5.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU

5.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA 5. Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme INVESTITOR PSIHIATRIČNA BOLNICA IDRIJA Pot Sv. Antona 49, 5280 Idrija OBJEKT PSIHIATRIČNA BOLNICA IDRIJA, KOTLOVNICA VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Projekt za izvedbo (PZI) ZA GRADNJO Redna investicijska in vzdrževalna dela PROJEKTANT Kolektor Koling d.o.o., Arkova 43, 5280 Idrija Miran Menard, univ.dipl.inž.str., S-0273 ODGOVORNI PROJEKTANT Martina Prezelj, univ. dipl.inž.str., S-1661 ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA 189/2018, Spodnja Idrija, maj 2018 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA Miran Menard, univ. dipl.inž.str., S-0273

5.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št. 189/2018 5.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU... 1 5.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št. 189/2018... 2 5.4 TEHNIČNO POROČILO... 3 5.4.1 TEHNIČNO POROČILO... 3 5.4.1.1 PLINSKA INŠTALACIJA... 3 5.4.1.2 CENTRALNO OGREVANJE... 9 5.4.2 TEHNIČNI IZRAČUNI... 11 5.4.3 POPIS MATERIALA IN DEL IN PREDRAČUN STROŠKOV... 13 5.5 RISBE... 22 list 1. 0 Situacija Plinska inštalacija M = 1 : 500 list 1. 1 Tloris kotlovnice Plinska inštalacija M = 1 : 50 list 1. 2 Shema plinske inštalacije Plinska inštalacija list 1. 3 Skica namestitve rotacijskih Plinska inštalacija plinomerov brez regulatorja tlaka list 1. 4 Skica pozicijske tablice za plinovod Plinska inštalacija list 1. 5 Omarica za glavno plinsko zaporno Plinska inštalacija pipo DN100 za srednji tlak - nadometna list 1. 7 Skica zaščitne cevi pri preboju skozi Plinska inštalacija steno list 1. 5 Skica priključitve hišnih napeljav na spojno letev Plinska inštalacija

5.4 TEHNIČNO POROČILO 5.4.1 TEHNIČNO POROČILO 5.4.1.1 PLINSKA INŠTALACIJA 5.4.1.2.1 Osnovni podatki o projektirani plinski napeljavi Vrsta in lokacija objekta: Investitor: Priključitev na obstoječ plinovod: PSIHIATRIČNA BOLNICA IDRIJA, KOTLOVNICA PSIHIATRIČNA BOLNICA IDRIJA Pot Sv. Antona 49, 5280 Idrija V kotlovnici PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE je predviden prehod z energenta ELKO na zemeljski plin (ZP). Priključni plinovod do objekta dimenzij PE125 je obstoječ. Prav tako je obstoječa fasadna omarica z glavno plinsko požarno pipo DN 100 na fasadi ob vhodu v plinsko kotlovnico. V sklopu del je predvidena montaža dveh novih gorilcev na ZP na novi kotel Baltur tip TRISPACE 1000, nazivne moči Qn=1000 kw in obstoječi novejši Vitoplex 200 moči 900 KW. Predvideno je skupno obratovanje obeh kotlov. Merilno regulacijska proga se dimenzionira za skupno toplotno moč 1980 kw. Predvidi se montažo merilno regulacijske proge takoj za vstopom plina v prostor kotlovnice, ki obsega: - elektro magnetni ventil DN 80 - plinski filter prepustnosti 5 mikronov DN 80 - regulator tlaka ELSTER MR 50 SF 6 pv 1.0 bar, piz 100 mbar DN 50-2x zaporne pipa DN 80 - rotacijski plinomer ELSTER-Instromet RABO G160 DN80, PN16 Qmin/Qmax 2,5/ 250 m3/h z NF dajalcem impulzov - manometer 0-150 mbar - termometer -10 / 40 C. V sklopu opreme gorilca je predviden regulacijski sklop sestoječ se iz: - zaporna krogelna pipa DN 40 - varnostni in delovni EMV - filter plina DN 40 - regulator tlaka 360/55 mbar - Skladno s študijo požarne varnosti se v kotlovnici predvidi detekcijo gorljivih plinov ter povezava na alarmno centralo z zvočnim signalom in bliskavico, ki bo nameščena v kotlarni. Alarmna centrala bo povezana na obstoječo požarno centralo v objektu. Sistemski operater distribucijskega omrežja za območje občine Idrija je Petrol Plin d.o.o. Investitor mora skleniti dogovor za priključitev na javni plinovod s koncesionarjem.

