J*PROJEKT d.o.o. PROJEKTIRANJE, NADZOR, SVETOVANJE, SERVIS 2000 MARIBOR, Košaški dol 130 tel/fax 02/2519-724 e-mail karli.jarc@triera.net 5.2.1. OSNOVNI PODATKI O NAČRTU načrt in številčna oznaka načrta: investitor: objekt: vrsta proj. dokumentacije in njena številka: za gradnjo: projektant: odg. projektant: odg. vodja projekta: 5 - strojne instalacije 5.2 komunalni priključki / VROČEVOD MESTNA OBČINA MARIBOR ulica heroja Staneta 1 2000 MARIBOR KULTURNI CENTER "PEKARNA" (upravni objekt, objekti Hladilnica, Gustaf, MC in Lubadar) k.o. Tabor PROJEKT ZA IZVEDBO 53/2009 (ARHILAB.COM, Maribor) nova gradnja in rekonstrukcija J*PROJEKT d.o.o. Košaški dol 130 2000 Maribor BRANKO TRPIN, dipl.ing.str. S-0834 Podpis: ANDREJ ŽIŽEK, univ.dipl.ing.arh. A-1051 Podpis: številka, kraj in datum 0 4 / 1 0. 2 izdelave načrta: marec 2010 izvod: 1 2 3 4 5 6 stran 1
J*PROJEKT d.o.o. PROJEKTIRANJE, NADZOR, SVETOVANJE, SERVIS 2000 MARIBOR, Košaški dol 130 tel/fax 02/2519-724 e-mail karli.jarc@triera.net 5.1.2. KAZALO VSEBINE NAČRTA (strojne instalacije, št. 04/10.2) 5.1.1. Naslovna stran 5.1.2. Kazalo vsebine načrta 5.1.3. Izjava odg. projektanta načrta (priloženo v načrtu za PGD) 5.1.4. Tehniško poročilo.1. Tehniški opis.2. Popis materiala in del 5.1.5. Risbe 01. Situacija 02. Shema vročevoda - montažni načrt 03. Vkop vročevoda 04. Odcepni jašek 05. Vstop vročevoda v upravno zgradbo 06. Detajli vročevoda stran 2
5.1.4. TEHNIŠKO POROČILO.1. PROJEKTNA NALOGA Potrebno je izdelati projekt za izvedbo (PZI) vročevodnih priključkov za mladinski kulturni center PEKARNA v Mariboru za priključitev objektov: upravni objekt, hladilnica, Gustaf, Lubadar in MC na vročevodno omrežje. Osnova za izdelavo projekta naj služi ureditvena situacija, toplotne priključne moči objektov, ki so povzete iz načrta strojnih inštalacij objektov Pekarne, VAREN d.o.o., št. S1/2-2-1079/09, in projektna naloga distributerja toplotne energije JP Energetika Maribor (v prilogi). J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 3
.2. TEHNIŠKI OPIS.2.1 Opis trase Za oskrbovanje kulturnega centra Pekarna s toploto je predviden vročevodni priključek na javno vročevodno omrežje, ki je v upravljanju Javnega podjetja ENERGETIKA Maribor. Toplotne potrebe za posamezne objekte znašajo: - upravna zgradba: 75 kw - hladilnica: 150kW - MC: 100 kw - Lubadar: 75 kw - Gustaf 60kW (ocena) Skupne toplotne potrebe za objekte Pekarne znašajo Q=460 kw. Vročevod bo obratoval z variabilnim temperaturnim režimom t=110/60 C pri tz=-13 C. Na osnovi razvojnega programa distributerja je izbrana dimenzija dovodnega vročevoda v območje Pekarne in sicer DN100 ( φ114,3 x 3,6 / 225). Predvideni vročevodni priključek bo priključen na obstoječi vročevod dimenzije DN300 ( φ323,9 x 7,1), ki poteka na vzhodni strani Žitne ulice. Priklop se izvede v prehodnem vročevodnem jašku številka J224. Takoj za priključkom sta predvidena zaporna ventila DN100. Od priključka bo vročevod DN100 potekal v dolžini cca 27m proti zahodu, nato se bo lomil za 90 in nadaljeval v dolžini cca 17 m proti jugu. Nato se bo vročevod reduciral na dimenzijo DN50 (φ60,3 x 2,9 / 140) in nadaljeval v isti smeri še cca 80 m. Skupna trasa predvidenega vročevodnega priključnega voda znaša cca 124m. Na trasi je predvidenih pet hišnih priključkov in sicer za upravno zgradbo, hladilnico, objekt MC, objekt Lubadar in za objekt Gustaf. Vsi priključki bodo imeli dimenzijo DN40 (φ48,3 x 2,6 / 125) in bodo speljani v objekte na mestih toplotnih podpostaj, v skladu z načrtom