Najpogostejše laboratorijske preiskave in njihove orientacijske referenčne. vrednosti v klinični praksi

Transcript

1 1 Najpogostejše laboratorijske preiskave in njihove orientacijske referenčne vrednosti v klinični praksi Doc.dr. Milan Skitek, spec.med.biok., svetnik Univerzitetni Klinični center Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo Njegoševa 4/I, 1525 Ljubljana VSEBINA/KAZALO Uvod... 2 Vplivi medicinskega laboratorija... 2 Referenčne vrednosti... 3 Priloga... 5 Literatura... 29

2 2 Uvod Medicinski laboratorij mora zagotoviti visoko kakovost in konzistentnost celotne svoje dejavnosti vključno z zanesljivimi in klinično relevantnimi rezultati. Zahtevane preiskave morajo biti ciljane glede na medicinsko problematiko (nujno sodelovanje med laboratorijem in zdravnikom), izvedene morajo biti analitsko neoporečno (zanesljivi rezultati so odvisni od zagotavljanja kakovosti znotraj laboratorija, kakovosti uporabljenih reagentov, standardov, kontrol in komercialnih kitov ter analitskih sistemov in od zagotavljanja kakovosti predanalitske faze znotraj laboratorija in zunaj njega) in njihovi rezultati pravilno tolmačeni (1-2). Vplivi medicinskega laboratorija Poznamo več stopenj vpliva medicinskega laboratorija na bolnika oziroma klinični izid. 1. raven je svetovanje v predanalitski fazi glede pravilnega vzorčenja, kakovostne (standardizirane) analitike v skladu s sodobnimi priporočili in izdajanje zanesljivih rezultatov (izvidov) v smislu občutljivosti in specifičnosti testa (pravilno pozitiven in negativen rezultat ter lažno pozitiven in negativen rezultat). 2. raven predstavlja napovedno vrednost preiskave v smislu verjetnosti bolezni z uporabo določenih napovednih algoritmov, povezana pa je tudi z verjetnostjo spremembe v zdravstvenem stanju bolnika med zdravljenjem na podlagi spremljanja laboratorijskih rezultatov. 3. nivo pa je nadgradnja v smislu t.i. klinične presoje, ali laboratorij s svojo celokupno dejavnostjo zagotavlja klinično uporabne rezultate v svrho optimalne oskrbe bolnikov. Vrednotenje laboratorijskih testov naj bi upoštevalo vse stopnje in vplivalo na vzdrževanje in povrnitev zdravja bolnikov (3-4). Ne glede na vse težave ima v današnjem času in ob hitrem tehnološkem razvoju laboratorijsko osebje enkratno priložnost, da izkoristi širše znanje (ne samo analitično) in zdravnikom svetuje pri tolmačenju rezultatov testov na podlagi analitične kakovosti testov in biološke neponovljivosti (variabilnosti) ter njunim vplivom na fiziološki status, obolevnost in

