1.0. TEHNIČNO POROČILO

1.0. TEHNIČNO POROČILO 1.1. OGREVANJE OBJEKTA IN PLINSKA KOTLOVNICA 1.1.1. SPLOŠNO Računska temperatura za Ljubljano znaša t ok = -13 C. Predvidene temperature prostorov: - lokali, poslovni prostori 21 C - garderobe 22 C - tuši 24 C - hodniki, sanitarije 20 C - skladišča 15 C Poslovni objekt Inštitut za narodnostna vprašanja (v nadaljevanju 'objekt') je obstoječa, večetažna spomeniško zaščitena stavba. Oskrba objekta s toplotno energijo se predvidi iz obstoječe plinske kotlovnice, ki se rekonstruira in je že priključena na plinovodno omrežje Energetike Ljubljana, p=100 mbar. Stanje pred projektiranjem Objekt je priključen na plinovodno omrežje in ima v prostoru kotlovnice vgrajen starejši plinski kotel. Objekt je ogrevan z radiatorskim ogrevanjem. Plinski priključek je obstoječ. V kurilnici se kot plinski priključek iz zidu nahaja plinska cev. Obstoječa plinska instalacija se nadaljuje še z naslednjo opremo: - Števčni regulator tlaka tip ZR 20 ZD (100mbar/22mbar) - Mehovni plinomer, velikost G4 Plinska oprema se ohrani. Za plinomerom pa se interna plinska instalacija rekonstruira. Projektirano stanje V sedanjem prostoru kurilnice, ki je preko obstoječega plinovodnega priključka priklopljena na plinovodno omrežje distributerja Energetika d.o.o., Ljubljana, se namesti nov plinski stenski kondenzacijski kotel moči P=45kW (moč kotlovnice P kotl=45kw) Energent je zemeljski plin iz mestnega omrežja tlaka p=100mbar, v upravljanju Energetike Ljubljana. Plinski priključek je že obstoječ in se v skladu s 'Soglasjem za priključitev' št. 3300PS-2480/172267/ z dne 30.102012 delno rekonstruira glavno plinsko pipo se vgradi na fasado stavbe v novo zaščitno omarico. Kataster Energetike Ljubljana se nahaja v prilogi. Skupne normne toplotne izgube objekta po standardu znašajo Qn=37,4kW, od tega transmisijske Qt=27,9kW. Porabnika toplotne energije v objektu sta radiatorsko ogrevanje in ventilatorski konvektorji. Priprava STV je minimalna in se izvaja lokalno. Tehniško poročilo 4

Za zagotovitev hladilnih potreb objekta se na nivoju pritličja, v kurilnici, vgradi toplotna črpalka s hladilno močjo Q H=24kW in Q G=28,8kW. Za regulacijo prostorske temperature v posameznem prostoru je predvidena uporaba prostorskih termostatov. Energetska učinkovitost oz. uporaba obnovljivih virov: Ni potrebna, ker je objekt spomeniško zaščiten. 1.1.2. OPIS INSTALACIJ 1.1.2.1. DOVOD ENERGIJE IN OGREVANJE OBJEKTA Plinska instalacija in plinski priključek do objekta Objekt je že priklopljen na javno plinsko omrežje v upravljanju Energetike Ljubljana (p= 100 mbar). Plinski priključek je obstoječ. Na mestu, kjer obstoječa plinska cev vstopa v objekt (na zahodni fasadi, na strani Veselove ulice), se cev prekine in spelje na fasado. Na fasadi se izvede nova zaščitna podometna omarica z glavno zaporno pipo objekta. Plinska cev se potem spelje zopet nazaj v tla in nanjo se priključi interna instalacija. V kurilnici se kot plinski priključek iz zidu nahaja plinska cev. Obstoječa plinska instalacija se nadaljuje še z naslednjo opremo: - Števčni regulator tlaka tip ZR 20 ZD (100mbar/22mbar) - Mehovni plinomer, velikost G4 Plinska oprema se ohrani. Za plinomerom pa se interna plinska instalacija rekonstruira. Vgradi se ečeltromagnetni zaporni ventil, v breznapetostnem stanju zaprt in centrala za detekcijo uhajanja plina. Slednja je v obsegu elektro projekta. Vgradi se stenski plinski kondenzacijski kotel z močjo P=45kW. Razvod se izvede vidno pod stropom. Vsi razvodi interne instalacije se izvedejo iz jeklenih brezšivnih plinskih cevi. Vsi prehodi plinske cevi skozi zid morajo biti izvedeni v zaščitni cevi in zatesnjeni. Zaščitne cevi morajo biti na vsaki strani zidu za 5 cm daljše. Izvedba instalacije Plinska instalacija se izdela po DVGW-TRGI G600 (2008) predpisih. Razvod vključno s fazonskimi in spojnimi kosi se izvede iz jeklenih brezšivnih cevi po DIN 2448 ter DIN 2605 2617. Spajanje cevi se izvede z varjenjem po DIN 7564/1 in spajanje z navojnimi zvezami po DIN 2999 in DIN 2631. Zaščita pred korozijo, izbira zapornih in ostalih elementov mora ustrezati DVGW-TRGI G600 (2008) in ustreznim standardom DIN. Tlačni preizkus plinovoda (interne instalacije, p=100mbar) Tehniško poročilo 5

