječi 2 gorilnik 168 110 < 0,4 13/13

št. projekta: P4345/21715- faza: PZI POPIS MATERIALA IN DEL 5.5 POPIS MATERIALA IN DEL 1/1

št. projekta: P 4345/21715- faza: PZI RISBE 5.6 RISBE 5.6.1 SITUACIJA M 1:500 5.6.2 KOTLOVNICA - PLIN M 1:20 5.6.3 OMARICA Z GLAVNO PLINSKO ZAPORNO PIPO M 1:x 5.6.4 PLIN MERILNA PROGA M 1:x 5.6.5 SHEMA - HIDRAVLIKA M 1:x 5.6.6 KOTLOVNICA - VODA M 1:20 5.6.7 SKICA ZAŠČITNE CEVI PRI PREBOJU SKOZI STENO M 1:x 5.6.8 SKICA PRIKLJUČITVE HIŠNIH NAPELJAV NA SPOJNO LETEV M 1:x 5.6.9 TLORIS KOTLOVNICE POTEK KABLOV M 1:20 5.6.10 ELEKTRORAZDELILNIK PLINSKE KOTLOVNICE M 1:x 5.6.11 POVEZAVA POGONA, ČRPALK IN TIPAL NA REGULATOR V PLINSKI KOTLOVNICI M 1:x 1/1