3 3 spremljanje bolezni. Biološka variabilnost je nasploh največji vir variabilnosti pri laboratorijskih meritvah in je pomembna za razumevanje značilnosti glede sprememb rezultatov ponovnih testiranj pri isti osebi (kritična razlika pri zaporednih meritvah dokazuje značilnost klinične spremembe teh rezultatov) in širše razumevanje kakovosti testov (5). Laboratorijski rezultati vplivajo na približno % medicinskih odločitev ter imajo jasen in dokazljiv vpliv na celostno oskrbo bolnikov in na stroške zdravljenja. Že relativno nizka pogostost napak pri naročanju, izvajanju in tolmačenju laboratorijskih testov ima dokazan in potenciran učinek na javno zdravstvo in zaščito bolnikov. Ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo je v svojem poročilu izračunal potencialni vpliv nepravilnega umerjanja (kalibracije) testov za določanje kalcija v serumu na zdravstvene stroške. Že minimalni analitični odmiki od pravilnih vrednosti koncentracij kalcija (0,25 mmol/l) in posledični diagnostični postopki so zvišali stroške zdravljenja do 31 USD na bolnika. Če upoštevamo celoletnega presejalno testiranje za kalcij v Ameriki, ugotovimo, da narasli nepotrebni stroški znašajo stotine milijonov USD gre tak ekonomski vpliv v stotine miljonov USD nepotrebnih stroškov. Podoben vpliv in stroške so dokazali tudi pri testiranju holesterola, glukoze in specifičnega antigena za prostato (PSA). Dokazali so tudi, da se večina laboratorijskih napak zgodi v predanalitski in poanalitski fazi, zato je toliko bolj nujen celovit pristop za zagotavljanje kakovosti in dodane vrednosti v vseh fazah dela in vplivanje medicinskega laboratorija na bolnika oziroma klinični izid (6). Referenčne vrednosti Poleg patofizioloških stanj vplivajo na sestavo bioloških tekočin tudi ostali številni drugi dejavniki. Delimo jih na biološke in metodološke, glede na čas dogodka/vpliva pa na predanalitske (naročilo preiskave in odvzem ter priprava vzorca), analitske (analiza vzorca) in poanalitske (oddaja in tolmačenje rezultata). Biološki dejavniki so lahko dolgotrajni (genski,

4 4 ekološki, ciklični ritmi, dejavniki tveganja) in kratkotrajni (prehranjevanje, psihofizična aktivnost, čas in način odvzema, transport vzorca), nanje pa lahko vplivamo s standardizacijo predanalitskih postopkov. Referenčne vrednosti (območja) so po definiciji mednarodne federacije za klinično kemijo (IFCC) tiste vrednosti, za katere je navedena populacija (za koga) in metodologija izdelave (kako). Referenčne vrednosti so tako ustvarjene z analizo bioloških vzorcev referenčnih oseb, pri katerih ne moremo potrditi bolezni, ki bi lahko vplivala na spremembo rezultata laboratorijske preiskave. Iz referenčnih vrednosti izračunamo referenčna območja, ki v primeru normalne porazdelitve predstavljajo 95 % vrednosti ali pa vrednosti med 2,5. in 97,5. percentilom v primeru nenormalne porazdelitve. Na referenčna območja pomembno vplivajo tudi analitske metode, lokalne populacijske posebnosti, celostna predanalitska faza (standardizirani odvzem) in biološki dejavniki (7-9). V Prilogi so navedene orientacijske referenčne vrednosti (ORF) za odrasle za nekatere laboratorijske preiskave v zvezi s standardiziranim odvzemom in transportom bioloških vzorcev, ki jih uporabljamo v laboratorijskem informacijskem sistemu (LIS) Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (10).

5 5 Priloga: Orientacijske referenčne vrednosti (ORF) in meje kritičnih vrednosti (Krit Vr) za odrasle za najpogostejše laboratorijske preiskave v laboratorijskem informacijskem sistemu (LIS). Kratice, ki označujejo sistem: K kri, ak arterijske kri, Lc cerebrospinalni likvor, S serum, P plazma, PTV punktat telesnih tekočin, U enkratni vzorec seč, du 24 urni seč, Sl slina, Pt bolnik, Ž-ženski spol, M-moški spol, min-koncentracija zdravila pred aplikacijo, maks-koncentracija zdravila po aplikaciji. Kratice, ki označujejo mersko veličino: mdel masni delež, poe poljubna enota, reldel relativni delež, popm poprečna masa, popmkc povprečna masna koncentracija, popvol povprečni volumen, popkc povprečna koncentracija, štkc številčna koncentracija, štdel številčni delež, mkc masna koncentracija, snkc snovna koncentracija, sndel snovni delež, voldel volumski delež, dolžčas dolžina na časovno enoto, parct parcialni tlak, (kc)kata (koncentracija) katalitične aktivnosti, kolsn količina snovi, dogsnkc dogovorna snovna koncentracija,.dogštkc-dogovorna številčna koncentracija, dogmkc dogovorna masna koncentracija, doge-dogovorna enota. Sistem preiskava kratice ORF Enota Krit Vr Zapis v LIS Spodnja Zgornja Hematološke preiskave: 1. K Eritrociti (Erci), štkc 4,20 6, /L 2. K Hemoglobin (Hb), mkc g/l K Hemoglobin fetalni, reldel K HbF do 0,02 l