Pri izdelavi tlačnega preizkusa morajo biti prisotni predstavniki izvajalca, distributerji in nadzorni organ. Izvajati ga po navodilih delovnih zvezkov DVGW-TRGI G600 (2008) Plinska napeljava mora biti preizkušena s pred preizkusom in glavnim preizkusom. Predpreizkus je preizkus trdnosti in je omejen na napeljavo brez armature. Preizkusni tlak znaša 1 bar. Preizkusni tlak v času trajanja preizkusa, 10 minut ne sme pasti. Merilni instrument mora imeti natančnost odčitavanja tlaka za 0,1 bar. Glavni preizkus je preizkus tesnosti in je omejen na napeljavo z armaturami, vendar brez trošil in pripadajočih varnostnih in regulacijskih armatur. Preizkus se opravi z zrakom ali kakšnim drugim inertnim plinom. Testni tlak znaša 150mbar. Po izenačitvi temperatur (10 minut) tlak ne sme pasti v času trajanja preizkusa najmanj 10 min. Trajanje preizkusa je tako dolgo, da je možno vizuelno pregledati celotno napravo. Merilni instrument mora imeti natančnost odčitavanja tlaka za 0,1 mbar. Navodila za zagon, kontrolo in nadzor plinovoda Med izgradnjo je potrebno izvršiti posnetek položenega plinovoda in označitvijo vseh vgrajenih armatur. Spuščanje plina v plinovod se lahko izvede šele po opravljenih vseh preizkusih in prevzemih. Paziti je treba, da ne bi prišlo do nekontroliranega uhajanja plina. Polnjenje plina lahko opravi le distributer plina. Postopek polnjenja je naslednji: tlak preizkusa medija se zniža na tlak atmosfere, nato pa se lahko prične spuščati plin v instalacijo. Izpihajoča mešanica se kontrolira in ko več analiz pokaže, da izteka zemeljskega plin, se z izpihovanjem lahko preneha. Kontrola plinovoda v obratovanju: - Plinovod z armaturo se kontrolira 2 krat letno - Kontrola in vzdrževalna dela se vpisujejo v posebno knjigo. Plinska kotlovnica Vir toplote za objekt je kondenzacijski stenski kotel na zemeljski plin z moduliranim nadtlačnim gorilnikom. Predlagan je kotel firme Viessmann, tip Vitodens 200-W, ali enakovredno, velikost 45, moči P= 45 kw. Moč kotlovnice znaša torej P kotl= 45 kw. Nazivna moč kotla je po podatkih proizvajalca: - Za režim 50/30 C 17,0 45 kw, - Za režim 80/60 C 15,4 41 kw Kotel je opremljen z modulirnim gorilnikom s keramično površino in ventilatorsko podprto ter brezstopenjsko regulacijo moči. Varnostna proga je sestavljena iz: - Tipalo plinskega tlaka, - Kombinirani plinski regulator z dvema plinskima ventiloma in regulacija gorilnika, ki je vgrajena v kotlu. Kotel je opremljen z nadzorom dimnih plinov. Nastavljena moč kotla pa je 45 kw. Kotel deluje neodvisno od prostorskega zraka - trošilo tip C33x. Kotel se opremi s hidravlično kretnico, ki mu omogoča hidravlično neodvisno obratovanje. V nadaljevanju toplovodne instalacije se izvede frekvenčno regulirana obtočna črpalka, n.pr. izdelek Wilo, tip Stratos, ali enakovredno. Črpalka ima vgrajeno tudi termično zaščito EM. Tehniško poročilo 6

Varovanje sistema se izvede z zaprto membransko raztezno posodo V=40 l in varnostnim ventilom DN32/50 s tlakom odpiranja p=3,5 bar. B) TOPLOVODNO OGREVANJE OBJEKTA 1.1.2. RAZVODNO OMREŽJE IN GRELNI ELEMENTI Toplovodni razvodi iz tehničnega prostora potekajo od kotlovnice v talni izolaciji etaže. Uporabijo se PE kompozitne cevi, ki se po tlačnem preizkusu toplotno izolirajo z izolacijo iz sintetičnega kavčuka ustrezne debeline (Armacell AC ali enakovredno). Vertikalni del razvoda se spelje v stenskih utorih, ki se po montaži, tlačni preizkušnji in izolaciji cevi zidarsko obdelajo. Cevni razvodi iz energetskega prostora do vertikal se speljejo s padcem 2 % proti energetskemu prostoru. Na najvišjem mestu razvoda oz. razdelilcih se izvede odzračevanje. Radiatorsko ogrevanje Za vse radiatorsko ogrevane prostore, so predvideni gladki jekleni panelni radiatorji, izdelek firme VOGEL & NOOT, tip T6 (s sredinskim priključkom), višine h = 600 z vgrajenim termostatskim ventilom s prednastavitvijo pretoka. Posebna armatura omogoča priključne cevi iz zidu, tako da je možno nemoteno čiščenje pod radiatorjem. Razvod do radiatorjev se izvede v plasti talne izolacije. Na mestu priključitve radiatorja se izdela manjši zidni utor, po katerem se vodijo cevi do radiatorja. Cevi je potrebno toplotno izolirati. Po montaži cevi se utor zazida. Predvidena je uporaba termostatskih glav z varnostno zaščito, izdelek Danfoss Trata, tip RA 2920. Ventilatorski konvektorji Služijo ogrevanju in hlajenju objekta in so največkrat vgrajeni na parapet. Predviden je štiricevni sistem konvektorjev. Dovodna stran konvektorjev se opremi z regulacijskimi ventili z EM pogonom. Krmili jih termostat, ki je nameščen v prostoru. Tako je možna individualna nastavitev temperature v posameznih prostorih. Na povratni cevi se vgradi ventil z možnostjo mehanske hidravlične nastavitve pretoka skozi konvektor. Termostat omogoča nastavitev treh hitrosti ventilatorja in želene temperature prostora in preklop gretje/hlajenje, če je to potrebno. 1.1.3 HLAJENJE SERVERSKEGA PROSTORA V serverskem prostoru so predvideni toplotni dobitki Q=3,5kW. Notranje in zunanje enote Predvidi se hlajenje s split sistemom. Predvidijo se stenske vidne enote z brezžičnim upravljanjem. Zunanja enota se namestijo na spodnji del dovozne rampe v klet, pod streho. Zunanja enota je kompresorsko-kondenzatorska z zračno hlajenim kondenzatorjem. Ta enota s svojo avtomatiko in elektronskim ekspanzijskim ventilom optimalno regulira potrebe po hlajenju instaliranih notranjih enot. To ji omogoča zelo elastičen in zmogljiv swing kompresor. Notranja enota obratuje z obtočnim zrakom. Tehniško poročilo 7

