NASTAVNI PLANOVI I PROGRAMI NA POSLEDIPLOMSKITE STUDII PO HEMIJA

UNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ" - SKOPJE PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET INSTITUT ZA HEMIJA NASTAVNI PLANOVI I PROGRAMI NA POSLEDIPLOMSKITE STUDII PO HEMIJA Skopje, 2003

NASTAVEN PLAN I. Poslediplomski (magisterski) studii Predmet Krediti Vkupno po semestar I semestar 30 1. Metodologija na nau~no-istraùva~ka rabota 2. Se izbira eden od ovie dva predmeti:* a) Obrabotka i interpretacija na eksperimentalni podatoci vo hemijata (15 krediti) b) Hemija na ìvotnata sredina (15 krediti) II semestar od 30 do 40 2-3 izborni predmeti od 30 do 40 III semestar od 30 do 40 2-3 izborni predmeti od 30 do 40 IV semestar 40 Magisterska rabota 40 * Studentot izbira samo eden od ovie predmeti. Onoj predmet od ovie dva koj{to nema da bide izbran kako zadolìtelen se priklu~uva kon listata na izborni predmeti. 15 15 II. Poslediplomski (specijalisti~ki) studii Predmet Krediti Vkupno po semestar I semestar od 30 do 40 1. Metodologija na nau~no-istraùva~ka rabota 2. 2-3 izborni predmeti 15 15-25 II semestar 30 Specijalisti~ka rabota 30 A. LISTA NA ZADOL@ITELNI PREDMETI 1. Metodologija na nau~no-istraùva~ka rabota 55 ~asa 15 krediti d-r Bojan [optrajanov, redoven profesor d-r Gligor Jovanovski, redoven profesor 2a. Obrabotka i interpretacija na eksperimentalni podatoci vo hemijata 50 ~asa 15 krediti d-r Lidija [optrajanova, redoven profesor d-r Qup~o Pejov, docent 2b. Hemija na ìvotnata sredina 50 ~asa 15 krediti d-r Ilinka Spirevska, redoven profesor d-r Traj~e Stafilov, redoven profesor B. LISTA NA IZBORNI PREDMETI 1. Kompjuteri vo hemijata 45 ~asa; 12.5 krediti d-r Zoran Zdravkovski, redoven profesor 2. Hemiski primeni na grupovata teorija 50 ~asa; 15 krediti d-r Bojan [optrajanov, redoven profesor 3. Metodi na molekulskata spektroskopija -teorija i primena 70 ~asa; 20 krediti d-r Biqana Min~eva-[ukarova, redoven profesor d-r Viktor Stefov, docent 4. Difrakcioni metodi za ispituvawe na kristali 55 ~asa; 15 krediti d-r Gligor Jovanovski, redoven profesor 2

5. Sovremeni elektroanaliti~ki metodi 70 ~asa; 20 krediti d-r Kornelija Stojanova, redoven profesor d-r Blagoja Jordanoski, redoven pofesor 6. Odbrani poglavja od teoretska organska hemija 45 ~asa; 12.5 krediti d-r Bogdan Bogdanov, redoven profesor 7. Heterocikli~na hemija so hemija na prirodni proizvodi 45 ~asa; 15 krediti d-r Liljana Jovevska, vonreden profesor 8. Sovremeni sintezi vo organskata hemija 70 ~asa; 20 krediti d-r Zoran Zdravkovski, redoven profesor d-r Frosa Anastasova, docent 9. Odbrani poglavja od eksperimentalna organska hemija 30 ~asa; 7,5 krediti d-r Emil Popovski, docent 10. Organska stereohemija 55 ~asa; 15 krediti d-r Bogdan Bogdanov, redoven profesor 11. Molekularno modelirawe vo organskata hemija i vo biohemijata 40 ~asa; 20 krediti d-r Zoran Zdravkovski, redoven profesor d-r Bogdan Bogdanov, redoven profesor 12. Sovremeni hemiski metodi vo eksperimentalnata biohemija 60 ~asa; 15 krediti d-r Kiro Stojanoski, redoven profesor 13. Sovremeni biomedicinski metodi vo eksperimentalnata biohemija 60 ~asa; 17,5 krediti nastavnici od Medicinskiot fakultet 14. Klini~ko-biohemiski laboratoriski metodi 50 ~asa; 15 krediti nastavnici od Medicinskiot fakultet 15. Elektrohemiski metodi vo biohemiskata analiza 45 ~asa; 12,5 krediti d-r Valentin Mir~eski, docent d-r Blagoja Jordanoski, redoven profesor 16. Neorganska biohemija 45 ~asa; 12,5 krediti d-r Slobotka Aleksovska, docent d-r Mirjana Ristova, vonreden profesor 17. Bioneorganska hemija 40 ~asa; 10 krediti d-r Ivan Grozdanov, redoven profesor 18. Sovremeni tenkoslojni materijali 45 ~asa; 12,5 krediti d-r Ivan Grozdanov, redoven profesor 19. Koordinaciona hemija 70 ~asa; 20 krediti d-r Verka Jordanovska, redoven profesor d-r Mirjana Ristova, vonreden profesor 20. Hromatografski metodi 70 ~asa; 20 krediti d-r Simka Petrovska-Jovanovi}, redoven profesor d-r Zoran Zdravkovski, redoven profesor 21. Analiza na tragi 45 ~asa; 12,5 krediti d-r Ilinka Spirevska, redoven profesor d-r Katarina ^undeva, vonreden profesor 22. Spektroskopski i radiohemiski analiti~ki metodi 70 ~asa; 20 krediti d-r Lidija [optrajanova, redoven profesor d-r Traj~e Stafilov, redoven profesor 23. Izvori na znaewe vo hemijata i proverka na znaewata 45 ~asa; 12,5 krediti d-r Bojan [optrajanov, redoven profesor 24. Tehniki i tehnologii na u~ewe 45 ~asa; 12,5 krediti d-r Slobotka Aleksovska, docent 25. Modeli i animacii 40 ~asa; 10 krediti d-r Vladimir Petru{evski, redoven profesor 26. Eksperimentot vo nastavata po hemija 70 ~asa; 20 krediti d-r Vladmir Petru{evski, redoven profesor 27. Sovremeni teoriski metodi vo hemijata 50 ~asa; 15 krediti 3

d-r Qup~o Pejov, docent d-r Viktor Stefov, docent 28. Fizika na cvrsta sostojba 45 ~asa; 12,5 krediti d-r Nenad Novkovski, redoven profesor 29. Kvantna mehanika I 55 ~asa; 15 krediti d-r \or i Ivanovski, redoven profesor 30. Kvantna mehanika II 55 ~asa; 15 krediti d-r \or i Ivanovski, redoven profesor 31. Hemija i fizika na polimeri 55 ~asa; 15 krediti d-r Maja Cvetkovska, redoven profesor (Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet) Lista na predmeti od drugi fakulteti (kredit-trensfer predmeti) 1. Od Institutot za fizika: - Opti~ki i fotoelektri~ni svojstva na polusprovodnicite (30 ~asa; 7,5 krediti) d-r Mitre Mitreski, redoven profesor 2. Od Institutot za biologija: - Molekularni osnovi na me ukleto~ni komunikacii (15 ~asa; 7,5 krediti, d-r Danica Roganovi}-Zafirova, redoven profesor - Biomembrani (10 ~asa; 5 krediti) d-r Danica Roganovi}-Zafirova, redoven profesor - Fizi~ka hemija na enzimite (15 ~asa; 7,5 krediti) d-r Biqana Min~eva [ukarova, redoven profesor). 4. Od Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet: - Odbrani poglavja od enzimologija (40 ~asa, 10 krediti) d-r Aco Dimitrovski, redoven profesor - Nauka za neorganski materijali (30 ~asa, 7,5 krediti) d-r Milosav Milo{evski, redoven profesor - Procesi vo prehrambeno in`enerstvo (40 ~asa, 10 krediti) d-r Slobodanka Kuzmanova, redoven profesor - Industrija i okolina (30 ~asa, 7,5 krediti) d-r Todor Anovski, redoven profesor - Struktura i gradba na metalni minerali (40 ~asa, 10 krediti) d-r Simon Jan~ev, redoven profesor - Totalno upravuvawe so kvalitetot (30 ~asa, 7,5 krediti) d-r Violeta ^epujnoska, redoven profesor 4. Od Institutot za pedagogija pri Filozofskiot fakultet : - Sovremeni sistemi na obrazovanieto i vospitanieto (20 ~asa, 7,5 krediti) nastavnik od Institutot za pedagogija pri Filozofskiot fakultet. 4

VA@NI NAPOMENI ZA NAÎNOT ZA STUDIRAWE Nastavata na postdiplomskite studii }e bide organizirana preku predavawa, konsultacii (grupni i individualni), ve`bi (laboratoriski i presmetkovni), seminarski raboti i samostojna izrabotka na magisterski ili specijalisti~ki trud. Magisterskite studii }e se organiziraat vo ~etiri semestra, pri {to vo prviot semestar se slu{aat dvata zadolìtelni predmeta. Vkupniot fond na ~asovi od zadolìtelnite predmeti iznesuva 105 ~asa (30 krediti). Vo prvata studiska godina, vo vtoriot semestar, kandidatot izbira 2 do 3 predmeta od ponudenata lista, pri {to fondot na izbranite ~asovi ne smee da bide pomal od 70 ~asa (odnosno 30 krediti). Istoto se odnesuva i na tretiot semestar. Vkupniot broj na izbrani predmeti vo prva i vtora godina ne moè da bide pomal od 4. So izbornite predmeti kandidatot potesno se naso~uva. Izborot e dirigiran: najmalku dve tretini od predmetite treba da so~inuvaat edinstvena celina. Konkretniot izbor se pravi taka {to vkupniot fond na ~asovi od prva i vtora studiska godina, ne zemaj}i ja predvid magisterskata rabota, ne smee da bide pomal od 300 ~asa (90 krediti). Izbiraweto na predmetite go vr{i kandidatot vo sorabotka so rakovoditelot na postdiplomskite studii, a izborot se smeta za kone~en otkako }e go potvrdi nastavnonau~niot sovet na postdiplomskite studii na Institutot. Kandidatot moè da prijavi izrabotka na magisterskata rabota, dokolku gi ima poloèno ispitite po site zadolìtelni i izbrani predmeti. Temata za magisterskiot trud ja odobruva Nastavno-nau~niot sovet na Prirodnomatemati~kiot fakultet, na predlog na Stru~niot sovet na Institutot za hemija. Po poloùvaweto na ispitite po site islu{ani predmeti i izrabotuvaweto na magisterska rabota, kandidatot moè da pristapi kon nejzina odbrana, dokolku Nastavno-nau~niot sovet pozitivno ja oceni, soglasno zakonskite propisi. Na Institutot za hemija, minimalen kriterium za prifa}awe na recenzijata na magisterskata rabota e najmalku eden objaven (ili prifaten za pe~atewe) nau~en trud vo nau~no spisanie. Trudot treba da bide od oblasta na prijavenata tema, a kandidatot vo trudot treba da figurira kako eden od najmnogu tri avtora. So odbranata na magisterskiot trud kandidatot se zdobiva so zvaweto magister po hemiskite nauki. Onie kandidati koi }e bidat orientirani kon nastavnite disciplini i izrabotat magisterska rabota od oblasta na nastavnata hemija }e dobijat zvawe magister po hemiskite nauki od oblasta na nastavata po hemija. Vo ramkite na postdiplomskite studii, osven magisterskite, se organiziraat i specijalisti~ki studii. Ovie studii traat edna godina i se sostojat od eden zadolìtelen predmet (Metodologija na nau~noistraùva~kata rabota) i 2 do 3 izborni predmeta. Predmetite se izbiraat taka {to vkupniot fond na ~asovi da iznesuva najmalku 110 (30 krediti), ne smetaj}i go tuka fondot na ~asovi (60 ~asa; 30 krediti) za izrabotka na specijalisti~kiot trud. Kon listata na izbornite predmeti, vo ovoj slu~aj, se dodavaat i predmetite Obrabotka i interpretacija na eksperimentalni podatoci vo hemijata i Hemija na ìvotnata sredina. Kon izrabotka na specijalisti~kiot trud kandidatot moè da pristapi po poloùvaweto na zadolìtelniot i izbranite predmeti. Postapkata do odbranata na specijalisti~kiot trud e ednakva so onaa za magisterskite studii (osven objavuvawe na nau~en trud). Po odbranata na trudot, kandidatot se steknuva so zvaweto specijalist po hemiskite nauki odnosno specijalist po hemiski nauki od oblasta na nastavata po hemija. Na poslediplomskite studii pri Institutot za hemija na PMF moè da se zapi{uvaat kandidati koi zavr{ile studii po hemija, dvopredmetni studii po biologija hemija; biologija, farmacija, tehnologija, metalurgija, interdisciplinarnite studii po inènerstvo na ìvotnata sredina (ISI@S) i fizika. Kandidati koi }e bidat orientirani kon nastavnite disciplini i }e rabotat magisterska, odnosno specijalisti~ka rabota od oblasta na nastavnata hemija, potrebno e da imaat zavr{eno nastavna nasoka na studiite po hemija, ili da imaat rabotno iskustvo kako profesor po hemija od najmalku 5 godini. Ostanatite kandidati treba prethodno da gi islu{aat i poloàt ispitite po predmetite: metodi na hemisko eksperimentirawe, metodika vo hemijata so hospitacii, istorija na hemijata, pedagogija i psihologija od dodiplomskite studii po hemija, nastavna nasoka. Drugite uslovi za zapi{uvaweto i studiraweto se regulirani so Pravilnikot za poslediplomski studii na PMF, so Zakonot za visokoto obrazovanie i so konkursot za zapi{uvawe na poslediplomskite studii. 5

NASTAVNI PROGRAMI Metodologija na nau~noistraùva~kata rabota D-r Bojan [optrajanov, redoven profesor D-r Gligor Jovanovski, redoven profesor Nau~en pristap kon eksperimentot. Zna~ewe na naukata voop{to. Zna~ewe na hemijata i srodnite nauki. Nau~ni metodi na istraùvawe. Klasi~ni i kompjuterizirani izvori na hemiski informacii. Sobirawe na eksperimentalni rezultati i nivna obrabotka. Prezentirawe na rezultatite. Oformuvawe na nau~nite rezultati za prezentacija: Prigotvuvawe na usni izlagawa i posteri. Prigotvuvawe na nau~en i stru~en trud. Oformuvawe na magisterska rabota i doktorska disertacija. Seminarska rabota od nekoja sovremena oblast na istraùvawe vo hemijata. Temite se izbiraat po predlog na kandidatot i vo konsultacija so predmetniot nastavnik. 1. Ebel, C. Bliefert, W.E. Russey, The Art of Scientific Writing, VCH Verlagsegesellschaft mbh, Weinheim, 1987. 2. J. S. Dodd, The ACS Style Guide, A Manual for Authors and Editors, ACS, Washington, 1986. 3. C. Turk, Effective Speaking, E. & F.N. Spon, London, 1985. 4. C. Turk, J. Kirkman, Effective Writing, E. & F.N. Spon, London, 1989. Obrabotka i interpretacija na eksperimentalni podatoci vo hemijata d-r Lidija [optrajanova, redoven pofesor d-r Qup~o Pejov, docent Eksperiment. Planirawe na eksperimentot. Gre{ki niz stadiumite na eksperimentot. Na~ini na namaluvawe na gre{kite. Obrazec. Merewe. To~nost i preciznost pri mereweto. Podatoci od mereweto od edna serija. Prikaùvawe na podatocite (grafi~ki, analiti~ki, tabelarno). Grupirawe na podatocite. Procenka na podatocite od edna serija merewa (grafi~ki i analiti~ki). Sredna vrednost, medijana. Interval na verodostojnost. Podatoci od pove}e paralelni serii merewa. Ocenka na pripadnosta/nepripadnosta na podatocite na edna serija merewe (statisti~ki parametri, hipotezi). Rezultat. Prikaùvawe na rezultatite (zna~ajni mesta, CV..). Izbor na optimalen metod za vodewe na eksperimentot. Validacija (vrednuvawe) na metodot (sigurnost, osetlivost, selektivnost, specifi~nost, granica na detekcija, brzina, cena na ~inewe, atesti i sistem na atestirawe, zakonska regulativa). Standardizacija i kvalitet. Standardizacija i metodi za kontrola na kvalitetot (kaj nas i vo svetot). Vrednuvawe i planirawe na me ulaboratoriski, dnevni i me udnevni ispituvawa. Podgotovka na kalibracioni krivi. Nao awe na vidot na korelacija. Ocenka na korelacijata (R, R 2, hipotezi). Kompjuterska obrabotka i skladirawe na podatocite. Eksperimentalen dizajn, optimizacija i prepoznavawe na profilot (oblikot). Hemometriski metodi. Faktorska analiza vo hemijata. Analiza na glavna komponenta. Klaster analiza vo hemijata. Nevronski mreì. 1. J. Keenan Taylor, Quality Assurance of Chemical Measurements, 1987. 2. J. C. Miller, J. N. Miller, Statistics for Analytical Chemistry, 3rd Ed., Ellis Horwood and Prentice Hall, London, 1993. 3. V. P. Spiridonov, A. A. Lopatkin, Matematička obrada fizikalno-kemijskih podataka, Školska knjiga, Zagreb, 1974. 4. Frank S. Budnick, Applied Mathmatics for Business Economics and the Social Sciences, McGraw-Hill, New York, 1988. Hemija na ìvotnata sredina d-r Ilinka Spirevska, redoven profesor d-r Traj~e Stafilov, redoven profesor Voved. Uloga i zna~ewe na hemijata na ìvotnata sredina i nejzina povrzanost so biohemijata na ìvotnata sredina i industriskite ekosistemi. Zagaduva~ki materii vo ìvotnata sredina. Jaglevodorodi. Polihlorirani bifenili. Dioksini. Furani. Pesticidi. Poliaromati~ki jaglevodorodi. Detergenti. Metali. Metaloorganski soedinenija. Procesi 6

vo ìvotnata sredina. Globalni procesi. Hemija na atmosferata i zagaduvawe na atmosferata. Predviduvawe na zagaduvaweto na atmosferata (modeli). Hemija na vodata i zagaduvawe na vodata. Presmetuvawe na opteretuvawe na rekite so organski zagaduva~i. Po~va i zagaduvawe na po~vata. Hrana i zagaduvawe na hranata. Vlijanie na hemiskite supstanci vrz ìvotnata sredina. Toksi~nost. Vlijanie vrz genetskiot materijal. Industriska ekologija. Zagaduvawe od industrijata. Energetika. Menaxment na opasnite materii. Tehni~ko-thenolo{ki merki za za{tita na ìvotnata sredina. Hemiski analizi i monitoring na ìvotnata sredina. Analizi na vozduh, voda, po~va, hrana i biolo{ki materijal. 1. D. W. Connell, Basic concepts of environmental chemistry, CRC Press LLC, Boca Raton, 1997. 2. S. E. Manahan, Environmental chemistry, Lewis Publishers, Boka Raton, 2000. 3. C. Baird, Environmental chemistry, W. H. Freeman and Company, New York, 1995. 4. I. Spirevska, Hemija na ìvotnata sredina, Prosvetno delo, Skopje, 2002. Kompjuteri vo hemijata d-r Zoran Zdravkovski, vonreden profesor Internet. Elektronska po{ta. Metodi za racionalno prebaruvawe na podatoci na Internet. Osnovi na jazikot na Internet (HTML). Programi za prezentacija na hemiski rezultati. Word (Equation editor) matemati~ki formuli. Chem Window dvodimenzionalni hemiski formuli. HyperChem, GaussView trodimenzionalni hemiski formuli. Power Point. Elektronski tabeli. Excel. Grafikoni. Presmetuvawe na ravenki od povisok red. Uslovni izrazi. Matrici. Deskriptivna statistika. Regresiona analiza. Sloùvawe ( fituvawe ) na krivi. Programi za obrabotka na instrumentalni podatoci. Grams. Programi za optimizacija na molekulski strukturi. Hyper Chem. Gaussian. 1. Zoran Zdravkovski, Excel niz primeri od hemijata i srodnite nauki, Skopje, 2000. 2. E. Joseph Billo, Excel for Chemists, Wiley-VCH, New York, 2001. 3. On-line upatstva od site navedeni programi. Hemiski primeni na grupovata teorija d-r Bojan [optrajanov, redoven profesor Osnovi na grupovata teorija. Osnovni poimi na grupovata teorija. Poim za grupa. Transformacii na sli~nost. Klasi. Invarijantni podgrupi. Sosedni klasi. Faktorna grupa. Homomorfni i izomorfni grupi. Elementi, operacii i grupi na simetrija. Elementi i operacii na simetrija. Proizvod na operacii na simetrija. To~kovni grupi. Klasi na operacii na simetrija. Elementi i operacii na simetrija, kristalna re{etka i elementarna }elija kaj dvodimenzionalen kristal. Ramni grupi na simetrija. Prostorni re{etki i prostorni grupi. Kristalografski klasi. Reprezentacii na grupite. Matrici i operacii so niv. Transformacioni matrici. Reprezentacii na grupite. Teorema na ortogonalnosta. Karakteri na ireducibilnite reprezentacii i to~kovnite grupi. Tablici na karakteri na ireducibilnite reprezentacii na to~kovnite grupi. Soodnos me u reprezentaciite na supergrupite i subgrupite. Redukcija na reducibilnite reprezentacii. Ireducibilni reprezentacii na prostornite grupi. Grupi na translacija i Briluenovi zoni. Primena na simetrijata i na grupovata teorija. Primeni vo kvantnata mehanika.simetrijata vo kvantnite sistemi. Simetrija na operatorite vo kvantnata mehanika. Klasifikacija na sopstvenite vrednosti i sopstvenite funkcii. Linearni kombinacii na atomskite orbitali. Simetrija na molekulskite orbitali. Teorija na kristalnoto pole. Primeni vo vibracionata spektroskopija. Vibracii na molekulite i nivna simetrija. Vnatre{ni i simetriski koordinati. Primeni na grupovata teorija pri interpretacijata na spektri na kristali. Analiza vo aproksimacija na lokalnata grupa i vo aproksimacija na faktornata grupa na prostornata grupa. Drugi hemiski primeni na simetrijata i na grupovata teorija. Simetrija i stereohemija. Simetrija i dipolni momenti. Simetrija i hiralnost. Vlijanie na simetrijata vrz prote~uvaweto na reakciite. 1. S. Bagavantam, T. Venkataraiudu, Teorija grupp i eë primenenie k fizi~eskim problemam, Izdatelstvo inostranno} literaturi, Moskva, 1959. 2. G. Dàffe, M. Or~in, SimmetriÔ v himii, Mir, Moskva, 1967. 7