strojnih inšalacij ogrevanja objektov Pekarne, VAREN d.o.o., št. S1/2-2-1079/09. Hišni priključki se na ulični vročevod priključujejo z uvrtavanjem, če so do največ dveh dimenzij manjši od glavne cevi. Prehodi skozi stene jaškov in objektov se izvedejo vodotesno v izvedbi "C-40" tako, da so možni radialni pomiki cevnih priključkov zaradi temperturnega raztezanja. Nad vročevodom je potrebno položiti signalni kabel. V odcepnem jašku, ali v toplotni podpostaji se namesti elektro omarica za povezavo signalnega kabla. Na mestih z največjimi raztezki se cevovod obloži s kompenzacijskimi blazinami..2.2 Način izvedbe 1. MATERIAL VROČEVODA Nazivni tlak vročevodnega omrežja znaša NP 16, nazivni temperaturni režim je t=110/60 C pri tz=-13 C.Vročevod in vročevodni priključki so predvideni v brezkanalni tehniki iz predizoliranih jeklenih cevi z 1x povečano debelino toplotne izolacije. Cevi so medsebojno spajane z varjenjem. J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 4
Predvidene so predizolirane jeklene cevi za NP 25 po DIN 2448 iz materiala St. 37 W-B, s toplotno izolacijo iz trde poliuretanske pene. Zaščitni plašč izolacije je iz PEHD cevi po EN 253. Cevi se dobavijo v dolžini L=12m ali 6m. Na cevovod se vgradijo oblikovni kosi iz enekega materiala kot cevi. Predvidena zaporna armatura je prav tako predizolirana s standardno višino vretena ter PEHD zaščitno cevjo za vreteno, ki ga je možno prilagoditi višini terena, izdelana po po ISO 6761, DIN 2559 B1. Montažo cevovodov, oblikovnih kosov in armatur je potrebno izvesti po navodilu izbranega proizvajalca cevi. Predvidena je montaža s predgretjem cevi na delovno temepraturo pred zasipavanjem tako, da se omogoči prosto raztezanje cevi zaradi temperaturnega raztezanja. 2. KRIŽANJE VROČEVODA S KOMUNALNIMI VODI Pred pričetkom gradnje vročevoda morajo upravljalci komunalih vodov zakoličiti lokacijo in določiti globino posameznega voda. Pri križanju komunalnih vodov je predviden ročni izkop in po potrebi ustrezna zaščita, ki jo predpiše upravljalec komunalnih vodov z vpisom v gradbeni dnevnik. Prav tako je obvezen pregled izvedene zaščite pred zasipanjem vročevodnih cevi. Pri križanju in približevanju z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno upoštevati minimalne odmike. MINIMALNE RAZDALJE PRI KRIŽANJU VROČEVODA S KOMUNALNIMI VODI: KOMUNALNI VOD NORMALNA GLOBINA v metrih KRIŽANJE v metrih VZPOREDNO VODENJE v metrih KANALIZACIJA 1,0-5,0 0,5 1,0 PLIN, VODOVOD 0,6-1,2 0,2-0,3 0,4 SIGNALNI, TELEFONSKI IN ELEKTRIČNI KABEL < 1 KV 0,5-1,0 0,3 0,3 ELEKTRIČNI KABEL > 10 kv 0,5-1,0 0,6 0,7 J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 5
3. IZKOP IN ZASIPAVANJE JARKA ZA POLAGANJE VROČEVODA Načine izkopa materiala je treba prilagoditi terenu, sosednjim objektom in podzemnim instalacijam, ki jih na določenem odseku pričakujemo. Kot izkopa pa je vedno treba prilagoditi izkopanemu materialu in zahtevani globini izkopa. Globina izkopa se izvaja 10 cm pod spodnjim robom položenega vročevoda. Dno izkopa naj bo široko min. 105cm za cevi DN 100 / 225 in min. 73 cm za cevi DN 50 / 140mm. Pri tem je treba upoštevati vse varnostne predpise, da ne pride do zasipanja (rušenja) sten izkopa in da se ne poškoduje obstoječa instalacija na trasi plinovoda (podpiranje sten jarka). Izkop mora biti izveden tako, da bo na vsaki strani izkopanega jarka prosta širina terena min. 60 cm. Izkop okoli obstoječih podzemnih instalacij se izvede ročno. Vročevod se bo polagal tako, da bo prekritje zemlje znašalo min. 0,8 do 1,0 m, merjeno od zgornjega roba izolacije do končno urejenega terena. Polaga se na 10cm plast drobnega peska (granulacije 0 do 4mm), da ne pride do poškodbe cevi. Z enako debelo plastjo peska se obda vročevod tudi z gornje strani. Zasipavanje se vrši v plasteh debeline 30 cm z vmesnim nabijanjem. Prvi sloj se komprimira ročno. 