Interna instalacija Razvod med notranjo in zunanjimi enotami se spelje podometno oz. v mavčno kartonskih stenah. Vsa instalacija se izvede iz bakrenih cevi, ki se po montaži in tlačnem preizkusu izolirajo s toplotno izolacijo iz sintetičnega kavčuka zaprtocelične strukture. Odvod kondenzata Kondenzat se od notranjih enot odvaja horizontalno podometno z ustreznim padcem do vertikal meteorne kanalizacije. Na mestu priključka se izvede sifonska zapora. 1.1.4 SKUPNO Vertikalni del razvoda se spelje v kinetah ali stenskih utori, ki se po montaži, tlačni preizkušnji in izolaciji cevi obzidajo oz. zazidajo. Za cevne razvode se uporabijo jeklene brezšivne cevi po DIN 2448, ki se po tlačnem preizkusu toplotno izolirajo s toplotno izolacijo. Za sekundarne razvode se uporabijo razvodi v tleh, od priključnih podometnih omaric. Za razvode, vodene v talni konstrukciji se uporabijo polietilenske kompozitne cevi, ki se po tlačni preizkušnji toplotno izolirajo. Razvodno omrežje v estrihu se položi v plasti talne izolacije. Potrebno ga je toplotno izolirati in podložiti s toplotno izolacijo (cca 1 cm). Cevi za radiatorsko ogrevanje so polietilenske kompozitne cevi. Hidravlična regulacija sistema Posamezni porabniki so na glavne toplovodne razvode priključeni preko ventilov oz. kombinacije ventilov za avtomatsko hidravlično uravnavanje sistema, izdelek TA, tip STAP/STAD. Cevni razvodi iz toplotne postaje do vertikal in se spelje s padcem 2 proti toplotni postaji. Na najvišjem mestu razvoda oz. najvišjih radiatorjih se izvede odzračevanje. Obešalni material Na posebne podkonstrukcije se namestijo okvirji, na katere se potem obesijo oz. naslonijo cevi. Protipožarna zaščita prehodov med sektorji Za proti požarno zaščito prehodov med požarnimi sektorji in celicami je potrebna namestitev protipožarnih manšet. 1.1.5. ZAKLJUČEK Toplovodni razvodi Po končani montaži in pred izolacijo cevovodov se za toplovodne instalacije izvede hladni tlačni preizkus s tlakom, ki naj bo 1,5 krat večji od obratovalnega oz. maksimalno 5 bar na najnižji točki sistema. Tlačna preizkušnja naj traja min. 6 ur po odzračenju in temperaturni umiritvi sistema, na koncu preizkusa pa tlak ne sme pasti več kot 2 % od začetnega preizkusnega tlaka. Pred spuščanjem v pogon je potrebno celoten sistem toplotno preizkusiti z največjo delovno temperaturo. Po opravljenih preizkusih se naj izvede preizkusno obratovanje, pri čemer je potrebno doseči vse parametre, ki so predvideni v izračunih. Vse objemke in nasloni cevi morajo biti izdelani tako, da so preprečeni toplotni mostovi in prenos vibracij (objemke z gumo oz. posebni cevni nosilci). 1.1.6. POVZETEK TEHNIŠKEGA IZRAČUNA Izračun transmisijskih izgub je narejen z računalniškim programom po EN 12831, na osnovi naslednjih prehodnostnih koeficientov, pridobljenih od projektanta arhitekture: Tehniško poročilo 8

- zunanji zid-neizoliran, 60cm polne opeke u = 1,0 W/m 2 K - notranji pregradni zidovi u = 1,5 W/m 2 K - okna, vključno okvir u = 0,9 W/m 2 K - streha, izolirana s 25 cm topl.izolacije u = 0,2 W/m 2 K - tla, izolirana z 10 cm topl.izolacije R = 10,0 m 2 K/W Računska temperatura za Ljubljana znaša t ok = -13 C. Predvidene temperature prostorov: - lokali, poslovni prostori 21 C - garderobe 22 C - tuši 24 C - hodniki, sanitarije 20 C - skladišča 15 C A. Vir energije Toplotne potrebe: - normne izgube objekta 37,4 kw - transmisijske izgube objekta 27,9 kw Porabniki toplote: - ogrevanje 44,5 kw Skupaj 44,5 kw Skupna priključna moč ogrevanja in STV za objekt torej znaša Q TP=45kW. Toplotne potrebe pokrije stenski plinski kotel na zemeljski plin. B. Tlačni padec v cevovodih dt= Q pos. m DN Q skup. m DN d (notr.) v L R ceta L x R Z Vsota uporov 10 W kg/h mm W kg/h mm mm m/s m Pa/m Pa Pa Pa Pa K1 1210 104 15 1210 104 15 16 0,14 6 25 2 149 21 170 340 K2 2250 194 15 3460 298 15 21,6 0,23 3 45 2 136 51 187 715 K3 3460 298 20 6920 596 20 21,6 0,45 6 182 2 1090 204 1294 3303 K4 9240 796 20 16160 1392 32 35,9 0,38 3 56 2 168 146 314 3932 K5 28440 2449 20 44600 3841 40 41,8 0,78 3 200 2 599 605 1205 6341 konvektor 5000 16341 kotel 1000 17341 SKUPAJ 17341 1.1.7. HLAJENJE Porabniki hladilne energije so ventilatorski konvektorji. Za potrebe hlajenja se kot vir hladu uporabi toplotna črpalka zrak/voda. Hladilna moč znaša (6/14 C/35 C). P hl=24,1kw Tehniško poročilo 9