V času izvedbe del mora pooblaščenemu upravljalcu omogočiti stalen nadzor. Pri izdelavi tehnične dokumentacije pa upoštevati (podane projektne pogoje) sistemskega operaterja. Tlak plina na priključku je 1 bar, dimenzija priključnega cevovoda, ki se zaključuje z glavno zaporno požarno pipo pa je DN 100. Dokumentacija mora biti izdelana skladno z DVGW G459 in DVGW TRGI G600 2008 Uporaba ZP: Max. instalirana plinska moč: 2020 kw Spodnja kurilna vrednost plina: 9,47 kwh/nm3 Max. normna poraba plina: 213,3 Nm3/h IZRAČUN POGONSKEGA STANJA PLINA Temperatura plina: 15 C Tlak plina: 22 mbar Zunanji barometrski tlak: 1013 mbar Faktor redukcije: 0,994458837 Pogonsko stanje plina: 9,91 m3/h TROŠILO OZNAKA TROŠILA PO DVGW MOČ (KW) Skupaj (KW) Max poraba (Sm 3 /h) Nadtlačni plinski kotel Baltur Trispace 1000 B22 1000 1080 114 Nadtlačni plinski kotel Vitoplex 900 kw B22 900 900 95 Skupaj 1980 209 Vršna poraba zemeljskega plina ob upoštevanju kurilne vrednosti 9.47 Kwh/Nm 3 in izkoristka 93 % je je 224 Sm3/h. Izbran plinomer za ZP: Izbran regulator tlaka: G160 (Qmin 2,5 m3/h, Qmax =250 m3/h) Elster tip MR 50 SF 6 (p1=1 bar ; p2=100mbar)

5.4.1.1.1 Odvod dimnih plinov in dovod zgorevalnega zraka Odvod dimnih plinov: Dva plinska kotla se nahajata v prostoru kotlovnice, ki je locirana v kletnem prostoru objekta A Psihiatrične bolnišnice. Vsak obstoječi kotel je opremljen z odvodom dimnih plinov preko troslojne dimne tuljave iz INOX pločevine preseka fi 450 mm. Vertikalno pa znotraj obstoječe zidne tuljave nad streho objekta v INOX izvedbi. Nov kotel se opremi z novim dimniškim priključkom, ki se priključuje na obstoječo dimno tuljavo. V sklopu dimniškega priključka so urejene čistilne odprtina ter nastavek za vzorčenje dimnih plinov. Dovod svežega zgorevalnega zraka: Skupni prosti presek dovodnih/odvodnih prezračevalnih odprtin znaša skladno z Brandschutzrichtlinie Wärmetechnische Anlagen / 25-03d: Aef= 6,0 x Qn Aef= 6,0 x 1980 kw Aef= 11880 cm2 V ta namen se predvidi 30 cm nad tlemi montaža dveh dovodnih prezračevalnih rešetk AZR-4 800x800 mm prostega preseka 2x 0,4432 m 2 v vratih kotlovnice (odnosno v zunanjem zidu) in dveh odvodnih rešetk 30 cm pod stropom prostora na nasprotni strani tip 2x AZR-4 800x400 prostega preseka 2x 0,1872 m 2. 5.4.1.1.2 Stikalo za izklop v sili Za izklop kotlovnice v sili se pred vhodom v kotlovnico na fasadi ob vratih montira tipka za izklop v sili, katero se veže na glavno elektro omaro in posredno na EMV, ki zapre dotok zemeljskega plina v objekt. 5.4.1.1.3 Izvedba Za obstoječo kotlovnico Psihiatrične bolnišnice v Idriji je potrebno izdelati PZI tehnično dokumentacijo prehoda z energenta kurilno olje na energent zemeljski plin. Na novi kotel Baltur tip TRISPACE 1000, nazivne moči Qn=1000 kw in obstoječi novejši Vitoplex 200 moči 900 KW se na novo prigradita dva specialna gorilca na zemeljski plin. Priključitev na zunanji plinovod se bo izvedla skladno z zahtevami distributerja Petrol Plin d.o.o. Na fasadi ob vratih kotlovnice je že nameščena omarica z vgrajeno glavno zaporno plinsko pipo DN 100. Pri projektiranju je potrebno upoštevati zahteve sistemskega distributerja Petrol Plin d.o.o. podanih v projektnih pogojih, veljavne tehnične predpise in DVGW G459 in DVGW TRGI G600 1986/96. Pri projektiranju in izvedbi v varstvenem pasu plinovodov in priključnih plinovodov je potrebno upoštevati: DVGW TRGI 82008 Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (U.L. RS št. 26/2002 in 54/2002) Sistemski operater distribucijskega omrežja za območje občine Idrija je Petrol Plin d.o.o. Investitor mora skleniti dogovor za priključitev na javni plinovod s koncesionarjem. V času izvedbe del se mora pooblaščenemu upravljalcu omogočiti stalni nadzor.