6 6 4. K Hemoglobin A 2, reldel do 0,04 l K Hb A 2 5. K Hemoglobin A 1, reldel do 0,10 l K Hb A 1 6. K Hematokrit, voldel 0,370 0, ,18 0.,60 K Ht 7. K Eritrociti, popvol 81,0 94,0 fl MCV 8. K Eritrociti, popm Hb (Fe) 26,0 32,0 pg MCH 9. K Eritrociti, popmkc Hb (Fe) g/l MCHC 10. K Eritrociti, širina porazdelitve 11,5 14,5 % RDW 11. K Bazofilno punktirani Erci, nad štdel Bazo, punk Erci 12. K Retikulociti, štdel 0,65 1,90 % 13. K Retikulociti, štkc 31,1 91, /L 14. K Sedimentacija eritrocitov, dolžčas do 15 mm/h

7 7 15. K Levkociti (Lkci), štkc 4,0 10, /L 1, K Lkci Diferencialna krvna slika Diferenc. krvna slika K Lkci Nevtrofilci (nesegm,), štdel 0 5 % 23 K Lkci Nevtrofilci (nesegm,), štkc 0,0 0, /L K Lkci Nevtrofilci (segm,), štdel 40,0 75,0 % K Lkci Nevtrofilci (segm,), štkc 2,0 7, /L K Lkci Limfociti, štdel 20,0 50,0 % K Lkci Limfociti, štkc 0,8 5, /L K Lkci Monociti, štdel 2,0 10,0 % K Lkci Monociti, štkc 0,1 1, /L K Lkci Eozinofilci, štdel 1,0 6,0 % K Lkci Eozinofilci, štkc 0,1 0, /L

8 8 K Lkci Bazofilci, štdel 0,0 2,0 % K Lkci Bazofilci, štkc 0,0 0, /L K Trombociti, štkc /L K Trombociti, popvol 7,8 11,0 fl MPV Osnovne urinske preiskave: 17. U ph, doge 4,4 8, U Relativna gostota, doge 1,005 1, U-Levkociti, dogštkc 0 poe 20. U-Proteini, dogmkc 0 poe 21. U-Nitriti, dogsnkc 0 poe 22. U-Hemoglobin, dogmkc 0 poe U-Kri 23. U-Glukoza, dogsnkc 0 poe

9 9 24. U-Metilketoni, dogsnkc 0 poe 25. U- Bilirubin, dogsnkc 0 poe 26. U- Urobilinogen, dogsnkc do 1 poe 27. U- Bakterije, štkc do /L 28. U- Levkociti, štkc do /L 29. U- Eritrociti, štkc do /L 30. U- sediment, mikroskopski pregled, dogštkc Eritrociti Levkociti Hialini cilindri do 2 do 4 do 2 400X 400X 100X Preiskave hemostaze: 31. P Aktiviran parcialni s P PTC tromboplastinski čas 32. P Antitrombin III, reldel 0,8 1,2 1

10 P D dimer, mkc µg/l 34. P Fibrinogen, mkc 2 4 g/l 1,0 35. S, U Fibrinogenski, fibrinski razgradni produkti, mkc S,U FDP 36. Pt Kapilarna krvavitev, čas Pt Kap,krv, pod 10 do 300 mg/l s 37. P Protrombinski čas, reldel 0,7 1,0 1 P PC 38. P Rekalcifikacijski čas, čas s P Rekalc,čas 39. P Trombinski čas 8 12 s 25 P TC Biokemične preiskave krvi: 40. ak Plinska analiza (37 C): Plinska analiza 41. ph 7,36 7,42 1 7,2 7,6 (ak)p ph 42. Kisik, parct 10,6 13,3 kpa 6,0 (ak)p po Ogljikov dioksid, parct 4,9 5,9 kpa 2,7 9,3 (ak)p pco 2