Osnovni režim hlajenja za objekt znaša 6/14 o C. Za distribucijo hladilne energije po objektu se v sklopu hladilnega agregata nahaja hidro modul (obtočna črpalka, varnostni ventil, membranska raztezna posoda in vodni akumulator). Sistem je napolnjen z vodo, zato mora imeti agregat protizmrzovalno zaščito. Toplotna črpalka se nahaja v kurilnici objekta. Na zajemu (v vratih) se nahaja akustična zaščitna rešetka, na izpuhu pa kulisni dušilnik zvoka in nato akustična zaščitna rešetka. Tako zajem in izpuh se opremita z zapornimi žaluzijami z EM pogonom, ki se v času, ko toplotna črpalka ne obratuje, zaprejo. Vse črpalke so z gumijastimi kompenzatorji ločene od cevovodov. Hladilna centrala se varuje z varnostnim ventilom dimenzije DN 25 s tlakom odpiranja 3,0 bar in zaprto membransko raztezno posodo koristnega volumna V K= 40 l pri predtlaku dušika 0,5 bar in maksimalnem tlaku 6 bar. Razvodi hladne vode potekajo po trasah razvodov tople vode. 1.1.7.1. Povzetek projektantskega izračuna Splošni podatki Splošni podatki za izračun za prezračevalno območje se nanašajo na geografsko lego kraja, kjer naprava deluje in so v skladu s predpisi ali priporočili. a) Zimski režim - temp. zraka zunaj t z = -13.0 C - relativna vlažnost zunaj z = 90 % - temp. zraka znotraj t n = 21.0 C - relativna vlažnost znotraj n = 30 % b) Letni režim - temp. zraka zunaj t z = 33.0 C - relativna vlažnost zunaj z = 45 % - temp. zraka znotraj t n = 26 C - relativna vlažnost znotraj n = 60 % Porabniki hladilne energije (podatki povzeti po delu projekta 'prezračevanje in klimatizacija): - ventilatorski konvektorji 36,6 kw skupaj 36,6 kw Predvideno je pokrivanje hladilnih potreb s toplotno črpalko moči P hl=24,1kw (faktor istočasnosti f=0,66). 1.1.8. PRILOGE Tehniško poročilo 10

Tehniško poročilo 11

1.2. PREZRAČEVANJE 1.2.1. SPLOŠNO PROJEKTNI PODATKI Izhodišče za izbiro in izvedbo prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov so upoštevni sledeči projektni podatki: projektna temperatura/vlaga okolice pozimi projektna temperatura/vlaga okolice poleti temperatura prostorov zima/leto količina zunanjega zraka pisarne količina odtočnega zraka iz sanitarij max. dovoljeni nivo hrupnosti inštalacij dovoljeni nivo hrupnosti inštalacij v okolje dan/noč priključek električne energije -13 C/90% 33 C/40% 21/26 o C 30 m3/h/osebo 60 m3/h/s.element - 60 m3/h/tuš 40 db (A) 55/45 db(a) 380/220 V-50 Hz Predvideni sistemi omogočajo prezračevanje v skladu s pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS 42/02) drugimi standardi in priporočili. Projektirana prezračevalna naprava imajo vgrajene enote za vračanje energije odpadnega zraka z najmanj 81% odstotnim izkoristkom. Za dogrevanje zraka je v kanalu za prezračevalno napravo predvidena notranja enota DX sistema. Sistemi vedno delujejo s 100% deležem svežega zunanjega zraka. Sistemi so energetsko varčni. 1.2.2. OPIS SISTEMA S PREZRAČEVALNO NAPRAVO Sistem prezračevanja se vrši s kompaktno prezračevalno napravo za objekt, razen sanitarij, instalirano v skladišču v kleti objekta. Naprava je namenjena prezračevanju omenjenih prostorov. Naprava ima lasten posluževalni tablo, katerega točna lokacija se določi po želji investitorja oz. uporabnika. Opis naprave: Naprava prezračuje navedeno območje objekta z vtokom in odtokom zraka. Koncipirana je tako, da pri prezračevanju omogočajo prenos toplote in vlage iz odtočnega na vtočni zrak. Prenos toplote se vrši z učinkom do 85%. Naprava s temi karakteristikami za delovanje porablja minimalno količino toplotne energije. Zaradi potrebe po minimalnem dogrevanju pozimi, se na veji za vtočni zrak prigradi dx ogrevalno/hladilni sistem. Tehnični podatki naprave Pretok zraka (dovod/odvod): 1.410 /1.410 m 3 /h, znižano (običajno) 1.000 /1.000 m 3 /h El. moč ventilatorjev (dovod/odvod): 2x475 W Eksterni tlačni padec: 300 Pa Izkoristek vračanja toplote: 81/85% Način vračanja toplote: regeneratorski Izkoristek vračanja vlage: do 60% Stopnja filtracije: dovod EU7, odvod EU5 Izdelek SYSTEMAIR, tip TOPVEX FR06 L-CAV, ali enakovredno Časovni program delovanja prezračevalne naprave se nastavi ob zagonu sistema v skladu z željami uporabnika. DISTRIBUCIJA ZRAKA Tehniško poročilo 12