40 cm nad vročevodom je potrebno položiti rumen opozorilni trak širine 10 cm z napisom "POZOR VROČEVOD". Ob zvarih, ki jih je treba izvesti v jarkih, je treba širino jarka povečati in poglobiti v dolžini 1,5 m za 0,3 m in na vsako stran cevi. Posteljica, na katero se cevi polagajo, mora biti skrbno izravnana in očiščena kamnov in predmetov, ki bi lahko poškodovali izolacijo cevovoda. Posteljica se pripravi iz drobnega peska v debelini 10 cm. Pri zasipavanju jarka je treba posebno pozornost posvetiti materialu, ki pride zasut neposredno na cev. Ta material mora biti zmlet in ne sme imeti ostrih robov, da se ne poškoduje cevovod. Pred zasutjem je potrebno opraviti geodetski posnetek vročevoda z vsemi vgrajenimi elementi. Pri izvajanju gradbenih del je potrebno zagotoviti vse ukrepe za varstvo pri gradbenem delu. Padec cevovoda je min. 0,2% proti priključnemu mestu na vročevodu in je prilagojen terenu in višinskim kotam obstoječih priključkov..2.3 ZAKLJUČEK Po izvedbi napeljave je potrebno opraviti predpisano radiografsko kontrolo min. 10% zvarov in tlačni preizkus vročevoda. Tlačni preizkus se opravi s tlakom 16 bar ob prisotnosti predstavnika distributerja. Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se varilna mesta toplotno izolirajo z enakim materialom kot cevi in zaščitijo s PEHD termokrčnimi spojkami. Ves vgrajeni material in armature morajo biti izdelane po SIST oz. DIN EN standardih in morajo imeti CE znak in priloženo izjavo o skladnosti. J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 6
.2.4 DIMENZIONIRANJE VROČEVODNIH PRIKLJUČKOV Dimenzije vročevodnega priključka so bile izbrane v skladu s projektno nalogo. Nazivni tlak vročevodnega omrežja znaša NP 16, nazivni temperaturni režim je 110/60 C pri tz=-13 C. Priključne toplotne moči objektov znašajo: - upravna zgradba; objekt Lubadar: 75 kw Q x 3600 75 x 3600 Nazivni pretok: m = = - = 1286 kg/h cp x t 4,2 x 50 Ustreza priključni vročevod DN 40, v=0,31m/s. - hladilnica: 150 kw Q x 3600 150 x 3600 Nazivni pretok: m = = - = 2572 kg/h cp x t 4,2 x 50 Ustreza priključni vročevod DN 40, v=0,62m/s. - objekt MC: 100 kw Q x 3600 100 x 3600 Nazivni pretok: m = = - = 1714 kg/h cp x t 4,2 x 50 Ustreza priključni vročevod DN 40, v=0,41m/s. - objekt Gustaf: 60 kw (ocena) Q x 3600 60 x 3600 Nazivni pretok: m = = - = 1029 kg/h cp x t 4,2 x 50 Ustreza priključni vročevod DN 40, v=0,25m/s. J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 7
TEMPERATURNI DIAGRAM VROČEVODNEGA OMREŽJA J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 8
KOMPENZACIJSKE BLAZINE: Temperaturni raztezek: 5 ε L = α L x T = 1,25 10 87000 100 = 109mm 5 ε L = α L x T = 1,25 10 25000 100 = 31mm za daljši krak pri prostem raztezanju. za krajši krak. Pri prekritju cevi z 80 cm plastjo zemlje znaša raztezek cevi za daljši krak: L = 73 0,84 = 61mm in za krajši krak L = 30 0,84 = 25mm Minimalna debelina in dolžina kompenzacijskih blazin, nameščenih pri lomu cevi za 90 : za daljši krak: Dps=80mm, L=2,8m za krajši krak: Dps=40mm, L=2,0m Maribor, marec 2010 odg. projektant: Branko TRPIN, dipl.ing.str. J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 9
J*PROJEKT d.o.o., Maribor stran 10