11 Hidrogenkarbonatni ion, snkc mmol/l (ak)p HCO Karbonat + CO 2, snkc mmol/l (ak)p CEL, CO Presežek baze, H + vezalne ± 2,3 mmol/l skupine 47. Oksihemoglobin, snd 0,96 1,00 1 (ak)hb HbO K Acetoacetat, snkc µmol/l 49. K Erci δ Aminolevulindehidrataza, kckata (K) Erci delta ALAD nad 500 nkat/l 50. K β hidroksi butirat, snkc µmol/l 51. K Piruvat, snkc µmol/l 52. K Erci Protoporfirini, snkc do 9,0 nmol/g Hb 53. K Erci Katalaza, kckata 2,35 5,85 µkat/ghb 54. K Erci Superoksid dismutaza, 18,2 30,3 µkat/ghb kckata

12 K Erci Glutation peroksidaza, 0,46 1,23 µkat/ghb kckata 56. K Erci Glutation reduktaza, 0,080 0,220 µkat/ghb kckata Biokemične preiskave ostalih telesnih tekočin: 57. S Acetaminofen, snkc µmol/l 58. P Adrenalin, snkc do 0,55 nmol/l 59. S,Angiotenzin konvertaza, kckata 0,13 0,40 µkat/l S ACE 60. S Alanin aminotransferaza, konckata S ALT Ž: do 0,56 M: do 0,74 µkat/l 61. S Albumini, mkc g/l 62. Lc Albumini, mkc 63. U Albumini, mkc 64. U Albumini/U Kreatinin, mkc do 350 do 20 do 2,26 mg/l mg/l g/mol

13 S Aldolaza, kckata 66. S Alkalna fosfataza, kckata do 126 Ž: do 1,74 nkat/l 67. S Alkalna fosfataza izoencimi, M: do 2,15 µkat/l % štdel α1 jetrna α2 jetrna pre β kostna pre β placentarna γ intestinalna 0 do 55 do S Amikacin, snkc 69. S α amilaza, kckata 70. S α amilaza, izoencimi, štdel min: 2 14 maks: do 1,67 P1 pankreatična: 0 P2: do 55 P3: 0 S1 slina: do 55 S2: 0 S3: 0 µmol/l 60 µkat/l %

14 du δ aminolevulinat, kolsn du δ AL do 53 µmol 72. du Amoniak, kolsn mmol 73. P Amonijev ion, snkc µmol/l 74. S,P Androstandiol glukoronid, snkc S,P Adiol G 75. du Androstandiol glukoronid, kolsn du Adiol G 76. S Androstendion, snkc Ž: 0,4 1,74 M: 1,4 26,7 Ž: do 90 M: do190 M: 0,7 10,1 Ž: 0,7 10,8 nmol/l mmol nmol/l 77. S α 1 Antitripsin, mkc 0,9 2,0 g/l 78. S Apolipoprotein AI, mkc S Apo AI 79. S Apolipoprotein B, mkc S Apo B 80. S Aspartat aminotransferaza, kckata S AST Ž: nad 1,52 M: nad 1,22 do 1,0 Ž: do 0,52 M: do 0,58 g/l g/l µkat/l

15 S Baker (II), snkc 11,0 26,7 µmol/l 82. du Baker, kolsn 0,5 1,0 mmol 83. S Bilirubin (celokupni), snkc 84. S Bilirubin (direktni), snkc 85. S Butiril holinesteraza, kckata S Holinesteraza 86. S CA 19 9, dogsnkc 87. S CA, dogsnkc 88. S CA, dogsnkc do 17 do 5 Ž: 77,7 174 M: 98,3 203,7 do 37 do 30 do 35 µmol/l µmol/l µkat/l kie/l kie/l kie/l 89. S Ceruloplazmin, mkc 0,2 0,6 g/l 90. S Cink (II), snkc 10 19,7 µmol/l 91. du Cistin, kolsn 92. du Citrat, kolsn do 0,4 Ž: 1,9 6,5 M: 2,4 4,1 mmol mmol