Osnovni del distribucije se izvaja s klasičnim prezračevalnim sistemom izvedenim iz pločevinastih kanalov. V nadaljevanju se nanj priklopijo razdelilni boksi, od katerih se do prezračevalnih elementov speljejo namenski plastični kanali fi75mm. Zaradi lažje izvedbe in vzdrževanja se predvidi sistem instalacij, s tipskimi razvodi in elementi. (npr. SYSTEMAIR). PREZRAČEVALNI ELEMENTI Prezračevalni ventili Prezračevalni ventili so iz umetne mase. Ventil ima fiksni difuzorski obroč, nastavljiv krožnik za odpiranje in zapiranje ventila, s katerim se naravna količina zraka. Namenjen za vgradnjo v strop ali steno. Uporablja se predvsem za dovod zraka. PREZRAČEVALNI KANALI Pravokotni zračni kanali iz pocinkane pločevine po SIST EN 1505, stopnje ( 1000 Pa), oblike F (vzdolžno zarobljeni), med seboj spojeni prirobnično. Loki imajo vodilne usmernike. Na odcepih so regulacijske lopute. Zračni kanali so pri večjih dimenzijah diagonalno izbočeni ali ojačani z blagim izmeničnim vbočenjem in izbočenjem. Debelina pločevine glede na nazivno dimenzijo: 100-250 mm 0,6 mm 265-530 mm 0,6 mm 560-1000 mm 0,8 mm 1060-2000 mm 1,0 mm Pritrjevanje kanalov na strop s podpornim materialom iz jeklenih profilov in navojnih palic. Podporni material se očisti in zaščiti s temeljno barvo proti koroziji. IZOLACIJA KANALSKIH RAZVODOV Kanali svežega in zavrženega zraka se toplotno izolirajo s parozaporno toplotno izolacijo iz umetnega kavčuka, debeline 19 mm. Kanali zavrženega zraka, ki se nahajajo zunaj objekta, so izolirani s stekleno volno kaširano z alu folijo in dodatno prevlečeni s pločevino. Prezračevalni kanali, ki potekajo v objektu, se toplotno izolirajo s parozaporno toplotno izolacijo iz umetnega kavčuka, debeline 13 mm PREZRAČEVALNI KANALI iz umetne mase Ovalni oz. okrogli zračni kanali za v beton so iz umetne mase, trdega in fleksibilnega tipa, med seboj spojeni z nasadnimi kosi. Spoji so tesnjeni s silikonskim kitom. Kanali se polagajo v spuščenem stropu za odvod in betonski plošči za dovod. Vertikale se vodijo v stenah v instalacijski plasti ali v zato pripravljenih utorih. DUŠENJE ZVOKA Emisije hrupa prezračevalnih naprav in ventilatorjev v okolje so usklajene s Poročilom o vplivih na okolje in ne presegajo mejnih vrednosti hrupa določenih z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/05). Dušenje zvoka se predvidi na vseh priključkih prezračevalne naprave. Primarno dušenje zvoka se izvede tik ob prezračevalni napravi, sekundarno pa ob elementih (le dovodnih). Dušilniki zvoka na vtoku, odtoku, svežem Tehniško poročilo 13

zraku in zavrženem so fleksibilni (sonodex). dodatno montirajo fleksibilni dušilniki. Pred dovodnimi elementi oz. razdelilnimi boksi v prostorih se PROTIPOŽARNA ZAŠČITA POŽARNE LOPUTE Na prehodih prezračevalnih kanalov skozi stene požarnih sektorjev in celic so predvidene protipožarne lopute z motornimi pogoni (230V). V elektrokomandne omarice prezračevalnih in klimatskih naprav je speljan signal iz požarne centrale, oz. požarnih loput. V primeru požara oziroma dima se dotična naprava izklopi (vklop je možen samo fizično preko tipke reset), zaprejo pa se tudi pripadajoče požarne lopute.točne lokacije so razvidne iz priloženih tlorisov. Predvidene so lopute požarne odpornosti EI 90 S. ZAJEM SVEŽEGA IN IZPUH ODPADNEGA ZRAKA Zajem zunanjega zraka se vrši preko zaščitne rešetke, na zunanji steni objekta. Izpuh odpadnega zraka se vrši preko zaščitne rešetke, na zunanji steni objekta, vstran od zajema. Uporabljene so zaščitne rešetke z dodatnim dušenjem zvoka (akustične zaščitne rešetke) 1.2.2. OPIS SISTEMA - SANITARIJE Zaradi regenerativnega prenosa vlage v prezračevalni napravi se sanitarije še vedno prezračujejo z odtočnim (odsesovalnim) sistemom ventilatorjev. Znatno znižanje porabe energije je doseženo z občasnimi vklopi, po katerih iztočni rele samodejno izklopi ventilator po vnaprej nastavljenem času (7-15 min).- Prezračevanje s prisilnim odvodom se izvede v straniščih in garderobah (podrobnejše podatke glej tlorise). Za odvod zraka se uporabijo stenski podometni vgradni radialni ventilator z zaporno loputo z mehkim tesnenjem in vzmetjo, ki skupaj preprečujeta povratni tok zraka. Vsak ventilator se priključi na lastno vertikalo 80 mm, ki vodi na streho objekta. Ventilatorji se dobavijo z iztočnimi releji in električno vežejo na stikalo luči. Predvideni so ventilatorji s kapaciteto 60 m3/h in glasnostjo 35 db in z zaščito, V kuhinji se predvidi odvod iz nape. Le-ta je del opreme in ne strojnih instalacij. Predvidena velikost odvodne cevi znaša 125 mm. Kanali so iz pocinkanih ali aluminijastih spiro cevi. Kanali se izolirajo z izolacijo iz umetnega kavčuka debeline 13 mm. Tehniško poročilo 14