3. F.A. Cotton, Chemical Applications of Group Theory (2nd ed.), Wiley Interscience, New York, 1971. 4. L. Klasinc, Z. Maksić, N. Trinajstić, Simetrija molekula, Školska knjiga, Zagreb, 1979. Metodi na molekulskata spektroskopija - Teorija i primena D-r Biljana Min~eva-[ukarova, redoven profesor D-r Viktor Stefov, docent Voved: Vibraciona infracrvena i ramanska spektroskopija. Vibracioni i rotacionovibracioni spektri. Pravila za izbor. Intenziteti na lentite. Neharmoni~nost na vibraciite. Presmetuvawe na konstanite na neharmoni~nost. Fermi rezonancija. Izotopski efekti. Aktivnost na overtonovi i kombinacii. Rasejuvawe na svetlina. Ramansko rasejuvawe. Pravila za izbor. Intenziteti. Polarizacija na ramanskite linii. Spektri na gasovi, te~nosti, kristali i polimeri. Primena. Inverzen ramanski efekt, hiperramansko rasejuvawe. Nekoherentno neelasti~no rasejuvawe na neutroni. Pravila za izbor. Intenziteti. Primena. Nuklearno-magnetna rezonantna spektroskopija. Magnetni svojstva na jadroto, spin-re{eto~na interakcija, NMR spektar. NMR spektar na cvrsti supstanci, dipol-dipol interakcii, nuklearna elektri~na kvadrupolna interakcija, efekt na molekulsko dvièwe. Hemisko pomestuvawe. Spektar strukturni korelacii. Eksperimentalni metodi i primena. Elektron-spin rezonantna spektroskopija. Magnetni svojstva na elektronot. Rezonantni uslovi za elektron i elektron vo vodorod. Vrska pome u apsorpcionite linii i prviot izvod. Hiperfino razloùvawe, konstanta na hiperfino razloùvawe. ESR spektri na preodni metali. Primena. Ultravioletova spektroskopija. Poteklo na lentite vo UV. Pravila za izbor. Intenziteti. Hromofori, efekt na konjugacija i konformacija. Efekt na rastvoruva~ot. Primena na UV spektri kaj alifati~ni i kaj aromati~ni soedinenija. Spektri vo vidlivata oblast - oboeni supstanci. Primena. Masena spektrometrija. Masen spektar i masen spektrometar. Vzaimodejstvo na molekuli so jonizirani molekuli. Izotopi i izotopski pikovi. Opredeluvawe na relativna molekulska masa. Tipovi na fragmentacija. Primena. Kombinirano koristewe na spektroskopski podatoci. 1. G. Herzberg, Infrared and Raman Spectra of Diatomic Molecules, Dover Publ., New York, 1988. 2. D. L. Pavia, G. M. Lapman, G. H. Kriz, Introduction to Spectroscopy, J. Willey and Sons, New York, 1982. 3. C. N. Banwell, Fundamentals of Molecular Spectroscopy, McGraw Hill Publ., Co. Ltd, London, 1966. 4. B. [optrajanov, Spektroskopski metodi za opredeluvawe na molekulski strukturi (predavawa). Difrakcioni metodi za ispituvawe na kristali D-r Gligor Jovanovski, redoven profesor Osnovi na difrakcionite metodi. Sporedba so spektroskopskite metodi. Rendgenska difrakcija. Monokristalni obrasci. Sobirawe na eksperimentalni podatoci. Razni vidovi korekcii na refleksite. Opredeluvawe na prostornata grupa. Fazen problem i negovo re{avawe. Metoda na teòk atom (Patterson-ova sinteza; Fourier-ova sinteza). Metoda na proba i pogre{ka. Metoda na izomorfna zamena. Direktni metodi. Anomalna disperzija i apsolutna konfiguracija. Diferentna Fourier-ova mapa. Uto~nuvawe na strukturata. Polikristalni obrasci. Principi na metodata na spra{eni obrasci. Indeksirawe na liniite. Primena na metodata na spra{eni obrasci. Neutronska difrakcija. Osnovi na neutronskata difrakcija. Sporedba so rendgenskata difrakcija. Primena na neutronskata difrakcija. Deformaciona elektronska gustina. Elektronska difrakcija. Osnovi na elektronskata difrakcija. Sporedba so rendgenskata difrakcija. Primena na elektronskata difrakcija. Kristalografski bazi na podatoci i nivno koristewe. 1. J. P. Glusker, K. N. Trueblood, Crystal Structure Analysis, Second Edition, Oxford University Press, Oxford, 1985. 2. J.- J. Rousseau, Basic Crystallography, John Wiley & Sons, Chichester, 1999. 3. C. Giacovazzo, H. L. Monaco, D. Viterbo, F. Scordari, G. Gilli, G. Zanotti, M. Catti, Fundamentals of Crystallography, Ed. C. Giacovazzo, IUCr, Oxford Science Publicatrions, 1995. 4. H. Stout and L. H. Jensen, X-ray Structure Determination, Collier-Macmillan Limited, London, 1968. 8

Sovremeni elektroanaliti~ki metodi d-r Kornelija Stojanova, redoven profesor d-r Blagoja Jordanoski, redoven profesor Teoretski osnovi. Uloga na elektroanaliti~kite metodi vo istra`uvawata. Polarografski i voltametriski metodi. Klasi~na polarografija. Usovr{uvawe na polarografskite metodi. Elektrodi vo polarografijata i voltametrijata. Polarografija i nejzina primena vo za{tita na okolinata. Opredeluvawe na neorganski supstanci. Opredeluvawe na organski supstanci. Voltametrija so linearna promena na potencijalot i cikli~na voltametrija. Elektrometriski "stripping analizi". Izbor na eksperimentalni uslovi. Oblast na primena na elektrohemiskite metodi. Obrabotka na probite. Primena na elektrohemiskite metodi pri analiza na biolo{ki primeroci. Potenciometrija. Voved. Vidovi elektrodi: metalni, selektivni elektrodi, staklena, selektivni elektrodi so cvrsta membrana, selektivni elektrodi so te~na membrana. Opredeluvawe na parametrite na elektrodnata funkcija. Merna tehnika pri koristewe na jonselektivnite elektrodi. Potenciometriski titracii. Primena na jonselektivnite elektrodi vo hemijata, fiziologijata, biologijata i medicinata. 1. Ivan Piljac, Teoriske osnove, mjerne naprave i primjena, Zagreb, 1995. 2. D`. PlÌmbek, Ïlektrohimi~eskie motodì analiza, Osnovì teorii i primenenie, Mir, Moskva, 1985. 3. R. Kalvoda, Ïlektroanaliti~eskie metodì v kontrole okru`a çeí sredì, "Himi ", Moskva, 1990. 4. Joseph Wang, Analytical Electrochemistry. VCH Publishers, Inc, New York, 1994. Odbrani poglavja od teoretska organska hemija d-r Bogdan Bogdanov, vonreden profesor Voved. Hierarhija na teoriite vo organskata hemija. Molekulski orbitali i molekularni dijagrami. Osnovna sostojba na molekulite. Molekularni dijagrami i reaktivnost na molekulite. Aromati~nost i aromati~en karakter. Interpretacija na elektronski spektri i vibracioni spektri. Kompjuterski programi za molekulskoorbitalni presmetki. Semiempiriski metodi. Ab initio metodi. Sovremeni teorii za kiselini i bazi. Korelacija pome u strukturata i molekulite i nivnata fiziolo{ka aktivnost. Strukturno-kripti~ni metodi. Hansh-ov model. Free-Wilson-ov model. Model na Lien. Mapa na receptorot. Strukturno implicitni metodi. Kvantnohemisko modelirawe. Ab initio presmetuvawa na povr{inata i volumenot na molekulite. Strukturno-eksplicitni metodi. Atomski fragmenti. Informacioni indeksi. ID-broj. Kontura na molekulite. Strukturno-grafi~ki metodi (kompjuterska grafika). 1. Flurry, Quantum Chemistry, Prentice-Hall, New Jersey, 1985. 2. I. Minkin, B. Ja. Simkin, R. M. Minjaev, Kvantovaja himija organi~eskih soedinenija, Himija, Moskva, 1986. 3. G. Richard, Quantum Pharmacology, Butterworths, 1983. 4. Stuper, W. Brugger, P. Jurs, Computer Assisted Studies of Chemical Structure and Biological Function, John Wiley and Sons, New York, 1982. 5. Rozenblit, V. Golender, Logiko-kombinatornie metodi v konstruirovanii lekarstv, Znatne, Riga, 1984. Heterocikli~na hemija so hemija na prirodni proizvodi d-r Liljana Jovevska, vonreden profesor [esto~leni heterocikli~ni soedinenija so dva i pove}e heteroatomi. [esto~leni heterocikli~ni soedinenija so dva atoma na azot (diazini). [esto~leni heterocikli~ni soedinenija so dva atoma na kislorod (dioksani). [esto~leni heterocikli~ni soedinenija so dva atoma na sulfur. [esto~leni heterocikli~ni soedinenija so dva razli~ni heteroatomi. [esto~leni heterocikli~ni soedinenija so tri heteroatomi. [esto~leni heterocikli~ni soedinenija so ~etiri heteroatomi. Sedum~leni i osum~leni heterocikli~ni soedinenija. Sedum~leni heterocikli~ni soedinenija so eden heteroatom i so dva heteroatoma. 9

Osum~leni heterocikli~ni soedinenija so eden heteroatom i so dva heteroatoma. Sloèni heterocikli~ni soedinenija. Bicikli~ni heterocikli~ni soedinenija. Neorganski homo- i heterocikli~ni soedinenija. Neorganski heterocikli~ni soedinenija sostaveni od ednakvi atomi. Neorganski heterocikli~ni soedinenija sostaveni od razli~ni atomi. Heterocikli~ni soedinenija vo prirodata. Prirodni soedinenija so pirolov, tiofenov i furanov prsten. Prirodni soedinenija so imidazolov, pirazolov i tiazolov prsten. Prirodni soedinenija so piridinski, pirimidinski i purinski prsten. 1. A. Ternej, Sovremennaja organi~eskaja himija, Moskva, MIR, 1981. 2. G. R. Newkome, W. W. Paulder, Contemporary Heterocyclic Chemistry, John Wiley and Sons, New York, 1982. 3. D. T. Davis, Aromatic Heterocyclic Chemistry,Oxford University Press, New York, 2002. 4. J. Clayden, N. Greeves, S. Warren, P. Wothers, Organic Chemistry, Oxford University Press, New York, 2001. 5. J. March, Advanced Organic Chemistry, John Wiley and Sons, New York, 1985. Odbrani poglavja od eksperimentalnata organska hemija d-r Emil Popovski, docent Voved. Novi metodi za ekstrakcija i izolacija. Klasi~ni metodi za ispituvawe na mehanizmite na organskite reakcii. Sovremeni metodi za ispituvawe na mehanizmite na organskite reakcii. Identifikacija na produkti. Kineti~ki ispituvawa. Opredeluvawe na prisustvoto na intermedieri. Primena na izotopi vo ispituvaweto na organskite reakcii. Primarni kineti~ki izotopski efekti. Kataliti~ki ispituvawa. Stereohemiski ispituvawa. 1. J. March, Advanced organic chemistry, 2. H. Maskill, Structure and reactivity in organic chemistry, 3. S. H. Pine, Organska kemija, Sovremeni sintezi vo organskata hemija d-r Zoran Zdravkovski, vonreden proesor d-r frosa Anastasovska, docent Obrazuvawe na edine~na S S vrska. γ Alkilirawe na 1,3-dikarbonilni soedinenija Alkilirawe na β-ketosulfoksidi i sulfoni. Alkilirawe na ketoni. Reakcii na enaminirawe. Reakcii na bistio karbanjoni. 1,4-Adicija na organometalni soedinenija na α,β-nezasiteni ketoni. Sinteza na 1,5-dieni od alil soedinenija. Sinteti~ka primena na karbeni i karbenoidi. Obrazuvawe na dvojna S=S vrska. Reakcii na β-eliminacii. Piroliti~ki syneliminacii. Stereoselektivna sinteza na tri- i tetrasusptituirani etileni. Oksidaciona dekarboksilacija na karboksilni kiselini. Cikloadicioni reakcii. Diels-Alderovi reakcii. Intermolekularni Diels-Alderovi reakcii. Intramolekularni Diels-Alderovi reakcii. [4+2] Cikloadicioni reakcii. [3+2] Cikloadicioni reakcii. [2+2] Cikloadicioni reakcii. Oksidacija. Oksidacija na alkoholi. Oksidacija na alkeni. Oksidacija na alkil i alkenil fragmenti. Oksidacija na ketoni. Oksidacija na sulfur, selen i azot. Redukcija. Kataliti~ka hidrogenacija. Redukcija so rastvorlivi metali. Redukcija so boran, aluminium hidrid i nivni derivati. Redukcija na agensi koi ne sodràt metal. Hidroborirawe. Prigotvuvawe na alkil i alkenil hidroborani. Prigotvuvawe na funkcionalni grupi koi sodràt kislorod. Voveduvawe na heteroatomi preku hidroborirawe. Kombinatorni sintezi. 1. J. March, Advanced Organic Chemistry, 4 th Edition, John Wiley, New York, 1992. 2. M. B. Smith, Organic Synthesis, McGraw-Hill, New York, 1994. 3. W. Carruthers, Cycloaddition Reactions in Organic Syntheis, Pergamon Press, 1990. 4. O. P. Rodig, C. E. Bel, A. K. Clark, Organic Chemistry Laboratory, Standards and Microscale Experiments, HBJ New York, 1990. 5. K. L. Williamson, Macroscale and Microscale Organic Experiments, D. C. Heath and Company, Lexington, MA, 1989. 10

Organska stereohemija d-r Bogdan Bogdanov, redoven profesor Dobivawe i reakcii na stereoizomeri. Racemizacija. Dobivawe na dijastereoizomeri Reakcii na hiralni molekuli. Obrazuvawe na nov hiralen centar. Stereohemija na razli~ni tipovi organski reakcii. Asimetri~na indukcija. Apsolutna asimetri~na sinteza. Pravilo na Prelog. Pravilo na Kram. Stereoselektivni i stereospecifi~ni reakcii. Stereohemija i reakcii na azotni soedinenija. Prostorna struktura na aminite. Geometriska izomerija na oksimite. Stereoizomerija na [ifovi bazi. Opti~ka aktivnost na trivalentnite i ~etirivalentnite soedinenija na azotot. Stereohemija na amidite. Reakcii na opti~ki aktivni azotni soedinenija. Stereohemija na siliciumovi, fosforni, arsenovi, sulfurni, borni i drugi organski soedinenija. Stereohemija na siliciumovi soedinenija. Stereohemija na arsenovi soedinenija. Stereohemija na sulfurni soedinenija. Reakcii na opti~ki aktivni fosforni soedinenija. 1. Potapov, Stereohemija, Moskva, 1976. 2. March, Advanced Organic Chemistry, John Wiley and Sons, 1985. Molekularno modelirawe vo organskata hemija i vo biohemijata d-r Kiro Stojanoski, redoven profesor Voved. Empiriski metodi za presmetuvawe. Molekularna mehanika. Semi-empriski metodi. Lokalen i globalen energetski minimum, branovi funkcii, Hartree-Fock branovi funkcii, tehniki i metodi za presmetuvawe. Optimizirawe na geometrijata. Pova`ni metodi za optimizirawe. Parametri za semi-empiriskite metodi. Pova`ni tipovi silovi poliwa i nivna primena. Osnovni poimi od kvantnata hemija (Hamiltonijan, atomski orbitali, sistemi so pove}e elektroni, molekulski orbitali, teorija na Harttee Fock, bazisni setovi, i dr.). Razli~ni aproksimacii za kvantno-mehani~ki presmetuvawa. Molekularna dinamika. Primeri za simulacija na molekularnata dinamika. Opredeluvawe na molekularni parametri. Molekulrani svojstva na organskite molekuli i biomolekulite (polne`i, elektrostatski potencijal i dr.). Konformaciona analiza na organski soedinenija i biomolekuli. Analiza na konformacijata na razli~ni sistemi od organski molekuli i biomolekuli ( konformacija na alkanite i cikololakni, organski soedinenija so pove}ekratni vrski, azotni organski soedinenija i dr.). Analiza na konformacionite promeni na biomolekulite (proteini, nukleinski kiselini i jaglehidrati). Modelirawe na organski reakcii. Primena na kvantno-mehani~kite metodi za ispituvawe na reaktivnosta i selketivnost (dinami~ka metoda, Hikelova teorija za aromati~nost, grani~ni orbitali, semirmpriski i ab initio teorii za raskinuvawe i obrazuvawe na vrski, povr{ini na potencijalna energija i modelirawe na preodna sostojba, ispituvawe na vlijanieto na rastvoruva~ot i drugi karakteristiki ). Metodologija za ispituvawe na soedinenija so golemi molekulski molekulski masi (metoda na sferi, nao awe na aktivni centri, ispituvawe na primarna, sekundarna i drugi nivoi na strukturi na makromolekulite, analiza na homologija na nizite i dr.). Molekularno-mehani~ki presmetuvawa za golemi molekuli (jaglehidrati, proteini i nukleinski kiselini). Prinena metodite za modelirawe za analiza na karakteristikite na biomolekulite (nao awe na aktivni centri i xepovi, klasifikacija spored hrofobnost ili hidrofilnost i dr.). Primena na semiempriskite metodi i ab initio metodi za presmetuvawa na kaj biomolekulite niz primeri. 1. J. B. Foresman and Aeleen Frisch, Exploring Chemistry with Electronic Structure Methods: A guide to Using Gaussian, Gaussian, Inc., 1993 2. W. J. Hehre, L. D. Burke, A.J. Shusterman and W. J. Pietro, Experiments in Computational Organic Chemistry, Wavefunction, Inc., 1993. Sovremeni hemiski metodi vo eksperimentalnata biohemija d-r Kiro Stojanoski, redoven profesor d-r Bogdan Bogdanov, redoven profesor Osnovni principi za primena na hemiski metodi vo biohemijata. Primena na hemiskite metodi pri ispituvawe na biomolekuli. Analiza na kleto~en materijal. Izolira- 11

we, ~uvawe i obrabotka na biolo{kiot materijal. Enzimski metodi. Enzimska kinetika. Metodi za ispituvanje na enzimskata kinetika. Metodi za ispituvanje na enzimskite mehanizmi. Spektroskopski metodi. Voved. γ spektroskopija i γ-rezonantna spektroskopija. Rendgenska difrakcija. Ultravioletova i vidliva spektroskopija. Cirkularen dihroizam. Turbidimetrija i nefelometrija. Luminimetrija. Atomska spektroskopija. Primena na laseri. Infracrvena i ramanska spektroskopija. Elektronspin rezonanca. NMR spektroskopija. Primena na 3D i 4D, heteronuklearna NMR pri opredeluvaweto na strukturata na biomolekularni kompleksi na proteini i nukleinski kiselini. Overhauser efekt. Masena spektrometrija. Metodi vo masenata spektroskopija. Hemiska jonizacija. Jonizacija so elektomagnetno pole. Jonska desorpcija. Metoda so isparuvawe na joni. Tipovi na raspa awa kaj biomolekuli i metaboliti~ki proizvodi. Masena spektrometrija na proteini i nukleinski kiselini. Tandem masena spektrometrija. Elektroforetski metodi. Principi. Nosa~i i polniteli vo elektroforeza. Elektroforeza na proteini. Elektroforeza na nukleinski kiselini. Kapilarna elektroforeza. Dvodimenzionalna elektroforeza. Elektroforeza spregnata so hromatrografija i drugi tehniki. Hromatografski metodi. Jonsko-izmenuva~ka hromatografija. Molekularno-isklu~uva~ka hromatografija. Afinitetna hromatografija. Tenkoslojna hromatografija. Literatura 1. K. Wilson and J. Walker, Principal and Techniques of Practical Biochemistry, University Press, 2001 2. R. Alexander and J. Griffits, Basic Biochemical Methods, Cambrige University Press, 2001 Sovremeni biomedicinski metodi vo eksperimentalnata biohemija nastavnici od Medicinski fakultet Osnovni tehniki vo molekularna biologija i biohemijata. Osnovni tehniki za rabota so nukleinskite kiselini. Izolacija na nukleinski kiselini. Mapirawe na DNA fragmenti. DNA bloting tehniki. Polimerazna verizna reakcija. Sekvencioniranje na DNA. Bakterisko klonirawe na geni. Klonirawe so polimerazna verizna reakcija. Vektori za klonirawe. Primena na genetsko klonirawe. Imunohemiski metodi. Produkcija na antitela. Izolcija i fragmetirawe na imunoglobulini. Imunoprecipitacija. Obele`uvawe na antitela. Imunobloting. Imunohistologija i citohemija. Afinitet i aviditet. Imunohemiska primena na povr{inska plazmon rezonanca. Centrifugirawe. Centrifugi, opis i osnovni principi. Ultracentrifugirawe. Separacioni metodi vo preparativno centrifugirawe. Razdvojuvawe so gradient na gustinata. Analiza na subcelularni frakcii. Primena na analiti~ko centrifugirawe. Primena na radioizotopi vo biohemijata. Principi i radiohemiski merewa vo biohemijata. Primena na radioizotopi vo biohemija. 1. K. Wilson and J. Walker, Principal and Techniques of Practical Biochemistry, University Press, 2001 2. R. Alexander and J. Griffits, Basic Biochemical Methods, Cambrige University Press, 2001 Klini~ko-biohemiski laboratoriski metodi Nastavnik od Medicinski fakultet Voved. Sobirawe i priprema na biolo{ki materijal. Rabota so krv, urina i feces. Rabota so drugi telesni te~nosti (likvor, amnionska te~nost, pleuralna perikardijalna te~nost, sinovijalna te~nost i dr.). Proveruvawe i voveduvawe metodi vo klini~kata hemija. Analiti~ki karakteristiki na metodata (prakti~nost, analiti~ka sigurnost i dr.). Kontrola na kvalitetot na rabota vo klini~ka laboratorija. Vnatre{na kontrola na kvalitetot na rabota. Kontrola na predanaliti~kite promenlivi (kontrolen materijal, kontrolni karti, Levej-Xeningsova (Levey-Jening) kontrolna karta i dr.). Drugi tipovi kontrolni karti. Primena na kompjuteri vo kontrolata na kvalitet vo laboratorijata. Referentni vrednosti. Referentna populacija. Izbor na referentna populacija. Obrabotka na podatocite (sobirawe, biolo{ki faktori i statististi~ka obrabotka). Primena na klini~ko-laboratoriskite metodi pri opredeluvawe na razli~ni biomolekuli i metaboliti. Opredeluvawe na proteini, jaglehidrati, lipidi, enzimska aktivnost neorganski joni i sl.). 1. W. Marshal, Clinical Chemistry, Gower Medical Publishing, 1992. 2. N. Majkic-Singh i suradnici, Medicinska biohemija. Principi i metode, 1998. 12

Elektrohemiski metodi vo biohemiskata analiza d-r Valentin Mir~eski, docent d-r Blagoja Jordanoski, redoven profesor Vidovi na elektrodi vo biohemiskata analiza. Modifikacija na povr{inite na cvrsti elektrodi. Hemiski modificirani elektrodi. Modifikacija so monomolekularni sloevi. Modifikacija so sol-gel postapka. Elektrokataliti~ki modificirani elektrodi. Prekoncentraciski elektrodi. Elektrodi modificirani so polupropustlivi membrani. Elektrodi modificirani so elektroprovodni polimeri. Elektrodi modificirani so enzimi. Elektrodi modificirani so bakterii i tkiva. DNA-modificirani elektrodi. Aplikacija na modificiranite elkektrodi vo biohemiskata analiza. Elektrohemiski biosenzori. Studija na kataliti~ki elektrodni mehanizmi. Imunosenzori. Elektrohemiski metodi za studirawe na redoks aktivni proteini i enzimi. Film voltametrija. Elektrodni mehanizmi vo film voltametrijata. Protein-film voltametrija. Elektrohemiski metodi za studirawe na grani~na faza pome u dve neme{livi te~nosti. Zna~ewe na grani~nata faza pome u dve neme{livi te~nosti vo bihemijata. Voltametrija na grani~nata povr{ina pome u dve neme{livi te~nosti. Prenos na joni i elektroni niz ve{ta~ki membrani. Trifazni elektrodi i nivna primena za studija na prenosot na polneì niz grani~nata povr{ina pome u dve neme{livi te~nosti. 1. Analytical Electrochemistry, Joseph Wang, Wiley-VCH, 2000. 2. Liquid Interfaces in Chemical, Biological, and Pharmaceutical Applications, Ed. Alexander G. Volkov, Marcel Dekker, Inc. 2001. 3. Electron Transfer in Chemistry, Ed. Vincenzo Balzani, Wiley-VCH, 2001. Neroganska biohemija d-r Slobotka Aleksovska, docent d-r Mirjana Ristova, vonreden profesor Osnovi na neorganskata biohemija. Biolo{ki ligandi i kompleksi. Teorija na ligandno pole. Kinetika i osnovni reakcioni mehanizmi vo biolo{kite sistemi. Termodinamika i ramnoteà. Transport na joni niz membranite. Transport na metalni joni niz membranite vo ìvite organizmi. Skladirawe na metalnite joni vo ìvite organizmi. Biohemija na alkalnite i zemnoalkalnite metali. Biohemisko zna~ewe na alkalnite i zemnoalkalnite metali. Alkalnite metali vo uloga na regulatori na elektrohemiskiot potencijal na membranite. Alkalnite i zemnoalkalnite metali kako aktivatori na enzimite. Kompleksi so nukleinskite kiselini. Biosenzori. Biohemija na metal-proteinski kompleksi. @elezoto vo biolo{kite sistemi: hematoproteini i hem-enzimi. Kobalt vo V 12 i koenzimi i kobalt supstituirani metaloproteini. Metal-proteini i metal-enzimi na cink, nikel, hrom, molibden, i vanadium. Ulogata na kompleksite na aluminium so DNK vo pojavata na nekoi specifi~ni bolesti. Eksperimentalni metodi za ispituvawe na neorganskite biosoedinenija i biohemiskite procesi vo koi se vklu~eni. Spektroskopski metodi za ispituvawe na bio-neorganskite soedinenija (so ve`bi). Magnetni svojstva na bioneorganskite soedinenija. Elektrohemiski metodi za ispituvawe na redoks-procesite vo biolo{kite sistemi (so ve`bi). 1. J. A. Cowan, Inorganic Biochemistry, WILEY-VCH, Inc. 1997, Canada. 2. M. J. Kendrick, M. T. May, M. J. Plishka, K. D. Robinson, Metals in Biological Systems, Ellis Horwood, 1992. Bioneorganska hemija D-r Ivan Grozdanov, vonreden profesor Biohemiska uloga na esencijalnite elementi kaj ~ovekot (Ca, Mg, Fe, Zn, Cu, Mo, Co, Ni, Cr, Si, I, Se, As, F, Mn). Hemiski aspekti na toksikologijata na neorganski supstanci kaj ~ovekot i vo ~ovekovata okolina (Olovo, cink, kadmium, talium, bakar, ìva, barium, antimon, berilium, hrom, mangan, fosfor, arsen, radon). Hemiski aspekti na farmakologijata na neorganski supstanci: lekovi od neorganski supstanci (Istorija na koristewe na neorganski lekovi; Lekovi {to sodràt srebro i ìva; Lekovi {to sodràt aluminium; Lekovi {to 13