16 S C reaktivni protein, mkc S CRP do 5 mg/l 94. S, P Dehidroepiandrosteron 3,6 12,9 nmol/l sulfat, snkc S,P DHEA S 95. S Digoksin, snkc 1,0 2,6 nmol/l 3,2 96. S,P Estriol, snkc nmol/l 97. S Etosukcimid, snkc µmol/l S Fenitoin, snkc µmol/l S Fenobarbiton, snkc µmol/l S Feritin, mkc 101. S α Fetoprotein, dogsnkc S alfa fetoprotein Ž: M: do 5,5 µg/l kie/l 102. S Fosfat (nezaestren), 0,8 1,4 mmol/l snkc S Fosfat(P), anorg 103. S Fruktozamin, snkc do 285 µmol/l 25

17 S Gentamicin, snkc min: 1 4 maks: µmol/l 105. S,P Glukoza, snkc 3,6 6,1 mmol/l 2,2 25, PTV Glukoza, snkc nad 3,5 mmol/l 107. Lc Glukoza, snkc 2,5 3,9 mmol/l 108. S γ glutamil transferaza, kckata S gama GT 109. S Glutamat dehidrogenaza, kckata S GLDH Ž: do 0,63 M: do 0,92 Ž: do 80 M: do 110 µkat/l µkat/l 110. S Haptoglobin, mkc 0,3 2,0 g/l 111. P Hemoglobin, mkc P hemoliza do 30 mg/l 112. S Holesterol, snkc 4,0 5,2 mmol/l 113. S HDL holesterol,snkc 1,4 2,8 mmol/l 114. S LDL holesterol,snkc 2,0 3,5 mmol/l

18 S α Hidroksibutirat 1,25 3,25 µkat/l dehidrogenaza, kckata S alfa HBDH 116. S Hipoksantin, snkc 117. S,P β Horionski gonadotropin, dogsnkc S,P HCG beta do 0,6 do 10: negativno nad 40: pozitivno mmol/l IE/L 118. U β Horionski 0 poe gonadotropin, dogsnkc U HCG beta (25 IE/L) 119. S Humani placentarni 0,1 10,9 mg/l laktogen, mkc S HPL 120. S Imunoglobulin A, mkc S IgA Ž: 0,9 4,1 M: 0,7 3,7 g/l 121. S Imunoglobulin E, I,U,/ml S IgA dogsnkc 122. S Imunoglobulin G, mkc 6,9 14,0 g/l S IgG 123. S Imunoglobulin M, mkc S IgM Ž: 0,4 2,4 M: 0,3 2,1 g/l

19 S Kalcij (II), celokupni, 2,1 2,6 mmol/l snkc S Kalcij 125. S,P Kalcij (II), nevezan, 1,12 1,23 mmol/l snkc S Ionizirani kalcij 126. S Kalijev ion, snkc 3,8 5,5 mmol/l 2,8 6,2 S Kalij 127. du Kalijev ion, kolsn mmol du Kalij 128. Lc Kalijev ion, snkc 2,5 3,4 mmol/l Lc Kalij 129. S Karbamid, snkc 2,8 7,5 mmol/l S Sečnina 130. du Karbamid, kolsn mmol du Sečnina 131. S Karbonat+ogljikov mmol/l dioksid, snkc S Cel, CO S Karcinoembrionalni antigen, mkc S CEA do 4 µg/l 133. S Karotini, snkc 1,5 7,5 µmol/l