Plinska inštalacija in njeni posamezni deli morajo biti takšni, da so pri pravilni uporabi varni. Uporabljeni materiali morajo imeti ustrezne ateste za uporabo zemeljskega plina. Po končanih delih in pred zazidavo so izvajalci del dolžni izvesti vse predpisane preizkuse tehnične neoporečnosti, trdnosti in tesnosti plinske napeljave. Prav tako je izvajalec dolžan izročiti investitorju oz. uporabniku navodila o uporabi in vzdrževanju vgrajene opreme ter opozorilne napise. 5.4.1.1.4 Cevovodi in armature Razvodi v objektu bodo iz jeklenih brezšivnih cevi atestiranih za uporabo utekočinjenega plina in bodo vodeni vidno pod stropom do plinskih trošil. Notranji cevovod mora biti izveden tako, da dopušča malenkostne aksialne pomike priključka oz. zunanjega cevovoda brez mehanskih poškodb. Ta zahteva je izpolnjena če je vstop v zgradbo tak, da je na prvih dveh metrih notranjega plinovoda najmanj ena sprememba smeri za 90 o in nobene fiksne točke ali pa če je vgrajena zveza Z oblike. Napeljava mora potekati tako, da ni možnosti mehanskih poškodb. Plinska napeljava ne sme biti pritrjena na druge napeljave in ne sme služiti, kot podpora za druge napeljave. Notranji del jeklene plinske napeljave mora biti na vsakem objektu preko vodnika za izenačevanje potencialov povezan z glavno zbiralno ozemljilno letvijo. Električna upornost te povezave mora biti manjša od 2 Ω. Vsi prehodi skozi steno se izvedejo v zaščitni cevi, ki na vsaki strani gleda 10 mm iz zidu in omogoča manjše aksialne pomike cevi. V zaščitni cevi ne sme biti spojev cevi (varjenje, vijačenje). Zaščitna cev mora biti iz materiala odpornega proti koroziji ali protikorozijsko zaščitena. Notranji del cevne napeljave mora biti antikorozijsko zaščiten, ne oziraje se na to, ali so cevi vodene nadometno, podometno, v jašku ali spuščenem stropu. Prepovedana je uporaba pocinkanih cevi ali druge zaščite iz cinka. Uporablja se lahko antikorozijska zaščita kot so premazi, ovoji, itd. Antikorozijski zaščitni barvni premazi naj bodo v skladu s predpisanimi barvnimi odtenki po RAL lestvici. Nadometno položene cevi zaščitimo proti koroziji z zunanje strani s premazom osnovne barve in dvakratnim premazom s pokrivno rumeno barvo. Barvo nanašamo le na dobro očiščeno, odprašeno in suho površino cevi po sledečem postopku: razmaščevanje površine čiščenje površine do SA 2.5 odpraševanje temeljna barva, 2 x-hitro sušeči minij do minimalne debeline 60 mikronov sušenje predlak debeline 25 mikronov sušenje dvakratni pokrivni premaz debeline 50 mikronov skupna debelina premazov bo najmanj 135 mikronov. Za dosego čim boljše tesnosti inštalacije je treba tudi za tesnjenje razstavnih spojev na cevovodu uporabiti kvalitetni atestirani material. Tesnilni material za tesnjenje navojnih spojev bo trajno elastična tesnilna pasta "kliber". Uporaba konopljenega prediva in firneža je prepovedana. Pritrditev cevi mora biti ognjevarna, nosilni deli cevnih podpor pa morajo biti iz negorljivih materialov in ne smejo biti privarjeni na cevovod.

5.4.1.1.5 Namestitev in priključitev plinskih trošil Na plinsko inštalacijo smemo priključiti le napravo, za katero je proizvajalec ali uvoznik pridobil ustrezen atest za varno delo in uporabo. V atestu in na tablici naprave mora biti potrjeno, da je naprava prirejena za uporabo utekočinjenega naftnega plina, podatek o priključni moči naprave in podatek o delovnem tlaku plina. Plinska trošila postavljamo strogo po navodilih proizvajalca. Paziti je treba, da se med njihovim normalnim delovanjem na površini okoliških elementov ne morejo pojavljati temperature višje od 85 C. Pri nosilnih konstruktivnih elementih (kot so nosilne stene, nosilci in stropi) je treba paziti, da se njihove površine ne segrejejo na več kot 50 C, da se s tem preprečijo škodljivi vplivi povišane temperature na trdnostne lastnosti elementov. Dva plinska gorilca Baltur tip TBG 140 LX ME Q= 200-1450 KW, bosta vgrajena na obstoječih kotlih Viessmann Paromat Triplex 1120 KW in Vitoplex 200 moči 900 KW v kotlovnici Psihiatrične bolnišnice Idrija (Blok A - klet). Plinska inštalacija mora imeti pri trošilu priključek 1/2" (vložna spojka) za izvedbo tesnostnega preizkusa in izpihovanje zraka. Elektro instalacija kotlovnice mora biti predvidena tako, da ni možnosti obratovanja obeh kotlov istočasno. Plinsko trošilo mora imeti vgrajen zaporni element s termičnim varovalom, ki mora ustrezati predpisom DVGW - VP 301 in imeti oznako DVGW. 5.4.1.1.6 Namestitev omarice z glavno plinsko pipo Fasadna omarica nadometne izvedbe dimenzije 1000x1000x350 mm z glavno plinsko pipo DN100 (prirobnične izvedbe) z izolirnim kosom je obstoječa in nameščena na fasadi objekta in služi kot mesto priključitve na obstoječo plinsko inštalacijo na parceli investitorja. Nadometna fasadna omarica je opremljena z napisom»glavna plinska zaporna pipa«. V fasadni omarici bodo nameščena še sledeča oprema, komplet v prirobnični izvedbi: - Reducirni kos DN100/80 - Plinski filtre DN80 (prepustnost 5 mikronov) - Reducirni kos DN80/50 - Regulator tlaka plina Elster tip MR 50 SF 6 (DN50) - Reducirni kos DN50/80 5.4.1.1.7 Preizkus inštalacije Po končani montaži, vendar pred obzidavo, barvanjem in pred izvedbo protikorozijske zaščite, je potrebno obravnavano plinsko instalacijo preizkusiti. Pred preizkusom je treba iz instalacije odstraniti občutljive naprave in trošila, ki so izdelani na nižje tlačne razmere. Elementi, izdelani za tlake višje od predvidenega tlaka predpreizkusa, lahko ostanejo vgrajeni v cevovodu. Predpreizkus se izvede z zrakom ali inertnim plinom pri tlaku, ki je za 10% višji od normalnega delovnega tlaka. Pri tem pa mora biti najmanjša razlika med delovnim tlakom in tlakom predpreizkusa 1 bar. Po izenačitvi temperature plina s temperaturo okolice, za kar zadoščata 2 minuti, mora ostati tlak plina v plinovodu nespremenjen še najmanj 10 minut. Med preizkusom je treba cevi rahlo obtolči, da s tem odpravimo eventualne napetosti nastale pri montaži. V našem primeru bomo predpreizkus izvedli z zrakom pri nadtlaku najmanj 1.10 bara.

Glavni preizkus se izvede z zrakom ali inertnim plinom na cevovodu na katerem so spet vgrajeni vsi elementi razen varnostnih in regulacijskih elementov pred trošili. Preizkus opravimo pri tlaku, ki je za 10% višji od normalnega obratovalnega tlaka. Po izenačitvi temperature plina s temperaturo okolice mora ostati tlak plina v plinovodu nespremenjen še najmanj 10 minut. Glavni preizkus izvede sistemski operater. Merilni instrument, s katerim kontroliramo tlak preizkusnega medija v plinovodu, mora biti tako natančen, da je na njem mogoče zanesljivo opaziti spremembo tlaka za 0.1 mbar. 5.4.1.1.8 Spuščanje plina v inštalacijo Plin lahko v instalacijo posameznega objekta spusti le predstavnik distributerja ali pa pooblaščeni monter plinskih instalacij, saj je ta postopek pri uvajanju plina v objekt najbolj kritičen. Pred spuščanjem plina v instalacijo se je treba prepričati, da so bili opravljeni vsi tesnostni preizkusi in da so vse odprtine na cevovodih, razen na trošilu, ki ga spuščamo v pogon, zaprte. Med uvajanjem (spuščanjem) plina v plinsko instalacijo se zrak in plin v njej nekontrolirano mešata, tako da na vsakem mestu instalacije preide zmes vse možne koncentracije od 0 pa do 100% plina v zraku. Nastalo zmes je treba skrbno nadzorovati in jo varno spustiti v atmosfero. Pred pričetkom polnjenja plinske napeljave s plinom in spuščanja mešanice v atmosfero je treba v posameznem objektu iz okolice odstraniti vse možne vire vžiganja (izključiti kurišča, preprečiti vklapljanje električnih naprav, preprečiti kajenje). Napeljavo je treba s plinom izpihovati toliko časa, da se iz nje izrine ves zrak. Plin spuščamo v atmosfero preko priključene gumijaste cevi. Neposredno po končanem spuščanju plina v instalacijo je treba opraviti preizkus tesnosti na posameznem objektu še na tistih spojih, ki niso bila zajeta v glavni preizkus napeljave. Ravno tako je treba preizkusiti tudi spoje in armature, ki smo jih uporabili pri priključitvi gumijaste cevi za izpust mešanice plina in zraka iz instalacije. Za ta preizkus uporabimo metodo premazovanja s penečim se sredstvom. 5.4.1.1.9 Navodila uporabniku Predstavnik distributerja mora ob predaji plinske naprave poučiti uporabnika o delovanju njenih elementov, o vzdrževanju in nevarnostih, ki bi lahko nastale pri neprimerni uporabi naprav. Med navodili je treba uporabnika poučiti tudi o ukrepanju ob eventualnih prekinitvah delovanja (pomanjkanje plina, blokiranje varnostnega zapornega ventila, puščanje plina na spojih itd.). Navodila mora distributer predati uporabniku tudi v pismeni obliki. Uporabnika je treba opozoriti tudi na redna predpisana in priporočena vzdrževalna dela na napravah.

5.4.1.2 CENTRALNO OGREVANJE 5.4.1.2.1 Zamenjava kotla V sklopu zamenjave energenta se previdi tudi zamenjava starejšega kotla VIESSMANN. Kotel je bil večkrat varjen. Zaradi obratovalne varnosti se ga zamenja. Na obstoječe mesto se montira nov kotel ustrezne kvalitete in zmogljivosti z visoko stopnjo izkoristka. S projektom je predvidena zamenjava s specialnim trovlečnim kotlom Baltur Trispace 1000 s toplotno močjo 1000 KW. Namesti se na mesto demontiranega kotla. Na instalacijah bodo le minimalni posegi, kot je cevna povezava dovoda in povratka. Varovanje kotla proti prenizki povratni temperaturi se izvede s tipskim setom z vsemi potrebnimi armaturami. Predvidena je vgradnja tipskega nosilca za armature, dodatno pa se izvede priključek za varnostni ventil. Po opravljenih deli je potrebno izvesti tlačni preizkus v območju predelav. Izvesti vzorčenje kvalitete kotlovske vode, ki mora ustrezati zahtevam dobavitelja kotla. Zagon kotla je potrebno izvesti v prisotnosti servisne službe, ki bo izvedla potrebne nastavitve, kontrolo in šolanje in izdala ustrezno garancijo. 5.4.1.2.2 Varnostna oprema kotla Skladno z standardom SIST EN 12828:2003 grelni sistemi v stavbah- Projektiranje toplovodnih grelnih sistemov morajo biti na generatorjih toplote (kotlih) izvedeni varnostni ukrepi z vidika varovanja previsokega tlaka in omejevanja maksimalne temperature. Omejevalnik previsoke/prenizke temperature Za varovanje pred prekoračitvijo maksimalne temperature mora biti generator toplote opremljen z omejevalcem maksimalne temperature z specifičnim senzorjem, ki se v primeru povišanja temperature na nastavitveno točko odzove tako, da temperatura kotlovske vode ne poraste več kot za 10 K. V primeru, da generator toplote ni serijsko opremljen z napravo za omejevanje temperature v sistemu, je potrebno tako napravo namestiti na najbližji odsek dovodne toplovodne cevi na izhodu iz kotla. Omejevalnik previsokega tlaka v sistemu Za varovanje zgorevalnega prostora pred prekoračitvijo maksimalnega tlaka je na obstoječem toplovodnem sistemu že vgrajen varnostni ventil in ekspanzijska posoda skladno z SIST EN 12828, ki se v našem primeru ohrani. Varnostni ventil mora biti opremljen z lovilno posodo in iztočnim vodom, vodenim v iztočni lijak ter odvodom pare na prosto. Skladno z SIST EN 12828, mora biti generator toplote nazivne moči nad 300 kw opremljen z omejevalcem tlaka, ki v primeru prekoračenja nastavljenega maksimalnega dovoljenega tlaka ali zaradi okvare na napajanju, v sistemu prekine dovod goriva in prepreči ponoven zagon. Nastavitveni maksimalni dovoljen tlak na omejevalcu tlaka, mora biti nižji od varnostnega ventila Varovanje pred pomanjkanjem vode v sistemu Sistemi z nazivno močjo nad 300 kw, morajo biti skladno z SIST EN 12828, varovani pred pomanjkanjem vode v sistemu, bodi si z nadzorom nivoja vode v sistemu ali z nadzorom minimalnega tlaka v sistemu. Varovanje pred prenizko temperaturo kotlovskega povratka Kotel bo serijsko opremljen z setom za nadzor in varovanje pred prenizko temperaturo kotlovskega povratka sestavljan iz dveh zapornih ventilov, črpalke za primešavanje in protipovratne lopute. Vse prirobnične izvedbe.

5.4.1.2.3 Cevni razvodi in armature Cevni razvodi centralnega ogrevanja se izvedejo iz črnih varilnih navojnih cevi skladno SIST EN 10216, ki se jih spaja z varjenjem. Zahtevana tlačna stopnja armatur je PN 6. Razvode ogrevne vode se izolira skladno z zahtevami Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/10) ter Tehnične smernice TSG-1-004:2010. Za vse cevne razvode ogrevne vode vodene vidno znotraj toplotnega ovoja stavbe je predvidena toplotna zaščita s cevno izolacijo oziroma izolacijskimi ploščami iz kamene volne z nizko toplotno prevodnostjo (λ 50=0,043 W/mK po EN ISO 8794). Debelina izolacije glede na dimenzijo cevi se določi po naslednji tabeli: Vse razvode ogrevne vode izolirane s toplotno izolacijo iz kamene volne se zaščiti z Al pločevino debeline 0,8 mm. V sistemu razvoda ogrevne vode se izolira vse zaporne in regulacijske elemente, črpalke ter ostale naprave z enako izolacijo kot cevovodi. Uporabljeni materiali izolacije morajo biti takšne kvalitete, da ustrezajo protipožarnim zahtevam po prepovedi sproščanja toksičnih plinov v primeru gorenja. 5.4.1.2.4 Trdnostni in tlačni preizkus ter označevanje Za tlačni preizkus sistema ogrevne vode je potrebno, razen da se upoštevajo vsa navodila izvedbe, tudi upoštevati trdnostni preizkus na hladno s pritiskom najmanj 10 barov v trajanju 15 min. Po uspešno opravljenem trdnostnem poizkusu je potrebno opraviti še tesnostni preizkus vsaj na 5 bar, ali če je delovni večji od 3 bar vsaj 1,5 x večji kot delovni tlak v času trajanja min. 6 ur z indikatorji na vseh spojih. Potrebno je izprazniti zrak iz sistema, izvesti hidravlični poizkus in po eni uri umeritve izvesti tesnostni preizkus. Za odčitavanje padca tlaka se uporabi merilni instrument na katerem je mogoče na 0,1 bar natančno odčitati meritev. Meritve se opravlja na najnižji točki ogrevalnega sistema. Preizkus traja 2 uri in v času preizkusa tlak v sistemu ne sme pasti za več kot 0,2 bar. Označevanje cevnih napeljav je predpisano v DIN 2403. Razločno označevanje cevnih napeljav po vrsti medija je v interesu varnosti, vzdrževanja in zaščite pred požarom. Označevanje mora opozarjati na nevarnosti z namenom preprečevanja nesreč. Barvna skala za označevanje cevnih napeljav je določena na podlagi DIN 2403. 5.4.1.2.5 Zaključek Po uspešnem poizkusu se označijo zanke, izpolni tlačni zapisnik in meritveni protokol, kar je eden od pogojev za izpolnitev garancijskega pisma. Ob toplem zagonu sistema je potrebno preveriti delovanje varnostnih ventilov ter zregulirati vse sisteme. Sistem ogrevanja se napolni z hladno filtrirano in mehčano vodo ter izvede odzračevanje sistema.

5.4.2 TEHNIČNI IZRAČUNI 5.4.2.1 PLINSKA INŠTALACIJA 5.4.2.1.1 Izračun porabe plina: Uporaba ZP: Max. instalirana plinska moč: 2020 kw Spodnja kurilna vrednost plina: 9,47 kwh/nm3 Max. normna poraba plina: 213,3 Nm3/h IZRAČUN POGONSKEGA STANJA PLINA Temperatura plina: 15 C Tlak plina: 22 mbar Zunanji barometrski tlak: 1013 mbar Faktor redukcije: 0,994458837 Pogonsko stanje plina: 9,91 m3/h TROŠILO OZNAKA TROŠILA PO DVGW MOČ (KW) Skupaj (KW) Max poraba (Sm 3 /h) Nadtlačni plinski kotel Baltur Trispace 1000 B22 1000 1080 114 Nadtlačni plinski kotel Vitoplex 900KW B22 900 900 95 Skupaj 1980 209 Vršna poraba zemeljskega plina ob upoštevanju kurilne vrednosti 9.47 Kwh/Nm 3 in izkoristka 93 % je je 224 Sm3/h. Izbran plinomer za ZP: Izbran regulator tlaka: G160 (Qmin 2,5 m3/h, Qmax =250 m3/h) Elster tip MR 50 SF 6 (p1=1 bar ; p2=100mbar) 5.4.2.1.2 Izračun prostih prezračevalnih površin: Skupni prosti presek dovodnih/odvodnih prezračevalnih odprtin znaša skladno z Brandschutzrichtlinie Wärmetechnische Anlagen / 25-03d: Aef= 6,0 x Qn Aef= 6,0 x 1980 kw Aef= 11880 cm2 V ta namen se predvidi 30 cm nad tlemi montaža dveh dovodnih prezračevalnih rešetk AZR-4

800x800 mm prostega preseka 2x 0,4432 m 2 v vratih kotlovnice (odnosno v zunanjem zidu) in dveh odvodnih rešetk 30 cm pod stropom prostora na nasprotni strani tip 2x AZR-4 800x400 prostega preseka 2x 0,1872 m 2. Aef= 2x (0,4432 + 0,1872) m 2 Aef= 1,2608 m 2

5.4.3 POPIS DEL, MATERIALA IN PREDRAČUN STROŠKOV

5.5 RISBE list 1. 0 Situacija Plinska inštalacija M = 1 : 500 list 1. 1 Tloris kotlovnice Plinska inštalacija M = 1 : 50 list 1. 2 Shema plinske inštalacije Plinska inštalacija list 1. 3 Skica namestitve rotacijskih Plinska inštalacija plinomerov brez regulatorja tlaka list 1. 4 Skica pozicijske tablice za plinovod Plinska inštalacija list 1. 5 Omarica za glavno plinsko zaporno Plinska inštalacija pipo DN100 za srednji tlak - nadometna list 1. 7 Skica zaščitne cevi pri preboju skozi Plinska inštalacija steno list 1. 5 Skica priključitve hišnih napeljav na spojno letev Plinska inštalacija