1.3. VODOVOD IN KANALIZACIJA 1.3.1. VODOVODNA INSTALACIJA 1.3.1.1. HIŠNI PRIKLJUČEK TER HIŠNI PRIKLJUČNI VOD Obstoječe stanje: Objekt je obstoječ in že priključen na javni vodovodni cevovod LŽ DN80, ki poteka preko parcele investitorja na južni ter zahodni strani objekta. Objekt je na južni strani na javni vodovodni cevovod priključen s skupnim priključkom. Obstoječ vodomer je z nazivnim pretokom Qn=2.5m3/h, dp=0,6bar in se nahaja v vodomerni niši v kleti objekta. Na jugozahodni strani objekta je na javni cevovod izveden tudi priključek vključno z vodomernim jaškom, za objekt na sosednji parceli št. 2249 (Veselova 15a). Predvideno stanje: Glede na hidravlični izračun obstoječi vodomer ustreza. V skladu s projektnimi pogoji (VO-KA, št. 1297-12) ter mnenjem (VO-KA, dopis št. 01-2000-I-079633/2013) upravljavca javnega vodovodnega omrežja ter v skladu z dogovorom z dne 6.2.2013, se v sklopu rekonstrukcije objekta rekonstruira del javnega vodovodnega omrežja na južni ter zahodni strani objekta do parcelne meje na zahodni strani objekta, skupno v dolžini cca. 32m, pri tem se rekonstruira tudi hišni priključni vod obravnavanega objekta. Meritev porabe vode se ohrani na obstoječi lokaciji, vključno z vso potrebno armaturo. Skladno z dogovorom z upravljavcem vodovodnega omrežja se priključni vod objekta na Veselovi ulici 15a prestavi in rekonstruira vključno do vstopa v objekt Veselova 15a, vodomerni jašek s pripadajočo armaturo na trenutni obstoječi lokaciji se ruši oz. prestavi na novo predvideno lokacijo OPOMBA: Zgoraj navedene rekonstrukcije zunanjih razvodov (razen obnove vodovodnega priključka za obravnavani objekt) niso predmet tega projekta. Meja obdelave tega projekta je priključitev na zunanji javni cevovod. Objekt se bo priključil na rekonstruirani zunanji vodovodni cevovod NL80, ki poteka ob objektu na južni strani objekta. Na priključku se izvede podzemni zaporni zasun dimenzije DN25 s teleskopsko garnituro ter LŽ zaščitno kapo. Zasun je izdelan iz nodilarne litine, streme zasuna iz nerjavnega jekla. Za priključni vod do objekta se uporabijo cevi tip PE80. PE cevi se polagajo dovolj ohlapno da bo mogoče njihovo krčenje oz. širjenje zaradi temperaturnih sprememb. PE cevi se medsebojno spajajo s čelnim varjenjem, z armaturami oz. fazonskimi kosi pa z navarjenim PE-končniki s prostimi Lž prirobnicami (med vse prirobnične spoje se vložijo gumijasta tesnila, spoji pa se izvedejo z nerjavečimi vijaki in maticami). Dno jarka je potrebno pred polaganjem cevovoda poravnati z odstopanjem do 2cm, komprimirati z nabijanjem in nanj izvesti peščeno posteljico v debelini 10cm. Zasip cevi se izvede najprej ročno z drobnim neostrim materialom, posebej skrbno je potrebno obsipati celotno cev. Zasip in nabijanje se izvedeta v plasteh po 30cm s tem da se ca 50cm nad temenom cevi položi PVC opozorilni trak s kovinskim vložkom ter ponavljajočim se napisom "VODOVOD". Ročni zasip in nabijanje se izvedeta ca 30cm nad temenom cevi. Dokončni zasip ter nabijanje se lahko nato izvedeta strojno z izkopanim materialom, iz katerega pa je potrebno predhodno odstraniti vse večje kamne, les ali druge tujke. Po končanem zasipu je potrebno na površini vzpostaviti prvotno stanje (asfalt, gramoz, trava), višek zemljine pa razgrniti ob trasi ali odpeljati na deponijo. Pred zasipom je potrebno na odseku položenega cevovoda izvesti še tlačni preizkus v skladu z navodili proizvajalca ter ustreznih predpisov (DIN 4279). Tehniško poročilo 15

OPOMBA: Prestavitev ali zamenjavo vodomera in potrebnih armatur sme izvesti izključno upravljavec javnega vodovodnega omrežja oz. od njega pooblaščeni izvajalec. 1.3.1.2. NOTRANJI RAZVODI Vstop v objekt se rekonstruira z vodotesnim prehodnim elementom skozi steno objekta v kleti. Priključi se na obstoječ vodomer s pripadajočo armaturo v vodomerni niši v kleti objekta. Za vodomerom se dovodna cev spusti v plast talne izolacije ter spelje do kurilnice, kjer se predvidi grobi avtomatski filter s povratnim izpiranjem. Razvodno omrežje v objektu bo izvedeno v celoti z namenskimi kompozitnimi cevmi (Pexb/Al/Pe) Razvodi potekajo plasti talne izolacije, delno vidno pod stropom kleti ter v dvojnem stropu nadstropja, dvižni vodi oz. priključki san. opreme so položeni praviloma v stenskih utorih oz. montažnih stenah enako kot priključki na posamezne sanitarne elemente. Vsak sanitarni element bo na priključku opremljen s podometnim, ravnim prehodnim ali kotnim regulirnim ventilom, da ga bo tako v primeru potrebe mogoče izločiti iz uporabe brez vpliva na ostale. Vse cevi je potrebno ustrezno toplotno in antikorozijsko zaščititi: san. hladna voda: 1. vidno, v dvojnem stropu ali v instalacijskem jašku: izolacijski cevaki iz kamene volne, debeline 10mm, kaširani z Alu folijo. 2. v tleh, stenskem utoru: izolacijski cevaki z zaprtocelično strukturo, debeline 9mm (npr. ARMACELL AC) san. topla voda - v tleh, stenskem utoru ali mont. steni: izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo deb. 13 mm (npr. ARMACELL AC) Vsak sanitarni element bo na priključku opremljen s podometnim, ravnim prehodnim ali kotnim regulirnim ventilom, da ga bo tako v primeru potrebe mogoče izločiti iz uporabe brez vpliva na ostale. 1.3.1.3. PRIPRAVA SAN. TOPLE VODE Zaradi predvidene majhne porabe sanitarne tople vode ter dislociranosti porabnikov je priprava sanitarne tople vode ločena za posamezne skupine porabnikov v objektu in sicer z električnimi bojlerji (V=5L, Pel=2kW/230V), ki se namestijo neposredno ob porabnikih. Priključitev na vodovodno instalacijo - glej priložene načrte. Na el. omrežje se priključujejo preko tedenskih programskih ur, tako da so grelniki izključeni v času, ko objekt ne obratuje (ponoči, nedelje in prazniki) oziroma glede na želje uporabnika. Zaradi predvidene majhne porabe sanitarne tople vode ter dislociranosti porabnikov je priprava sanitarne tople 1.3.1.4. TLAČNI PREIZKUS TER DEZINFEKCIJA VODOVONE NAPELJAVE Tlačni preizkus javni vodovod Tehniško poročilo 16

Med tlačnim preizkusom morajo biti vsa vozlišča nezasipana. Vozlišča in loke je potrebno pred tlačno preizkušnjo sidrati z betonskimi sidrnimi bloki. Na razpolago morajo biti vse črpalke za tlačni preizkus vključno z vsemi potrebnimi manometri in dodatnim materialom, potrebnim za izvedbo preizkusa. Manometri morajo biti ustrezno preizkušeni za kar se predloži ustrezna dokumentacija o nastavitvah na pristojnem uradu. Če se med preizkusom pokažejo napake, je potrebno takoj odpraviti in preizkus ponoviti. Tlačni preizkus se lahko izvaja po izvedbi vseh gradbenih in montažnih delih, vključno z vsemi jaški in sidrnimi bloki, kjer so predpisani, Jaški, vozlišča in vsa spojna mesta cevovoda morajo ostati nezasipani. Tlačni preizkus se izvede v skladu z določili SIST EN805 poglavje 10 in naknadno sprejetimi dopolnili A-F (delovni tlak v cevovodu pod 5,0bar), pri tem je poleg navodil proizvajalca upoštevati: Preizkusi se izvedejo po napolnjenju cevi z vodo ter popolnim odzračenjem, temp. stene cevovoda pa ne sme biti višja kot 20 C Pred preizkus se izvede s tlakom 15 bar v času 12 ur, mogoče je dopolnjevanje glavni preizkus se izvede s tlakom 10 bar v času 1 ure, v tem času se merjeni tlak na preizkusnem manometru ne sme spremeniti vet kot ±2% od začetnega, dopolnjevanje ni dovoljeno. Po izvedbi tlačnega preizkusa se izpolni obrazec o opravljenem tlačnem preizkusu v skladu z določili SIST EN805. lzvede se tudi dezinfekcija vseh vodovodnih cevovodov v skladu z določili SIST EN805 in navodili DVGW in W291, kar sme opraviti le pooblaščena oseba, ki o ustreznosti na podlagi kemijske analize vzorca vode tudi izda potrebno potrdilo o primernosti. V času izvedbe preizkusov bo moral biti prisoten tudi predstavnik nadzora, ki bo potrdil zapisnike o uspešno izvedenih preizkusih. Po končani fini montaži se izvede preizkusni pogon z regulacijo vseh elementov in naprav. Ves vgrajeni material mora biti prve kvalitete ter izdelan v skladu s standardom SIST EN 805 ter mora imeti priložen veljaven atest ali certifikat. Za vso vgrajeno opremo je potrebno pridobiti predhodno soglasje investitorja. Za vsa odstopanja od projekta je potrebno pridobiti soglasje odgovornega projektanta in predstavnika nadzora. Vsa dela se lahko izvajajo v skladu s projektom za izvedbo, ki se izdela v skladu s pričujočim ter morebitnimi dodatnimi zahtevami soglasodajalcev. Po končanih delih je izdelati tudi projekt izvedenih del, ki se ob predaji objekta izroči investitorju skupaj z ostalo dokumentacijo. Tlačni preizkus objekt Po končani grobi montaži in izpihovanju cevovodov je potrebno izvesti tlačni preizkus na vodovodni inštalaciji. Pred preizkusom pa je potrebno izvesti naslednje: vsi odseki morajo biti podvrženi tlačnemu preizkusu, merilnik tlaka mora biti priključen na najnižji točki instalacije, popolnoma izgotovljena, vendar še ne zaprta instalacija, mora biti napolnjena s prečiščeno pitno vodo in odzračena, vodovodno instalacijo je potrebno preizkusiti s tlakom, ki je 1,5 x večji od delovnega tlaka, vendar ta ne sme biti manjši od 12 bar, pred izvedbo tlačnega preizkusa je potrebno zapreti ventila pred in za elementom za pripravo tople vode, da bi se element zavaroval pred preizkusnim tlakom. Za predhodni preizkus se uporabi preizkusni tlak, ki je enak dvojnemu obratovalnemu tlaku, povečanem za 5 bar vendar ne manjši kot 12 bar. Preizkusni tlak je potrebno v 30 min dvakrat reaktivirati. To pomeni, da ga je potrebno reaktivirati na vsakih 10 minut. V naslednjem preizkusu, ki traja ponovno 30 min, sme padec tlaka znašati max. 0,3 bar. Pri tem se ne sme pojaviti nobena netesnost spoja kjerkoli v instalaciji. Tehniško poročilo 17

Takoj po opravljenem predhodnem preizkusu je potrebno izvesti glavni preizkus z enakim tlakom, kot je bila instalacija obremenjena pri predhodnem preizkusu. Čas trajanja preizkusa znaša 2 uri. Padec tlaka po opravljenem preizkusu ne sme znašati več kot 0,2 bar glede na odčitani preizkusni tlak ob koncu predhodnega testa. Pregledati je potrebno tudi vse spoje, na nobenem mestu se ne sme pojaviti netesnost. Dezinfekcija cevovodov Po izvedenem tlačnem preizkusu je potrebno izvesti pranje in dezinfekcijo cevovodov za sanitarno hladno in toplo vodo ter cirkulacijo z raztopino klora. Čiščenje mora biti ločeno za vsako zanko cevi. Maksimalna dolžina cevi znaša 100 m in ne sme biti presežena. Običajno morajo biti vsa mesta odprta. Čiščenje poteka pri minimalni hitrosti 0,5 m/s. O vseh preizkusih je potrebno voditi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ investitorja. 1.3.2. ODTOČNA KANALIZACIJA V objektu so predvidene naslednje odtočne kanalizacije: - fekalna odtočna kanalizacija - odvod kondenzata hladilnih naprav Priključek na javno kanalizacijsko obrežje je obstoječ. Celotna fekalna odtočna kanalizacija (razen razvodov v temeljih objekta), je predvidena s PE odtočnimi cevmi in fazonskimi kosi, ki se spajajo s čelnim varjenjem. V temeljih se predvidi uporaba trdih PP odtočnih cevi, ki se spajajo z mufami z vloženimi gumijastimi tesnili. Priključi se na obstoječ odtok v kleti. Za vse horizontalne spremembe smeri se uporabijo le 45 elementi, pri prehodu iz vertikale v horizontalo so vgrajeni še vmesni ravni deli dolžine 25cm, 87 odcepi so uporabljeni le za priključke na vertikalne dvižne vode, pri čemer pa ni protitoka. Dvižni vodi se položijo enako kot priključki na posamezne sanitarne elemente v stenskih utorih oziroma vodno ob stenah, horizontalni razvodi pa večinoma pod temeljno ploščo, delno pa pod stropom pritličja, ter v montažnih stenah oz. stenskih utorih in sicer z max. mogočim padcem proti priključnim jaškom oz. vertikalam. Odzračenje je speljano nad površino teh. etaže, kjer je min. 0.3m nad površino strehe nameščena odzračna kapa. V območju dvojnih stropov se za horizontalne razvode uporabijo nizkošumne cevi. Vsak sanitarni element je priključen na odtočno kanalizacijo preko vodne smradne zapore, to je sifona. Za odvod razlite vode se vgradijo talni odtoki s sifoni, ki so v sanitarijah pretočne izvedbe. Skozi te odtoke ter v ta namen vgrajene čistilne cevi bo mogoče tudi čiščenje kanalizacije v primeru zamašitve. Za odvod kondenzata od hladilnih naprav je predvidena posebna odtočna kanalizacija. Priključuje se delno na preostalo odtočno kanalizacijo (preko sifonskih smradnih zapor, točna lokacija priključkov tehnološke opreme je določena po navodilih proizvajalca oz. dobavitelja opreme), delno se vodi v ponikanje preko drenaže objekta. Uporabljene so PE odtočne cevi, možno je uporabiti tudi komp. vodovodne cevi (priključki elementov do DN30) ali bakrene cevi. Celotna vidno položena odtočna kanalizacija ter odtoki kondenzata se toplotno zaščiti z izolacijskimi ploščami z zaprtocelično strukturo.(deb 20mm). Tehniško poročilo 18

1.3.3. SANITARNA OPREMA Vsa vgrajena sanitarna oprema je I. kvalitete, tip in barve pa po izbiri investitorja oz. projektanta notranje opreme. Razporeditev je razvidna iz priloženih načrtov. 1.3.4 SPLOŠNO Po končani grobi montaži in izpihovanju cevovodov, a še pred njihovim zakritjem, naj se izvede tlačni preizkus (na vodovodni instalaciji z vodnim tlakom 12 bar v času 2 uri, na odtočni kanalizaciji z zalivanjem z nadtlakom 0,3 bar na najvišji točki v času 15 minut, pri čemer se po koncu preizkusa merjene vrednosti ne smejo za več kot 2% razlikovati od začetnih), po končani fini montaži pa še preizkusni pogon z regulacijo armatur ter vseh elementov in naprav. Izvesti je tudi dezinfekcijo vodovodne instalacije, kar sme opraviti le pooblaščena oseba, ki mora o uspešnosti izvedbe izdati tudi potrdilo o primernosti vode za pitje. Ves vgrajeni material mora biti I. kvalitete ter izdelan po SIST ali DIN standardih oz. mora imeti veljavni atest. Za vsa odstopanja od projekta je potrebno pridobiti soglasje odgovornega projektanta in predstavnika nadzora, vsa morebitna odstopanja pa tudi vnesti v projekt izvedenih del, ki se ob predaji objekta izroči investitorju skupaj z ostalo dokumentacijo. Ob primopredaji del je predložiti sledečo dokumentacijo: izjave po zakonu o graditvi objektov dopolnila k projektu za izvedbo kot projekt izvedenih del ateste, spričevala, certifikate izjave o preizkusih in atestih zapisnik o tehničnih meritvah in nastavitvah projektnih parametrov navodila za obratovanje in vzdrževanje garancijske izjave o kvaliteti izvršenih del garancijske liste potrjen dnevnik o izvajanju del z zapisom projektnih sprememb izjavo o zaključku del, oz. odpravi pomanjkljivosti zapisnik o finančnem pobotu 1.3.5 TEHNIŠKI IZRAČUN 1.3.5.1. VODOVODNA INSTALACIJA Celotno dimenzioniranje vodovodne instalacije je izvedeno na podlagi vršnih pretokov (san. voda po DIN standardih ter ustrezni literaturi) oz. dejanskih pretokov. Tehniško poročilo 19

WC kotliček kos 8 x 0,13 l/s = 1,04 l/s umivalnik kos 8 x 0,14 l/s = 1,12 l/s pomivalno korito malo kos 1 x 0,14 l/s = 0,14 l/s izliv R ½ kos 1 x 0,15 l/s = 0,15 l/s skupaj ΣVR = 2,45 l/s Qmax S = 0,682 (ΣVR) 0,45 0,14 = 0,88 l/s = 3,17 m 3 /h Priključni cevovod: ustreza priključni cevovod PE80-d32x3,0 (v = 1,65 m/s) Izbira vodomera: z ozirom na navedene pret. količine predvidim vodomer DN20 (Q NAZ = 2,5 m 3 /h, Q MAX = 5,0 m 3 /h) 1.3.5.2. ODTOČNA KANALIZACIJA Celotno dimenzioniranje odtočne kanalizacije je izvedeno na podlagi obremenilnih enot (po DIN standardih ter ustrezni literaturi). WC kotliček kos 8 x 2,5 AWs = 20,00 AWs umivalnik kos 8 x 0,5 AWs = 4,00 AWs pomivalno korito malo kos 1 x 1,0 AWs = 1,00 AWs izlivnik kos 1 x 1,0 AWs = 1,00 AWs odtok DN50 (kondenz) kos 25 x 0,1 AWs = 2,50 AWs T.S. DN70 kos 1 x 1,0 AWs = 1,00 AWs skupaj ΣAWs = 29,5 AWs Qmax F = 0,5 x (ΣAWS) 0,5 = 2,72 l/s ustreza skupna odtočna cev DN 100 (h/d = 0,5, i = 2%, q max = 4 l/s) Tehniško poročilo 20

1.3.6 PRILOGE 1.3.6.1. VOKA MNENJE K REKONSTRUKCIJI OBJEKTA Tehniško poročilo 21

1.4. OCENA INVESTICIJE Ocenjena vrednost investicije za strojne instalacije znaša: 170.500. Tehniško poročilo 24