20 S Kisla fosfataza, kckata S K, fosfataza 135. S Kisla fosfataza, prostatična, kckata S KF (prostatična) Ž: do 92 M: do 110 do 43 nkat/l nkat/l 136. S Klorid, snkc mmol/l S Klorid 137. du Klorid, kolsn mmol du Klorid 138. Lc Klorid, snkc mmol/l Lc Klorid 139. S,P Kortizol, snkc nmol/l 140. S Kreatin, snkc 141. du Kreatin, kolsn Ž: M: Ž: do 610 M: do 305 µmol/l mmol 142. S Kreatinin, snkc µmol/l 143. du Kreatinin, kolsn (na kg telesne teže) 144. S Kreatin kinaza, kckata S CK Ž: M: Ž: do 2,41 M: do 2,85 µmol/kg µkat/l

21 S Kreatin kinaza, izoencimi, reldel S CK zoencimi MM: 0,96 1 MB: do 0,04 BB: 0 l 146. S D Ksiloza, snkc 1,9 4,8 mmol/l 147. P Laktat, snkc 0,6 2,4 mmol/l 148. Lc Laktat, snkc 1,2 2,1 mmol/l 149. S Laktat dehidrogenaza, kckata S LDH 150. S Laktat dehidrogenaza, reldel S LDH izoencimi do 4,13 LDH 1: do 0,25 LDH 2: do 0,30 LDH 3: do 0,26 LDH 4: do 0,10 LDH 5: do 0,10 µkat/l l 151. S Leucin minopeptidaza, 0,3 0,72 µkat/l kckata S LAP

22 S Lipaza, kckata 0,22 1,00 µkat/l 153. S Lipoprotein Lp(a), mkc S Lp(a) do 300 mg/l 154. S Litijev ion, snkc 0,3 1,3 mmol/l 2,0 S Litij 155. S Magnezij (II), 0,8 1,1 mmol/l celokupni, snkc S Magnezij 156. du Magnezij (II), kolsn 2,1 6,2 mmol du Magnezij 157. P Methemalbumin, mkc 158. S α 2 Makroglobulin, mkc 159. S β 2 Mikroglobulin, mkc 160. U α 1 Mikroglobulin, mkc 161. U α 1 Mikroglobulin/U Kreatinin, mkc do 50 Ž: 1,2 2,7 M: 1,4 3,2 do 60 let: do 2,4 nad 60 let: do 3,0 do 10 do 1,58 mg/l g/l mg/l mg/l g/mol

23 S Mioglobin, mkc Ž: do 33,8 M: do 47,0 µg/l 163. du N acetil β 1,45 9,19 nkat/mmol glukozaminidaza, kata du NAG 164. S Natrijev ion, snkc mmol/l S Natrij 165. du Natrijev ion, kolsn mmol du Natrij 166. Lc Natrijev ion, snkc mmol/l Lc Natrij 167. S Netilmicin, snkc 168. S Nevron specifična enolaza, mkc S NSE 169. P Noradrenalin, snkc 170. du Oksalat, kolsn min: 1 4 maks: do 12,5 do 3,54 do 500 µmol/l 25 µg/l nmol/l µmol 171. S C Peptid, snkc 0,17 0,99 nmol/l 172. du Porfirini, kolsn do 300 nmol

24 du Koporfirini (I+III), kolsn 174. du Uroporfirini, kolsn 175. du Porfobilinogen, kolsn 176. du Pregnandiol, kolsn 177. S Prokalcitonin, mkc 178. S,P Prolaktin, mkc 179. S,P Prostata specifični antigen, mkc S PSA do 225 do 75 do 7,5 Ž: do 15 M: do 10 do 0,5 Ž: 1,9 25,0 M: 2,5 17,0 do 3 nmol nmol µmol µmol µg/l µg/l µg/l 180. S Proste maščobne 0,1 0,4 mmol/l kisline, snkc S PMK 181. Lc Proteini, mkc 0,15 0,45 g/l 182. PTV Proteini, mkc Transudat Eksudat do 30 nad 30 g/l