sodràt zlato; Lekovi {to sodràt bor; Lekovi {to sodràt kalcium i magnezium; Lekovi {to sodràt kobalt; Lekovi {to sodràt bakar; Lekovi {to sodràt fluor; Lekovi koi sodràt èlezo; Lekovi koi sodràt gadolinium; Lekovi koi sodràt litium; Lekovi {to sodràt azot; Lekovi koi sodràt platina; Lekovi koi sodràt kalaj; Lekovi koi sodràt tehnicium; Lekovi so selen (mikroelementi. Metali i nivnite antidoti. Neorganski zagaduva~i na vozduhot (Azotni oksidi; Sulfurni oksidi; Atmosferski oksidensi; Alkalii i fosfati; Amonijak i amonium hidroksid; Fluor, fluorovodorod i derivati; Jaglerod monoksid; Cijanovodorod i negovi derivati; Silicium dioksid; Azbest). 1. I. Grozdanov, Toksikologija i farmakologija na neorganski supstanci, interna skripta, PMF, Skopje. 2. R. Dreisbach, W. Robertson, Truewa: preventiva, dijagnostika i le~ewe. 3. Odbrani trudovi od razni nau~ni spisanija Sovremeni tenkoslojni materijali D-r Ivan Grozdanov, vonreden profesor Voved. Materijalite i sovremenite tehnologii. Tenki sloevi od neorganski supstanci. Metodi za prigotvuvawe na tenki sloevi od neorganski supstanci. Metod na hemiska depozicija na tenki sloevi od neorganski supstanci. Mehanizam na depozicija na tenkite sloevi od neorganski supstanci. Osnovi na zonskata teorija. Kristal, adijabatska aproksimacija, ednoelektronska aproksimacija, aproksimacija na slobodni elektroni, [redringerova ravenka na elektron vo periodi~noto pole na re{etkata, aproksimacija na kvazislobodni elektroni, teorija na svrzani elektroni, efektivna masa na nositelite na polne`, {uplina, gustina na raspredelba na sostojbite po energii vo dadena zona. Klasifikacija na cvrstite supstancii od aspekt na zonskata teorija (sprovodnici, polusprovodnici i izolatori). Polusprovodnici. Sopstven polusprovodnik. Primesen polusprovodnik. Opti~ki svojstva na tenki sloevi od polusprovodlivi materijali. Interakcija na elektromagnetnoto zra~ewe so polusprovodnicite. Energetski premini. Opredeluvawe na opti~kata {irina na zabranetata zona. Eksitoni. Vlijanie na primesite na opti~kite svojstava. Vlijanie na slobodnite nositeli na polne` na opti~kite svojstva. Elektri~ni svojstva na tenki sloevi od polusprovodlivi materijali. Elektri~na sprovolivost. Elektri~na sprovodlivost na sopstven polusprovodnik. Omski kontakti so tenkite sloevi od polusprovodlivi materijali. Merewe na temniot elektri~en otpor. Tip na sprovodlivost. Opredeluvawe na termi~kata {irina na zabranetata zona i energijata na jonizacija na primesnite nivoa. Tenki sloevi od nanokristalni polusprovodlivi tenki sloevi. Kvantni filmovi, kvantni to~ki i kvantni ìci. Manifestacija na efektite zaradi golemina na kristalite vo opti~kite i elektri~nite svojstva. Biokompatibilni sloevi i nivna primena. 1. S. M. Sze, Semiconductor Devices, Physics and Technology, Wiley, New York, 1985. 2. R. Dalven, Introduction to Applied Solid State Physics, Plenum press, New York, 1990. 3. P. Y. Yu, M. Cardona, Fundamentals of Semiconductors, Springer, New York, 1999. 4. K. Seeger, Semiconductor Physics, Springer-Verlag, New York, 1973. 6. C. Kittel, Uvod u fiziku čvrstog stanja, Savremena administracija, Beograd, 1970. 6. V. Šips, Uvod u fiziku čvrstog stanja, Školska knjiga, Zagreb, 1991. 7. M. Balkanski, R. F. Wallis, Semiconductor Physics and Applications, University press, Oxford, 2000. 8. M. P. Marder, Condensed Matter Physics, John Wiley and Sons, New York, USA, 2000. 9. W. D. Callister, Materials Science and Engineering, Wiley, New York, 1997. Koordinaciona hemija D-r Verka Jordanovska, redoven profesor D-r Mirjana Ristova, vonreden profesor Voved. Klasi~ni ligandi, klasi~ni kompleksi. Novi ligandi, novi kompleksni soedinenija. Nomenklatura, geometriska struktura i izomerizam kaj koordinacionite kompleksi. Stabilnost na koordinacionite soedinenija i faktori koi vlijaat na stabilnosta. Teorija na kristalno pole kaj kompleksite na preodnite elementi. Teorija na molekulski orbitali 14

kaj kompleksite na preodnite elementi. Elektronski spektri. Magnetni svojstva na kompleksite. Primena na teorijata naligandno pole. Organometalni kompleksi. Na~in na svrzuvawe kaj klasterni soedinenija. Primena na razni metodi vo izu~uvaweto na koordinacionite soedinenija. Redoks centri. Strukturni karakteristiki na manganovi sajtovi vo kompleksite pri fotosinteza. Metalni sajtovi vo metal proteinski kompleksi na bakar, èlezo, cink, molibden, volfram) kako i vo enzimi {to sodràt vanadium. Svojstva na èlezosulfurni proteini. Strukturni i funkcionalni svojstva na nikel-èlezni hidrogenazi. 1. S. F. A Kettle, Physical Inorganic chemistry, 1996. 2. W. W. Portefield, Inrganic Chemistry, A Unified Approach, 1993. 3. H. A. O. Hill, P. J. Sadler, A. J. Thomson, Metal sites in Proteines and Models, Redox centres,1999. Hromatografski metodi D-r Simka Petrovska-Jovanovi}, redoven profesor D-r Zoran Zdravkovski, redoven profesor Voved. Glavni objasnuvawa. Klasifikacija na hromatografskite metodi. Eluaciona hromatografija. Efektot na relativnata brzina na migracija i {ireweto na lentite, vrz razdeluvaweto. Brzina na migracija na rastvorenite komponenti. Efikasnost na hromatografskite koloni. Rezolucija na kolonite. Teorii za hromatografija:teorija na podovi. Kineti~ka teorija. Teorija na Golay. Hromatografska primena. Kvalitativna analiza. Kvantitativna analiza. Analizi bazirani na visinata na pikot. Analizi bazirani na povr{inata na pikot. Gasna hromatografija. Voved. Teorija na gasnata hromatografija. Vidovi koloni. Optimizirawe na razdvojuvawata vo gasnata hromatografija. Detektori i obrabotka na podatoci. Kvalitativna i kvantitativna analiza. Nekoi aplikacii na gasnata hromatografija. Visokoefikasna te~na hromatografija (HPLC). Aparatura. Rezervoari za mobilna faza. Sistemi za pumpawe. Sistemi za inektirawe na proba. Koloni i za{titni koloni. Polnewe na kolonite. Detektori. Registracija i obrabotka na podatocite. Primena. Sporedba na HPLC i GC. Visokoefikasna atsorpciona hromatografija. Te~no-cvrata hromatografija (LSC). Visokoefikasna podelbena hromatografija. Te~no-te~na hromatografija (LLC). Vrzano-fazna fromatografija (BPC). Afinitetna hromatografija (AC). Visokoefikasna ekskluziona hromatografija (SEC). Jono-razmenuva~ka hromatografija (IEC). Jonska hromatografija (IC). Hromatografija so jonski par (IPC). Planarna hromatografija. Hromatografija na hartija (PC). Tenkoslojna hromatografija (TLC). Superkriti~na-fluidna hromatografija (SFC). 1. D. A. Scoog., D. M. West, F.J. Holler, Fundamentals of analitical chemistry, Sixth Ed., Saunders College Publishing, Fort Worth, 1994. 2. Hendbook of HPLC, Chromatographic science; v. 78, Ed. E. Katz, New York, 1998. 3. L. R. Snyder, J. J. Kikland, J. L. Glajch, Practical HPLC method development, 2 nd Ed., John Wiley and Sons,Inc., New York, 1997. 4. S. Lindsay, High performance liquid chromatography, The ACOL Series, London, 1992. 5. R. L. Grob, Modern Practice of Gas Chromatography, 3 rd Ed., John Wiley & Sons, New York, 1995. Analiza na tragi d-r Ilinka Spirevska, redoven profesor d-r Katarina ûndeva, vonreden profesor Voved. Definicija na tragi. Ulogata na tragite vo hemiskite sistemi i obrasci vo koi se prisutni. Izbor na metoda za analiza na tragi. Osetlivost na metodata i granica na detekcija. Specifi~nost i selektivnost na metodata. Validiacija na metodata. Podgotovka na probata za analiza. Zemawe na proba za analiza. Prethodna podgotovka na probata za analiza. ûvawe na probata. Razloùvawe na probata po mokar i suv pat. Razloùvawe so mikrobraniva energija. Mineralizacija na probata. Metodi na maskirawe. Maskirawe na poodelnite konstituenti vo probata. Izbor na ligand za maskirawe. Demaskirawe na oddelnite konstituenti vo probata. Oddeluvawe i koncentrirawe na probata. Zna~ewe na metodite za oddeluvawe i koncentrirawe na konstituentite vo probata i nivni op{ti karakteristiki. Evaporacija, destilacija i sublimacija. Taloèwe. Koprecipitacija. Koprecipitacija so kolektor. Koloidna talo`na flotacija. Jonska flotacija. Te~na sublatacija. 15

Te~no-te~na ekstrakcija. Sorpcija i jonska izmena. Cvrsto-fazna ekstrakcija. Ekstrakcija so superkriti~ni fluidi. Sorpcija na aktiven jaglen. Sorpcija na metalni oksidi. Sorpcija na sinteti~ki joniti. Sorpcija na helatni smoli. Elektroseparacija na cvrsti elektrodi. Cementacija. Anodno rastvorawe. Opredeluvawe na razli~nite formi na elementite vo tragi (specijacija). Zagubi vo tekot na analizata. One~istuvawe vo tekot na analizata. Gre{ki povrzani so upotrebata na standardnite rastvori i reagensi. Merki na pretpazlivost pri analiza na tragi. Zagubi vo tekot na analizata. One~istuvawe vo tekot na analizata. Gre{ki povrzani so upotrebata na standardnite rastvori i reagensi. Analiza na tragi od nekoi konstituenti. Analiza na tragi od elementi. Analiza na tragi od organski supstanci. Analiza na tragi od radionukleidi. Opredeluvawe na razli~nite fizi~kohemiski formi na elementite vo tragi (specijacija). 1. Atsushi Mizuike, Enrichment Techniques for Inorganic Trace Analysis, Springer Verlag, Heidelberg, 1983. 2. H. M. Kuzmin, Á. A. Zolotov, Koncentrirovanie sledov Õlementov, Nauka, Moskva, 1988. 3. I. V. PÔtnickii, V. V. Suhan, Maskirovanie i demaskirovanie v analiti~eskoi himii, Nauka, Moskva, 1990. 4. F. W. Fifield, P. J. Haines, Environmental Analytical Chemistry, Blackie Academic and Professional, London, 1995. 5. StoÔn Aleksandrov, Metodi za raztvarône, razdelône i koncentrirane v analiti~nata himiô, Narodna kultura, SofiÔ, 1995. Spektroskopski i radiohemiski analiti~ki metodi d-r Lidija [optrajanova, redoven profesor d-r Traj~e Stafilov, redoven profesor Elektromagnetno zra~ewe. Interakcija me u elektromagnetnoto zra~ewe i obrazecot. Fenomeni pri interakcijata (apsorpcija, emisija, zabavena emisija, rasejuvawe) na elektromagnetnoto zra~ewe. Metodi bazirani na apsorpcija na elektromagnetnoto zra~ewe. Zakoni. Mereni i izvedeni veli~ini. Ultravioletova i vidliva spektroskopija. Infracrvena spektroskopija. Diferentna apsorpciona spektroskopija. Atomska apsorpciona spektroskopija. Analiti~ka primena na metodite. Metodi bazirani na emisija na elektromagnetno zra~ewe. Atomska emisiona i fluorescentna spektroskopija. Rendgenska emisiona i fluorescentna spektroskopija. Analiti~ka primena na metodite. Radiohemiski analiti~ki metodi. Aktivaciona analiza. Avtoradiografija. Indikatorska metoda i metoda na izotopsko razreduvawe. Radiometrija. Radiometriski titracii. Literatura. 1. J. H. Kennedy, Analytical Chemistry (Principles), HBJ, New York, 1984. 2. A. Skoog, Principles of Instrumental Analysis, Third Ed., Saunders College Publishing, Philadelphia, 1985. 3. G. D. Khristian, J. E. O, Reilly (Eds.), Instrumental Analysis, Sec. Ed.. Prentice Hall, 1993. 4. M. Todorović, P. Đurđević, V. Antonijević, Optičke metode instrumentalne analize, Hemijski fakultet, Beograd, 1997. 5. G. Christian, J. O Reilly, Instrumental Analysis, Sv. Kliment Ohridski, SofiÔ, 1998 (prevod na bugarski jazik). Izvori na znaewe vo hemijata i proverka na znaeweto d-r Bojan [optrajanov, redoven profesor Izvori na znaewa vo hemijata. u~ebnici (sodrìnska komponenta usoglasenost so programata; to~nost na sodrìnite; pedago{ko metodska komponenta stil i na~in na izlagawe, gustina na poimi, prilagodenost kon psihofizi~kite mo`nosti na korisnicite; estetska komponenta izgled na u~ebnikot, na~in na pe~atewe, format i sl.). Prira~nici: sodrìna, obem, na~in na koristewe (vo ramkite na predmetot, za samoobrazovanie, za podgotovka za natprevari, za podgotovka za kvalifikacioni ispiti). Spisanija: spisanija so stru~na, obrazovna i nau~no-popularna sodrìna. Kompjuterski poddràna nastava: kompjuterski poddràna nastava (CAI) programirani sekvenci, CD so programirani sekvenci. INTERNET: prebaruva~i, elektronski u~ebnici i prira~nici, u~ewe na dale~ina. Proverka na znaewata. Sekojdnevna usna proverka (pristap, registracija na znaewata, sumirawe na rezultatite od proverkata). Testirawe (osnovni principi, lokalno podgotveni testovi, objektivni testovi na znaewa i nivno podgotvuvawe; dràvni testovi). Drugi formi na 16