25 S Proteini, mkc g/l 184. S Proteini, mkc; reldel, g/l S elektroforeza proteinov Albumin α 1 globulin 1,2 3,0 Alpha 1 α 2 globulin Alpha 2 β globulin Beta γ globulin gama 185. U, du Proteini, mkc; kolsn 186. PTV relativna gostota, doge Transudat Eksudat do 20 (U) do 0,250 (du) nad 1,018 1,005 1,015 g/mol kreatinina g/dan S salicilati, snkc 1,2 2,2 mmol/l 3,6

26 S Sečnina, snkc 2,8 7,5 mmol/l 189. du Sečnina, kolsn mmol 190. S, P Serotonin, mkc M: Ž: µg/l 191. P Somatostatin, mkc ng/l 192. S Spolne hormone vezoči protein, snkc S SHBG M: Ž: nmol/l 193. S Teofilin, snkc µmol/l S, P Testosteron, snkc 195. Sl Testosteron, snkc M: 4,5 35,4 Ž: 1,0 3,0 M: Ž: nmol/l pmol/l 196. S Tiroglobulin, mkc 2 70 µg/l 197. S Tiroksin prosti, snkc 11,5 22,7 pmol/l S FT S Tirotropin, dogsnkc 0,35 5,50 mie/l S TSH

27 S Trijodtironin 1,4 3,4 nmol/l celokupni, snkc S TT S Trijodtironin prosti, 3,5 6,5 pmol/l snkc S T S Transferin, mkc 2,0 3,8 g/l 202. S Trigliceridi, snkc do 1,7 mmol/l 203. S Valproat, snkc µmol/l du Vanilimandljeva kislina, snkc du VMA 205. S Vankomicin, snkc 206. S Vazopresin, snkc do 4,2 min: 7 14 maks: do 13,0 µmol/ mmol kreatinina µmol/l 55 pmol/l 207. S Vitamin A, snkc 0,7 2,8 µmol/l 208. S Vitamin D, 25 OH, nmol/l snkc

28 S Vitamin D, 25 OH, pmol/l snkc 210. S Vitamin E, snkc µmol/l 211. S Urat, snkc µmol/l 212. du Uroporfirini, kolsn do 75 nmol 213. S Znižanje zmrzišča, mk razlika temperature 214. U, du Znižanje zmrzišča, razlika temperature (U) (du) mk 215. S Železo (III), snkc 10,7 28,6 µmol/l 216. S Železo celotna 49,2 75,2 µmol/l vezavna sposobnost za Fe (III), snkc S TIBC 217. S Žolčne kisline, snkc do 19 µmol/l

29 29 Literatura 1. Skitek M. Celostno zagotavljanje kakovosti in dodana vrednost v laboratorijski medicini = Total quality management and value-added laboratory medicine: monografija. Ljubljana: Klinični center, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, ISBN , Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine. Uradni list. št. 64, Plebani M. Charting the course of medical laboratories in changing environment. Clin Chim Acta 2002;319: Panteghini M. The future of laboratory medicine: understanding of the new pressures. Clin Biochem Rev. 2004; 25: Ricos C, Alvarez V, Cava F, Garcia-Lario JV, Hernandez A, Jimenez CV, Minchinela J, Perich C, Simon M. Integration of data derived from biological variation into the quality management system of medical laboratories. Accred Qual Assur 2004; 9: National Institute of Standards & Technolog. Chemical Science and Technology Laboratory. The impact of calibration error in medical decision making (final report) Solberg HE: The IFCC recommendation on estimation of reference intervals, The RefVal program. Clinical Chemistry and Laboratory Medicine 2004; 42: How to Define and Determine Reference Intervals in the Clinical Laboratory (2nd Edition). CLSI C28-A2; ISBN , Skitek M. Upper reference limits for urinary catecholamines, metanephrines and 3- methoxy-4-hydroxymandelic acid in hypertensive patients. Clin Chem Lab Med 2002; 40: Orientacijske referenčne vrednosti laboratorijskih preiskav Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (