BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Strahinj Naklo. Kompleks stavbe kjer se uporablja zemeljski plin skupaj 6 (šest) odjemnih mest.

Investitor: BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Strahinj 99 4202 Naklo Objekt: Projekt: Kompleks stavbe kjer se uporablja zemeljski plin skupaj 6 (šest) odjemnih mest. Notranja instalacija zemeljskega plina P = 22mbar - 200mbar Štev. projekta: 2015. 10. P42 Faza: PZI Odg. projektant: Jereb Janez, univ. dipl. inţ. str. Izvod: 1 2 3 4 Kranj, november 2015 1

Notranja instalacija zemeljskega plina P=22mbar Kazalo 1. Splošni del... 4 1.1. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU... 4 1.2. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTIRANI NOTRANJI PLINSKI NAPELJAVI 5 1.3. IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA PZI... 8 1.4. ELABORAT O VARSTVU PRI DELU... 9 1.4.1. Opis instalacije zemeljskega plina... 9 1.4.2. Opis nevarnosti, škodljivosti in poţarne ogroţenosti... 9 1.4.3. Opis ukrepov za odpravo posameznih nevarnosti... 10 2.1. TEHNIČNO POROČILO... 12 2.1.1. Splošno... 12 2.1.2. Hišni priključek p = 4 bar odjemno mesto št.: 1.glavna kurilnica v kleti odjemno mesto št.: 2A..kuhinja in učilnice/laboratoriji odjemno mesto št.: 2B.plinski kotel v nadstropju nad kuhinjo odjemno mesto št.: 3 nova mlekarna odjemno mesto št.: 4.hlevi odjemno mesto št.: 5 stara mlekarna odjemno mesto št.: 6.rastlinjaki...13 2.1.3. Dimovodna napeljava...14 2.1.4. Plinska notranja instalacija na enoto... 15 2.2. CEVNA NAPELJAVA... 16 2.2.1. Tehnične zahteve... 16 2.2.2. Preizkušanje plinske napeljave... 17 2.2.3. Spuščanje v pogon... 18 2.2.4. Poduk uporabnikom... 19 2.3. IZRAČUN... 20 2.3.1. Plinovod... 20 2.3.2. Izračun zgorevalnega zraka... 20 2.4 POPIS DEL IN MATERIALA za posamezno odjemno mesto. 23 2.4.1 Instalacija zemeljskega plina... 23-31 2.5 NAČRTI: List št.:1 Tloris kleti glavna kurilnica 2 x 575 kw - odjemno mesto št.: 1 M 1 : 100 List št.:2 Shema plinske instalacije glavna kurilnica - odjemno mesto št.: 1 M 1 : X(100) List št.:3 Delni tloris kuhinje in učilnice/ laboratoriji - odjemno mesto št.: 2A M 1 : 100 List št.:4 Delni tloris kotel v nadstropju kuhinje - odjemno mesto št.: 2B M 1 : 50 List št.:5 Delni tloris in shema nova mlekarna - odjemno mesto št.: 3 M 1 : 50 List št.:6 Delni tloris in shema hlevi stanovanje 2

- odjemno mesto št.:4 M 1 : 50 List št.:7 Delni tloris in shema stara mlekarna - odjemno mesto št.:5 M 1 : 50 List št.:8 Shema - rastlinjaki - odjemno mesto št.: 6 M 1 : X List št.:9 Prehod plinovodne cevi skozi steno M 1: X List št.:10 Shema priključitve plinske hišne instalacije na spojno ozemljitveno letev M 1 : X List št.: 11 Povezava plinomera in elektro števca za daljinsko odčitavanje M 1 : X Priloge: (format A3, podaljšan A3 in A4) - delne kopije stanja z dne: november 2015, A- situacijski načrt prikaz odjemnih mest B- situacijski načrt prikaz/kataster zunanjih vodov C- seznam plinskih trošil učilnice, laboratoriji D1+D2-delna kopija instalacije UNP kuhinja E- prikaz objekta tloris obris/lokacija - nove mlekarne F - Tloris kotlovnice instalacija 2 x 575 kw G- Tloris kleti kotlovnice 2 x 575 kw H- Shema kotlovnice na ELKO ogrevanje I- Fasade šole športne dvorane višina objektov J napotki za montaţo rotacijskega plinomera K-Tabela energetske vrednosti energentov 3

1. SPLOŠNI DEL 1.1. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU Investitor: BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Strahinj 99 4202 Naklo Objekt: Kompleks objekti, kjer se uporablja zemeljski plin skupaj 6 (šest) odjemnih mest! Projekt: Notranja instalacija zemeljskega plina P = 22 mbar - 200 mbar Štev. projekta: 2015. 10. P42. Faza: PZI - projekt za izvedbo Projektivno podjetje: JEREBUS druţba za projektiranje in svetovanje d.o.o. Straţiška ulica 37, 4000 Kranj Odg. projektant: Jereb Janez, univ. dipl. inţ. str. Številka in datum potrdila STR - 2/77 z dne 21.2.1977 o opravljenem strokovnem izpitu: Projektant: Jereb Aleš, univ. dipl. inţ. str. Številka in datum potrdila STR-08/012 z dne 8.4.2008 o opravljenem strokovnem izpitu: 4

1.2. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTIRANI NOTRANJI PLINSKI NAPELJAVI Lokacija stavbe: Lastnik(i) ali investitor(ji): Ocena ogrevalne površine: Glej točko 1.1 Glej točko 1.1 Skupna ocenjena potrebna konična količina zemeljskega plina za ogrevanje in deloma tehnologijo: ca Q = 160 sm 3 /h Priključitev na plinovod (notranjo napeljavo): Za kompleks BC Naklo se v oktobru 2105 izvaja priključek na plinovodno omreţje, ki je pod tlakom P=4 bar. Distributer - Domplan Kranj. Posamični porabniki so do sedaj uporabljali ELKO in UNP. Uporaba zemeljskega plina: TROŠILO PROJEKTIRANA PLINSKA NAPELJAVA Odjemno mesto št.: 1 Kotla v kleti Viessmann 2 x 575 kw Odjemno mesto št.: 2A Kuhinja in učilnice in laboratoriji Odjemno mesto št.: 2B Ogrevanje nadstropja kotel: Vaillant VU INT376/3-5 Odjemno mesto št.: 3 nova mlekarna LTŢ kotel tehnologija Buderus Odjemno mesto št.: 4 - hlevi Ogrevanje stanovanje + učilnice: Vaillant VU INT376/3-5 Odjemno mesto št.: 5 stara mlekarna Stenski plinski kotel Alkon 35 SR Odjemno mesto št.: 6 Rastlinjaki Oznaka trošila po DVGW MOČ (kw) Max poraba zem. plina (Sm 3 /h) B13 2 x 575 135 A do 400 44 C33x 37 4 B13 52 6 C33x 37 4 C33 34,5 4 B1 150 (- 500) 16 (do 50) Vršna poraba zemeljskega plina ob upoštevanju faktorja sočasnosti (0,75) in nastavljeni toplotni moči trošil: 160 Sm 3 /h (- 190 Sm 3 /h) Plinomer: Za vsako odjemno mesto je»določen«plinomer: Odjemno mesto št.: 1 Rotacijski plinomer npr: Elster Instromet RVG100; DN 80, Odjemno mesto št.: 2A Rotacijski plinomer npr: Elster Instromet RVG40; DN 50, Odjemno mesto št.: 2B Mehovni plinomer Elster BK- G4 DN 20 5

Odjemno mesto št.: 3 Mehovni plinomer Elster BK G4, DN 20 Odjemno mesto št.: 4 Mehovni plinomer Elster BK G4, DN 20 Odjemno mesto št.: 5 Mehovni plinomer Elster BK G4, DN 20 Odjemno mesto št.: 6 Rotacijski plinomer Elster Instromet RVG 40; DN 50 Regulator tlaka: Vsako odjemno mesto ima regulacijo tlaka zemeljskega plina za doseganje potrebnega tlaka plina za izbrano plinsko trošilo. Obstoječi porabniki, ki so bili vezani na UNP imajo ţe ustrezne regulatorje tlaka, ki jih je potrebno regulirati na novo stanje zemeljski plin p=22 mbar; za največja dva porabnike sta predvidena nova regulatorja tlaka reducirni ventil: Odjemno mesto št.:1 Regulator tlaka.. Elster MR 50 SF6S Odjemno mesto št.:2a Obstoječ regulator DN 40 (potrebna je kontrola zmogljivosti!) Odjemno mesto št.:2b Obstoječ regulator..venta 738 GPL Odjemno mesto št.:3 Obstoječ regulator.dn 40 Odjemno mesto št.:4 Obstoječ regulator Venta 738 GPL Odjemno mesto št.:5 Obstoječ regulator Venta 738 GPL Odjemno mesto št.:6 Regulator tlaka Elster Instromet MR 25 SF 6 Prezračevanje in dovod zgorevalnega zraka: Za vsa obstoječa plinska trošila je ţe ustrezno zagotovljen dovod zgorevalnega zraka in potrebno prezračevanje prostora montaţe plinskega trošila. Za obstoječe plinske stenske kotle je izveden sistem C33x, za porabnika št.:1 glavna kurilnica v kleti objekta, je dovod zgorevalnega zraka zagotovljen skozi fiksno zamreţene odprtine v okenskih krilih. Za rastlinjake ni potrebno ločeno zagotavljanja zgorevalnega zraka niti za obstoječa plinska trošila niti za eventualno nove sisteme, saj je rastlinjak potrebno ţe zaradi tehnologije primerno stalno prezračevati. Odvod dimnih plinov: Odjemno mesto št.:1 Za odvod dimnih plinov iz kotlov Viessmann Vitoples 300, je od vsakega kotla do vertikalnega dimnika voden jeklen odvodnik ø 350mm z ustrezno revizijsko odprtino. Vertikalni dimnik je tipski izdelek Sigmanova tuljava SIH - 2 x ø35 cm. Višina dimnika je H = 23 m; na ustju vsakega dimnika je kovinska zaščitna kapa. Temperatura dimnih plinov bo v mejah od T= 110 C 135 C. Odjemno mesto št.:2a V kuhinji je urejeno prezračevanje - klimatske/prezračevalne enote, ki dovajajo ustrezno količino sveţega zgorevalnega zraka ţe urejeno po zahtevah 6

osnovnega projekta»veltech P-89/2002 št.: 355/2004«. Prav tako je za laboratorije in učilnice urejeno prisilno prezračevanje in s tem zagotovljena potrebna količina zgorevalnega zraka za nemoteno uporabo plinskih trošil. Odjemno mesto št.:2b Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm vertikalne izvedbe, skupne dolţine ca 3,5m. Na izstopu iz kotla ima revizijsko odprtino. Odjemno mesto št.:3 Talni LTŢ kotel ima od kotla do zidanega dimnika kovinski odvodnik ø150mm, dva kolena in revizijski odprtini (skupna dolţina kovinskega odvodnika ca 1,1m). Nato se spoji v zidani vertikalni dimnik s tuljavo ø 150mm; višina dimnika ca 8m. Temperatura dimnih plinov bo nad T=120 C, saj se za potrebe tehnologije voda v kotlu segreva na T=110 C Odjemno mesto št.:4 Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm. Iz kotla gre odvodnik»horizontalno = 3% naklon priti kotlu«skozi steno in nato skozi nadstrešek objekta. Skupna višina odvodnika je ca 2,5. Nad kotlom je revizijska odprtina. Odjemno mesto št.:5 Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm. Iz kotla gre odvodnik vertikalno skozi strop in strešno konstrukcijo. Skupna višina odvodnika je ca 2,5. Nad kotlom je revizijska odprtina. Odjemno mesto št.:6 Obstoječe toplozračne ogrevalne enote v rastlinjakih imajo minimalne dolţine kovinskih odvodnikov prilagojeno mestu montaţe. Grelne enote so pod stropom rastlinjakov. Dimenzija odvodnika je določena z močjo enote plinskim trošilom. 7

1.3. IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA PZI Odgovorni projektant načrta Strojnih instalacij in strojne opreme Janez JEREB, univ. dipl. inţ. stroj. Št.: 2015. 10. P42 I Z J A V L J A M, 1. da je načrt STROJNIH INSTALACIJ v projektu za izvedbo skladen z zahtevami veljavnih prostorskih aktov, 2. da je ta načrt skladen z drugimi predpisi, ki veljajo na območju, na katerem se bo izvedla nameravana gradnja, 3. da so v tem načrtu upoštevani vsi pridobljeni projektni pogoji in soglasja, 4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, 5. da je načrt skladen z elaborati, ki so sestavni del projekta (če so obvezni). Št. projekta: Janez JEREB, udis, S-0358 2015. 10. P42 Ţig in podpis Kranj, november 2015 8

1.4. ELABORAT O VARSTVU PRI DELU 1.4.1. Opis instalacije zemeljskega plina Na zunanjem plinovodu je izveden»hišni«priključek, ki se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo na zunanji strani objekta. Glavna plinska zaporna pipa je nameščena v omarici na fasadi, ki ima pod steklenim okrovom nameščen ključ za dostop ventila v sili. Omreţje zemeljskega plina je pod tlakom P = 4 bar. Hišna notranja plinska instalacija se začne za glavno plinsko zaporno pipo in zaključi z izhodom dimnih plinov na prosto. V grobem je sestavljena iz sledečih elementov: Regulator tlaka, ki je vgrajen za glavno plinsko zaporno pipo. Regulator zniţa tlak plina na napajalni tlak uporabnika p = 22 mbar - 100 (200) mbar Števec porabljenega zemeljskega plina. Plinska napeljava do plinskega porabnika. Zaporni ventil s termičnim varovalom, ki je pred vsakim porabnikom. Dimnik, ki sluţi za odvod produktov zgorevanja na prosto. Potek instalacije zemeljskega plina je viden iz načrtov. 1.4.2. Opis nevarnosti, škodljivosti in poţarne ogroţenosti Pri normalnem obratovanju in pravilni uporabi napeljava in uporabnik/trošilo ne predstavljajo nevarnosti in nimajo škodljivih vplivov na ljudi in okolico. Nevarnosti lahko nastanejo zaradi: a. uhajanja plina-nevarnost poţara in eksplozije b. napak pri odvodu dimnih plinov c. motenj pri dovodu zgorevalnega zraka. ad.a. Nevarnost poţara in eksplozije Nevarnost poţara in eksplozije se pojavlja pri uporabi plina le v primeru, če plin uhaja v prostor. Vzroki so sledeči: netesnosti na spojih med cevmi ali na spojih z armaturo napake na plinskih trošilih mehanske poškodbe plinske napeljave korozije Navedene napake lahko povzročijo poţar ali eksplozijo. Potrebni so še sledeči pogoji: Moţnost vţiga nastopi le v primeru, če je plin prisoten v zraku v določenih koncentracijah. Mejo eksplozivnosti podajamo v volumskih procentih plina v mešanici z zrakom. Spodnja eksplozijska meja SEM je najniţja koncentracija plina v zraku in znaša 5 volumskih procentov plina v prostoru. V tem območju eksplozija ni moţna, tudi če obstaja povzročitelj, saj je mešanica osiromašena z gorljivim plinom. 9

Območje SEM ZEM: (spodnja eksplozijska meja, zgornja eksplozijska meja). V tem območju je eksplozija moţna, če obstaja povzročitelj. Zgornja eksplozijska meja ZEM je najvišja koncentracija plina v zraku in znaša 15 volumskih procentov plina v prostoru. Ni moţna eksplozija, tudi če obstaja povzročitelj. Plinska mešanica je osiromašena s kisikom Za vţig plinske mešanice je potreben vir vţiga. Med vire vţiga sodijo npr. odprti plamen, ţareči ali močno segreti predmeti, iskre, goreča cigareta, obločni plamen, iskre ustvarjene pri električnem toku (električni stroji, svetilke, zvonci). Za nastanek eksplozije je potreben relativno zaprt prostor. Pri vţigu se v prostoru hitro poveča temperatura in tlak zgorevajoče zmesi. Zaprtost prostora povzroči močno povečanje tlaka in temperature plinov. To povzroči trenutni tlačni udar na steno prostora, kar deluje v obliki eksplozije. ad.b. Napake pri odvodu dimnih plinov Do napake pri odvodu dimnih plinov in s tem povezanega uhajanja dimnih plinov v prostor, lahko pride zaradi neustrezno izvedene dimne tuljave ali premajhne količine dovedenega zgorevalnega zraka v prostor s trošilom. Posledice so lahko zadušitev ljudi v prostorih. ad.c. Motnje pri dovodu zgorevalnega zraka Neustrezen ali oviran dovod zgorevalnega zraka povzroča motnje pri zgorevanju. 1.4.3. Opis ukrepov za odpravo posameznih nevarnosti Obravnavana plinska napeljava je projektirana in zasnovana v skladu z ''Tehnične zahteve za graditev in priključnih plinovodov, ter notranjih plinskih napeljav in ''Tehničnimi predpisi za plinske napeljave'' (DVGW-TRGI 2008). Po teh predpisih lahko dela na plinski napeljavi izvajajo samo za to dejavnost registrirani in usposobljeni izvajalci. Vsa vgrajena oprema mora imeti veljavne ateste, plinska instalacija pa uspešno izveden tlačni preizkus. Pred pričetkom del je potrebno pridobiti soglasje od pristojnega organa. Izvajalec del je dolţan uporabnika poučiti o ravnanju s plinskimi trošili, o mestih, kjer so vgrajeni zaporni organi na napeljavi, o načinu zapiranja plina in o ukrepih pri uhajanju plina. ad.a. Ukrepi pri izvedbi napeljave Ukrepi pri izvedbi napeljave z varjenjem so sledeči: 10

Izvajalec del lahko upravlja dela na plinski napeljavi samo v prostorih, ki niso poţarno ogroţeni. V primeru, da se dela izvajajo znotraj objekta, je potrebno določiti ločene prostore, ki so grajeni iz negorljive - poţarno odporne konstrukcije. Izvajalec ne sme opravljati varjenja v prostorih, kjer so prisotne vnetljive in eksplozivne snovi, ter v bliţini skladišč vnetljivih materialov. Pred pričetkom del je odgovorna oseba izvajalca dolţna kontrolirati prostore in določiti mere varnosti, ki so potrebne v času delovnega procesa. V primeru, da so tla iz gorljivega materiala, jih je potrebno zaščititi s protipoţarno zaščito. Vse gorljiv predmete je potrebno odstraniti, kjer pa to ni mogoče, je potrebno predmete zaščititi z impregniranimi pokrivali ali metalnimi zasloni. Odprtine v stenah ali tleh je potrebno prekriti, da se onemogoči prehod isker v sosednji prostor. V primeru varjenja v bliţini zidov, pregrad in stropov je potrebno izvesti zaščito z zaščitnimi zasloni. Ročni gasilni aparati morajo biti pripravljeni v neposredni bliţini mesta varjenja Na mestih, ki niso primerna za varjenje, je potrebno v skladu s 16. čl. Zakona o varstvu pri delu izvajati gasilsko straţo s potrebno opremo za gašenje poţara. ad.b. Ukrepi zoper uhajanje plina Netesnost spojev se potrdi/dokaţe z uspešno opravljenim tlačnim preizkusom DVGW -TRGI 2008. Vsa vgrajena plinska trošila morajo biti atestirana in opremljena z ustreznimi varovali. Pred prvim zagonom je potrebno v skladu z DVGW TRGI 2008 nastaviti trošila na potrebno toplotno obremenitev in preizkusiti njihovo delovanje. Večina plinske napeljave poteka vidno in tam, kjer je minimalna moţnost poškodb. Uporabnik mora biti seznanjen s tem, kjer poteka plinska napeljava. Za plinsko napeljavo se uporabijo atestirane cevi zadostne mehanske trdnosti. Cevi so pritrjene z izolacijskimi cevnimi drţali na gradbene elemente objekta. Gibljivi priključki so izdelani iz atestiranih armiranih cevi. Cevi je potrebno pred korozijo zaščititi in vidne dele pobarvati, v kineti ali v zemlji pa se cevi zaščitijo z ustrezno proti korozijsko oblogo. 11

PROJEKTNI DEL 2.1. TEHNIČNO POROČILO Plinska napeljava zemeljskega plina v poslovnem objektu/kompleksu je projektirana in izdelana v skladu s tehničnimi predpisi DVGW TRGI 2008. Omenjeni zvezek obravnava napeljavo od glavnega zapornega elementa plinske instalacije, do končnega elementa za odvod produktov zgorevanja na prosto. V zunanjem omreţju je tlak zemeljskega plina P = 4 bar. Hišni priključki od zunanje napeljave do posamičnega objekta trošila, vključno z glavno plinsko zaporno pipo še niso izvedeni (predvidoma v mesecu: november 2015) - in niso predmet tega projekta. Zemeljski plin, kot energetski vir, po tem projektu napaja lokalna plinska trošila šest odjemnih mest z različno močnimi plinskimi trošili za ogrevanje, študijske in tehnološke potrebe. 2.1.1. Splošno V kompleksu Biotehniškega centra Naklo - oktober 2015 - kotli uporabljajo ELKO in UNP. Grobi opis za posamičen objekt je podan v projektni nalogi - ki je sestavni del tega projekta (list za popisom del). V tehničnem delu je za posamezno plinsko trošilo podan način priključitve, izbrani so ključni elementi armatura in podane tehnične smernice za izvedbo projekta. V sklopu šole je tudi telovadnica. Za potrebe priprave sanitarne tople vode za telovadnico je v etaţi objekta telovadnice instaliran bojler STV (sanitarne tople vode) V = 800 litr. Ta bojler se ogreva s toplovodnega sistema iz glavne kurilnice. Stroški priprave tople vode po tem sistemu so izven ogrevalne sezone neprimerno visoki. Tako predlagam, da se iz odjemnega mesta št.: 5 izdela odcep toplovodnega sistema iz obstoječega plinskega kotla, uporabi predizolirane cevi, ki se poloţijo v zemljo ali vidna nadzemna instalacija od objekta stare mlekarne do telovadnice. (Kot druga moţnost je montaţa dodatnega plinskega kondenzacijskega kotla za pripravo sanitarne tople vode v povezavi z obstoječim akumulacijskim bojlerjem v = 800 litr). V obstoječi bojler se vstavi dodatni cevni toplotni menjalnik za pripravo sanitarne tople vode. Cenovno je tak poseg opravičljiv saj se investicija povrne najkasneje v dveh letih. V kolikor pa se v etaži telovadnice postavi samostojen plinski kondenzacijski grelni kotel za pripravo STV se doseže najnižje obratovalne stroške! S takšno izvedbo samostojnega kotla se izognemo stroškom začasne povezave na obstoječi kotel v objektu stare mlekarna ki je previden za rušenje izgradnja nadomestnega objekta. Priklop na plinovodno omrežje ni problematičen oddaljenost plinovodnega omrežja do 15 m. 12

2.1.2. HIŠNI PRIKLJUČEK P = 4 bar Odjemno mesto št.: 1 Za ogrevanje šolskega objekta s telovadnico sta v kleti montirana dva jeklena kotla nizko temperaturna Viessmann Vitoplex 300, skupne nazivne toplotne moči N = 2 x 575 kw = 1150 kw, ki sta opremljena z gorilnikom za ELKO (ekstra lahko kurilno olje) izdelek fa. Weishaupt. Z menjavo gorilnikov montaţa plinskega gorilnika npr: izdelek Weishaupt WM-G10/3A ZM-LN R1 konične moči q max = 650 kw se zagotovi nemotena proizvodnja toplotne energije za ogrevanje objekta. Kotla imata zadostno toplotno moč, tako da se lahko»zagotovi dodatna razpoloţljiva«toplotna energija, v kolikor se v objektu dodajo nove uporabne površine (npr: izdelajo dodatne učilnice na podstrešju, ki trenutno še ni uporabno za ta namen). Za optimalno krmiljenje gorilnikov je ţe instalirana vsa potrebna avtomatika (Viessmann Vitotronic 100 333; tip MW1 in Vitotronic 050). Cevni razvod plina: do objekta PE plinovodno omreţje in nato v priključni omarici glavna plinska zaporna pipa in regulator tlaka plina, ki zniţa delovni tlak od P vstop =4 bar na P izstop = 100 mbar. Po vstopu plinovoda v objekt je montiran EM elektromagnetni ventil, zaporna pipa (kroglični ventil), filter, rotacijski plinomer in cevno omreţje do posameznega kotla plinskega gorilnika, kjer se tlak lokalno uravnava v gorilniku. V kleti sta dva plinska trošila. Za kontrolo varno delovanje sistema je montirana poţarna centrala s senzorjema, hupo in bliskavico. V primeru zaznavanja plina se vklopi elektromagnetni ventil in s tem zapre dovod zemeljskega plina v notranje plinovodno omreţje, vklopi se hupa in bliskavica. Istočasno se aktivira signal v poţarnem sistemu prenos informacije v poklicno gasilsko brigado v Kranju. Plinovod v objektu je/bo je izdelan iz brezšivnih atestiranih cevi DIN 2440. Odjemno mesto št.: 2A Za potrebe kuhinje, učilnic in laboratorijev in naknadno še za plinski kotel za ogrevanje dodatnih površin nad kuhinjo, je bil v uporabi UNP vkopan V = 5 m 3 rezervoar. Vezni jekleni cevovod do priključne omarice na steni objekta, je izoliran jeklen cevovod DN 40. V priključni omarici je glavna plinska zaporna pipa in regulator tlaka, ki je iz delovnega tlaka UNP 4 bar reduciral tlak na projektno predvidenih P = 100 mbar. (Dejanski tlak v notranjem omreţju je bil v času pregleda instalacije oktober 2015 - P = 200 mbar.) V notranji plinski instalaciji jeklena cev - je nato iz glavnega omreţja za vsakega porabnik izdelan odcep z lokalnim regulatorjem tlaka. Ta sistem se s prehodom na zemeljski plin ne menja! V notranjem omreţju se vzdrţuje tlak zemeljskega plina P = 100 mbar (200 mbar)! Tako ostaja priključni sistem nespremenjen obstoječ glavni zaporni ventil DN 40 in regulator tlaka DN 40. Odjemno mesto št.: 2B Za kasneje montiran plinski stenski kotel v nadstropju nadzidava trakta nad kuhinjo, je bil v priključni omarici izdelan dodatni odcep DN 20 ventil in regulator tlaka, tako se do porabnika v nadstropju vodi vidno po zunanji steni plinovod - RF cev DN 20; plin pod tlakom ko je bil UNP P=32 mbar; za zemeljski plin se regulira tlak na P = 22 mbar. 13

Odjemno mesto št.: 3 Od vkopanega rezervoarja UNP V = 5 m 3 je bil do priključne omarice na steni objekta v zemlji voden jeklen izoliran plinovod DN 40. V vzidani priključni omarici je vgrajen glavni zaporni ventil DN 25 in regulator tlaka, ki je zniţal tlak UNP iz P=4bar na P=32 mbar. V notranjosti kurilnice je jekleno plinsko omreţje ki je ţe tako izdelano, da je moţna enostavna montaţa mehovnega plinomera. Interno cevno omreţje je DN 32. S prehodom na zemeljski plin se regulira tlak plina na P= 22 mbar in prilagodi obstoječi plinski gorilnik na kotlu Buderus. Odjemno mesto št.: 4 Od vkopanega rezervoarja UNP V = 2 m 3 je bil do priključne omarice na steni objekta v zemlji voden jeklen izoliran plinovod DN 25. V vzidani priključni omarici je vgrajen glavni zaporni ventil DN 20 in regulator tlaka, ki je zniţal tlak UNP iz P = 4bar na P = 32 mbar za napajanje plinskega stenskega kotla po jeklenem cevovodu. S prehodom na zemeljski plin se le regulira tlak plina na P = 22 mbar in prilagodi stenski plinski kotel Vaillant na zemeljski plin Odjemno mesto št.: 5 Od nadzemnega rezervoarja UNP V = 5m 3 je bil do priključne omarice na steni objekta v zemlji voden jeklen izoliran plinovod DN 25. V nadometni priključni omarici je vgrajen glavni zaporni ventil DN 25 in regulator tlaka, ki je zniţal tlak UNP iz P = 4 bar na P = 32 mbar za napajanje plinskega stenskega kotla. Ker je ta objekt montaţne izvedbe in ni energetsko varčen, se v bliţnji prihodnosti predvideva izgradnja nadomestnega objekta. Tako se zaradi tega predvidi priklop zemeljskega plina na drugi strani objekta (minimalni stroški prikopa na plinovodno omreţje) in nato nad stropom objekta poloţi jekleno cev do spoja z obstoječo nadometno priključno omarico. Po priklopu na omreţje zemeljskega plina se tlak plina za obstoječi plinski kotel menja > P = 22 mbar in stenski plinski kotel prilagodi uporabi zemeljskega plina. OPOMBA: Vsak plinski odcep za porabnika ima vgrajen zaporni kroglični ventil s termičnim varovalom. Razvod je izveden nadometno. Prehod skozi steno je izveden v zaščitni cevi. Cevovod je antikorozijsko zaščiten in popleskan v rumenem barvnem odtenku, ki je predpisan za plin. 2.1.3. DIMOVODNA NAPELJAVA Odjemno mesto št.:1 Za odvod dimnih plinov iz kotlov Viessman Vitoples 300, je od vsakega kotla do vertikalnega dimnika voden jeklen odvodnik ø 350mm z ustrezno revizijsko odprtino. Vertikalni dimnik je tipski izdelek Sigmanova tuljava SIH 2 x 35cm. Višina dimnika je H = 23 m; na vsakem ustju dimnika je kovinska zaščitna kapa. Temperatura dimnih plinov bo v mejah T = 110 C > 130 C. Odjemno mesto št.:2a V kuhinji je urejeno prezračevanje - klimatske/prezračevalne enote, ki dovajajo ustrezno količino sveţega zgorevalnega zraka ţe urejeno po zahtevah osnovnega projekta»veltech P-89/2002 št.: 355/2004«. Prav tako je za laboratorije in učilnice urejeno prezračevanje in s tem zagotovljena potrebna količina zgorevalnega zraka za nemoteno uporabo plinskih trošil. 14

Odjemno mesto št.:2b Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm vertikalne izvedbe, skupne dolţine ca 3,5m. Na izstopu iz kotla ima revizijsko odprtino. Odjemno mesto št.:3 Talni LTŢ kotel ima od kotla do zidanega dimnika kovinski odvodnik ø150mm, dva kolena in revizijski odprtini (skupna dolţina kovinskega odvodnika ca 1,1m). Nato se spoji v zidani vertikalni dimnik s tuljavo ø 150mm. Temperatura dimnih plinov bo nad T=120 C, saj se za potrebe tehnologije voda v kotlu segreva na T=110 C Odjemno mesto št.:4 Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm. Iz kotla gre odvodnih»horizontalno«skozi steno in nato skozi nadstrešek objekta. Skupna višina odvodnika je ca 2,5. Nad kotlom je revizijska odprtina. Odjemno mesto št.:5 Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm. Iz kotla gre odvodnih vertikalno skozi strop in strešno konstrukcijo. Skupna višina odvodnika je ca 2,5 m. Nad kotlom je revizijska odprtina. Odjemno mesto št.:6 Obstoječe toplozračne ogrevalne enote v rastlinjakih imajo minimalne dolţine kovinskih odvodnikov prilagojeno mestu montaţe. Grelne enote so pod stropom rastlinjakov. Dimenzija odvodnika je določena z močjo enote plinskim trošilom. Dimenzija in izvedba dimovodne napeljave je v skladu z veljavno zakonodajo. Postavljene odvodnike mora pred obratovanjem pregledati pooblaščeno območno dimnikarsko podjetje in izdati mnenje o njegovi ustreznosti. 2.1.4. Plinska notranja instalacija na enoto Po plinovodu se transportira zemeljski plin vrste H s karakteristiko: Zgorevalna toplota: H o,n = 11,163 kwh/nm 3 Kurilnost spodnja: H u,n = 9,400 kwh/nm 3 Wobbe indeks zgornji: W o,n = 14,523 kwh/nm 3 Wobbe indeks spodnji: W u,n = 13,010 kwh/nm 3 Normalna gostota: ρ n = 0,764 kg/ Nm 3 Relativna gostota: ρ = 0,591 zrak = 1 Tlak plina v sekundarnem vodu: p p = 0.1 bar Temperatura vţiga: T z = 537 C Zgornja meja eksplozivnosti: P o = 15% Spodnja meja eksplozivnosti: P u = 5% Plin je odoriran : A Iz priključne omarice na zunanji steni objekta se vodi plinovodno omreţje p = 100 mbar 22 mbar v objekt. Na notranji steni je montiran regulator tlaka in plinomer. Ocenjena maksimalna konična poraba zemeljskega plina za vse porabnike (faktor istočasnosti 1.0) - je ca 213m3s/h oziroma po posameznih porabnikih, kot je ţe zapisano v zbirni tabeli. od Q = 4 sm3/h 135 sm3/h. 15

Razvod plinske cevi do plinskega trošila je izveden nadometno, ob steni in pod stropom prostora. Cevi so jeklene brezšivne, atestirane, antikorozijsko zaščitene (2x) in popleskane z lakom, predpisanim za plin (rumena barva). Prehod skozi steno je izvedeni v zaščitni cevi. PRED ZAGONOM PLINSKIH TROŠIL JE POTREBNO PREVERITI, DA SO TA OPREMLJENA ZA DANE POGOJE (WOBBEJEVO ŠTEVILO)! DOBAVNI TLAK ZEMELJSKEGA PLINA ZA VSA MALA TROŠILA JE ENAK IN ZNAŠA p = 22 mbar! ZAGON PLINSKIH TROŠIL LAHKO IZVEDE SAMO POOBLAŠČENI DISTRIBUTER! 2.2. CEVNA NAPELJAVA Cevovod je potrebno polagati po pravilih instalacijske tehnike. Potrošni in odcepni vodi plinske napeljave se izdelajo iz brezšivnih atestiranih cevi DIN 2440, DIN 2441, Fazonski kosi in spojni kosi pa so po DIN 2566, DIN 2605, 1.del, Za gibljive priključne vode so do tlaka 100 mbar upoštevajo DIN 3383. Na zvitem cevovodu ne sme biti zapornega organa. Priključni vod za plinsko peč se izvede kot fiksni priključek togega voda. Odcepni vodi posameznih trošil imajo vgrajeni zaporne kroglične ventile s termičnim varovalom (po DVGW VP 301). 2.2.1. TEHNIČNE ZAHTEVE UPOŠTEVANI TEHNIČNI PREDPISI Potrebno je upoštevati sledeča pravila polaganja plinovoda: Spajanje cevi se izvede z varjenjem (DIN 7654, 1. del). Varijo lahko le usposobljeni varilci z veljavnim atestom. Razstavljivi spoji se izvedejo z navojnimi zvezami. Dovoljena je uporaba fitingov iz temprane litine (DIN 2950) ali jeklenih navojnih fitingov (DIN 2993). Za tesnjenje navojnih spojev se lahko uporabi le z DIN-DVGW označena tesnilna pasta, katera se nanese na tesnilno prejo. Cev je potrebno antikorozijsko zaščititi in popleskati z barvo, predpisano za plin. Vsak nanos se izvede 2x. Predhodno je cev potrebno razmastiti. Vstop plinovoda v objekt je izveden v zaščitni cevi, ki mora gledati na vsaki strani 5 do 15 mm iz zidu. Jeklena zaščitna cev je pocinkana. Vmesni prostor med zaščitno cevjo je potrebno zatesniti s trajno elastičnim materialom. Plinovod v zgradbi mora biti priključen na spojno letev za izenačitve potenciala. Potrebne aksialne pomike zagotavlja sama izvedba plinske napeljave. Ker je ulični plinovod in hišni priključek iz polietilenskih cevi, ni potrebna vgradnja izolirnega kosa. Plinovodi ne smejo biti pritrjeni na druge napeljave ali sluţiti kot opora. Poloţeni morajo biti tako, da nanje ne kaplja voda ali kondenzat iz drugih napeljav. Plinovodi so poloţeni nadometno. Dimenzije notranjega plinovoda so izbrane po DVGW TRGI 2008 Opora cevovoda mora biti izolativna. 16

ZAPORNA ARMATURA Zaporna armatura mora imeti atest DVGW. Izdelana mora biti v skladu z DIN 2740/1. za minimalni delovni tlak je p = 4 bar. REGULATOR TLAKA Ustrezati mora standardu DIN 33822 in priporočilu DVGW. Ima funkcijo, da zniţa vhodni tlak p = 100 mbar na delovni tlak plinskega trošila p = 22 mbar. Regulator tlaka priskrbi izvajalec plinovodne instalacije pri področnem dobavitelju zemeljskega plina. MERILNIK PRETOKA PLINA Za merjenje plina bo uporabljen mehovni merilnik plina, tip G6 DN 25. Delovni tlak bo p = 22 mbar. Plinomer mora ustrezati zahtevam DIN 3374. Plinomer priskrbi izvajalec plinovodne instalacije pri področnem dobavitelju zemeljskega plina. Višina vgradnje je ca 1,8 m od tal. Napetosti instalacije se ne smejo prenašati na plinomer. PLINSKA TROŠILA Vsa vgrajena plinska trošila morajo biti atestirana in opremljena z ustreznimi varovali. Pred prvim zagonom je potrebno v skladu s DVGW TRGI 2008 nastaviti trošila na potrebno toplotno obremenitev in preizkusiti njihovo obratovanje. 2.2.2. PREIZKUŠANJE PLINSKE NAPELJAVE NAPELJAVA Z DELOVNIM TLAKOM p = 22 mbar Napeljava mora biti preizkušena s predpreizkusom in glavnim preizkusom. Preizkuse je potrebno opraviti preden je napeljava ometana ali zakrita in preden so spoji oviti z izolacijo. Preizkuse se lahko opravlja po odsekih. PREDPREIZKUS - TRDNOST Predpreizkus je obremenilni preizkus in je omejen na novo poloţeno napeljavo brez armature. Med preizkusom morajo biti vsi izpusti tesno zaprti s čepi, zamaški ali s slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Predpreizkus se lahko opravi tudi na napeljavi z armaturo, če tlačna stopnja armature ustreza preizkusnemu tlaku. Predpreizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr. dušik, ogljikov dioksid), ne s kisikom, s preizkusnim tlakom p =1 bar. Preizkusni tlak v času trajanja preizkusa, ki znaša 10 minut, ne sme pasti. 17

GLAVNI PREIZKUS - TESNOST Glavni preizkus je preizkus tesnosti in je omejen na napeljavo z armaturo, vendar brez trošil in pripadajočih regulacijskih in varnostnih naprav. Plinomer je vključen v glavni preizkus. Glavni preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr. dušik, ogljikov dioksid), ne s kisikom, s preizkusnim tlakom p =110 mbar. Po izenačitvi temperatur preizkusni tlak v času trajanja preizkusa, ki znaša najmanj 10 minut, ne sme pasti. Merilni instrument mora biti tako natančen, da se lahko odčita padec tlaka za 0,1 mbar. 2.2.3. SPUŠČANJE V POGON SPUŠČANJE PLINA V NOVOPOLOŢENO INSTALACIJO Pred spuščanjem plina v napeljavo je potrebno zapisniško ugotoviti, če so bili v skladu s predvideno tlačno stopnjo opravljeni predpreizkus in glavni preizkus, oziroma kombinirani obremenilni preizkus in preizkus tesnosti. Iz tega je razvidno ali je bila napeljava tesna. Na podlagi uspešno izvedenih preizkusov se lahko odobri spuščanje plina v sistem. Neposredno pred spuščanjem plina se je potrebno prepričati, da so vsi izpusti na napeljavi zaprti. Poleg tega je potrebno s pregledom celotne napeljave preveriti, da so vsi izpusti na napeljavi tesno zaprti s čepi, zamaški ali s slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Zaprti zaporni organi ne zadoščajo in jih je potrebno tesno zapreti s čepi ali s slepimi prirobnicami. Izvzete so priključene armature s priključenimi trošili, pripravljenimi za obratovanje in varnostne priključne armature (DIN 3383, 1. in 4. del) pri delovnih tlakih do 100 mbar. Napeljavo je potrebno s plinom izpihovati toliko časa, da je izrinjen iz napeljave ves zrak ali inertni plin. Plin je potrebno preko gumijaste cevi varno spuščati na prosto. Če so količine manjše se lahko plin seţge na primernemu gorilniku (npr. kuhalniku ali kontrolnem gorilniku). Pri tem je potrebno zagotoviti zadostno zračenje prostora. Pri napeljavi z delovnim tlakom do 100 mbar se lahko manjše količine odvaja z zadostnim zračenjem prostora. Pri vseh načinih je potrebno odstraniti vire vţiganja, ki niso potrebni neposredno za izgorevanje plina (npr. kajenje, vklopitev električnih naprav, obratovanje drugih kurišč). 18

2.2.4. Poduk uporabnikom Uporabnike plina je potrebno poučiti o ravnanju s plinsko napeljavo. Potrebno jim je predati navodila za uporabo plinskih trošil. Opozoriti jih je potrebno na nujnost rednega letnega vzdrţevanja plinskih trošil. Poučiti jih je potrebno o ukrepih, ki so bili uporabljeni za dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. VARNOSTNI UKREPI OB VONJU PO PLINU Plin je po naravi brez vonja. Da postanemo nanj pozorni mu je umetno dodan značilni neprijetni vonj. Plinska napeljava in plinska trošila so izdelana po strogih varnostnih predpisih. Če bi plin vseeno uhajal, je potrebno spoznati varnostne ukrepe. ČE SE ZAZNA VONJ PO PLINU, JE POTREBNO TAKOJ VARNOSTNO UKREPATI PO TEM VRSTNEM REDU: 1. ODPRITE VSA OKNA IN VRATA! POSKRBITE ZA PREPIH! 2. ZAPRITE DOVOD PLINA NA GLAVNI POŢARNI PIPI! ČE JE NUJNO, NAJPREJ PRED PLINOMEROM! 3. NE UPORABLAJTE ODPRTEGA PLAMENA! 4. NE KADITE, NE UPORABLAJTE VŢIGALIC, VŢIGALNIKOV, ELEKTRIČNIH STIKAL IN VTIČNIC, ZVONCEV IN TELEFONOV! 5. OPOZORITE DRUGE STANOVALCE IN ZAPUSTITE ZGRADBO! 6. PO TELEFONU ZUNAJ OBJEKTA OBVESTITE DEŢURNO SLUŢBO DISTRIBUTERJA PLINA! Tel.: Motenj ali poškodb ne popravljajte sami. To naj opravi strokovnjak distributerja ali pooblaščeno instalacijsko podjetje. UKREPI OB IZBRUHU POŢARA V primeru izbruha poţara na plinski napeljavi ali plinskih trošilih, je potrebno takoj zapreti dovod plina na POŢARNI PIPI, ki je nameščena na mestu vstopa hišnega priključka v objekt. Poleg tega se zapre vse ventile pred plinskim trošili. Izvajanje gašenja poţara mora biti v skladu z Zakonom o varstvu pred poţarom. Lokalni poţar na plinski napeljavi se pogasi z ročnim aparatom na prah, o poţaru večjih razseţnosti pa je potrebno obvestiti najbliţjo gasilsko enoto. Na mestu kjer je nastal poţar, je potrebno zamenjati tesnila spojev, po potrebi pa tudi vgrajeno armaturo in cevi. Po ponovnem tlačnem preizkusu je dovoljeno odpreti ventile na plinski instalaciji. 19

2.3. IZRAČUN 2.3.1. PLINOVOD Izračun plinovoda za potrebe kuhinje in ostalih porabnikov je v projektu»veltech P- 89/2002 št.: 355/2004«- arhivskem izvodu Določanje premera cevi (diferencialni postopek- DVGW TRGI 2008 - G 600). Izračun koeficientov lokalnih izgub je»veltech P-89/2002 št.: 355/2004«. v arhivskem izvodu - Pregled koeficientov lokalnih izgub (DVGW TRGI 2008 - G 600). 2.3.2. IZRAČUN ZGOREVALNEGA ZRAKA. Za vsa obstoječa plinska trošila je ţe ustrezno zagotovljen dovod zgorevalnega zraka in potrebno prezračevanje prostora montaţe plinskega trošila. Za obstoječe plinske stenske kotle je izveden sistem C33x, za porabnika št.:1 glavna kurilnica v kleti objekta, je dovod zgorevalnega zraka zagotovljen skozi fiksno zamreţene odprtine v okenskih krilih. Za rastlinjake ni potrebno ločeno zagotavljanja zgorevalnega zraka niti za obstoječa plinska trošila niti za eventualno nove sisteme, saj je rastlinjak potrebno ţe zaradi tehnologije primerno stalno prezračevati. Odjemno mesto št.:1 Za dovod zgorevalnega zraka v prostor kurilnice, ki je pod nivojem tal, sta v okenskih krilih vgrajeni dve fiksni zamreţeni odprtine F = 2 x 78 cm x 90 cm = 14.040 cm 2 ; oziroma z upoštevanjem faktorja zamreţenosti F= 0,85 > F neto = 12.000 cm 2. Tako je v celoti zagotovljena zadostna količina zgorevalnega zraka za dva kotla nazivne toplotne moči N = 2 x 575 kw = 1.150 kw. Odjemno mesto št.:2a Kuhinja in učilnice in laboratoriji so z uporabo instaliranih klimatskih enot ustrezno prezračevane dimnični sistem»a«. Odjemno mesto št.:2b Kotel ima koaksialni odvodnik ø80mm / 125mm po katerem skladno z navodili proizvajalca kotelne opreme doteka zadostna količina zraka za zgorevanje zemeljskega plina. V prostoru postavitve stenskega plinskega kotla nadstropje - je strešno okno in dvoje notranjih vrat. Odjemno mesto št.:3 Za dovod zgorevalnega zraka je pod stropom prostora kurilnice v pritličju izdelana in z rešetkami obdelana odprtina ø160mm za direkten dovod zgorevalnega zraka. Prostor je samostojen, višine 4,2m, ima dva zunanja okna z nadsvetlobnimi krili in dvojna kovinska vrata vezana na zunanjost. Tako je zagotovljeno intenzivno prezračevanje prostora. Odjemno mesto št.:4 Kotel ima koaksialni odvodnik ø80mm / 125mm po katerem skladno z navodili proizvajalca kotelne opreme doteka zadostna količina zraka za zgorevanje zemeljskega plina. V prostoru namestitve plinskega kotla pritličje je zunanje okno in so notranja vrata, tako da je prostor primerno prezračevan. Odjemno mesto št.:5 Kotel ima koaksialni odvodnik ø80mm / 125mm po katerem skladno z navodili proizvajalca kotelne opreme doteka zadostna količina zraka za zgorevanje zemeljskega plina. V prostoru namestitve plinskega kotla pritličje je zunanje okno in so zunanja dvokrilna kovinska vrata, tako da je prostor primerno prezračevan. 20

Odjemno mesto št.:6 Za rastlinjake ni potrebno ločeno zagotavljanja zgorevalnega zraka niti za obstoječa plinska trošila - niti za eventualno nove sisteme, saj je rastlinjak potrebno ţe zaradi tehnologije primerno stalno prezračevati. Prav tako konstrukcija rastlinjaka ni tako zrakotesna, do bi bilo potrebno ločeno dovajati zgorevalni zrak! Tako je za vsa plinska trošila zagotovljen zadosten, direkten dovod zgorevalnega zraka. Količina zraka ustreza vsem zahtevam standarda in ni potreben dodaten vir zgorevalnega zraka. 2.3.4 DIMENZIONIRANJE ODVODNIKA Odjemno mesto št.:1 Za odvod dimnih plinov iz kotlov Viessman Vitoples 300, je od vsakega kotla do vertikalnega dimnika voden jeklen odvodnik ø 350mm z ustrezno revizijsko odprtino. Vertikalni dimnik je tipski izdelek Sigmanova tuljava SIH 2 x 35 cm. Višina dimnika je H = 23 m; na ustju dimnika je kovinska zaščitna kapa nad vsako dimnično tuljavo. Temperatura dimnih plinov je/bo v mejah T = 110 C 130 C. Odjemno mesto št.:2a V kuhinji je urejeno prezračevanje - klimatske/prezračevalne enote, ki dovajajo ustrezno količino sveţega zgorevalnega zraka ţe urejeno po zahtevah osnovnega projekta»veltech P-89/2002 št.: 355/2004«. Prav tako je za laboratorije in učilnice urejeno prezračevanje in s tem zagotovljena potrebna količina zgorevalnega zraka za nemoteno uporabo plinskih trošil. Odjemno mesto št.:2b Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm vertikalne izvedbe, skupne dolţine ca 3,5m. Na izstopu iz kotla ima revizijsko odprtino. Odjemno mesto št.:3 Talni LTŢ kotel ima od kotla do zidanega dimnika kovinski odvodnik ø150mm, dva kolena in revizijski odprtini (skupna uporovna dolţina kovinskega odvodnika ca 3,1m). Nato se spoji v zidani vertikalni dimnik s tuljavo ø 150mm. Višina vertikalnega dimnika H = 8 m. Temperatura dimnih plinov bo nad 120 C, saj se za potrebe tehnologije voda v kotlu segreva na 110 C Odjemno mesto št.:4 Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm. Iz kotla gre odvodnih»horizontalno«skozi steno in nato skozi nadstrešek objekta. Skupna višina odvodnika je ca 2,5. Nad kotlom je revizijska odprtina. Odjemno mesto št.:5 Stenski plinski kotel ima koaksialni odvodnik ø80/125mm. Iz kotla gre odvodnih vertikalno skozi strop in strešno konstrukcijo. Skupna višina odvodnika je ca 2,5. Nad kotlom je revizijska odprtina. Odjemno mesto št.:6 Obstoječe toplozračne ogrevalne enote v rastlinjakih imajo minimalne dolţine kovinskih odvodnikov prilagojeno mestu montaţe. Grelne enote so pod stropom rastlinjakov. Dimenzija odvodnika je določena z močjo enote plinskim trošilom. Skupna uporovna dolţine pri izvedenih posameznih koaksialnih odvodnikih sistem C33X - ne presega dovoljene dolţine! Izvedba odvodnika z tipskimi atestiranimi elementi omogoča ustrezno zahtevano tesnost odvodnika in poţarno varnost. 21

Definicija dimniških sistemov oznak: A plinsko trošilo brez dimovodnega sistema, z zajemom zgorevalnega zraka iz namestitvenega prostore (npr.: plinski štedilnik, plinski kuhalnik, vgradna pečica) B1 plinsko trošilo z od vodom dimnih plinov in zajemom zgorevalnega zraka iz namestitvenega prostora (plinsko kurišče, odvisno od zraka v prostoru) B2 - plinsko trošilo brez varovanja vleka z zajemom zgorevalnega zraka iz namestitvenega prostora B3 Plinsko trošilo brez valovala vleka, vključno s priključkom za zrak-dimne pline, kjer so vsi deli dimovodne poti, ki so pod nadtlakom, obdani z zgorevalnim zrakom; priključitev na ločeni ali skupni dimovodni sistem (podtlačno delovanje) B4 Plinsko trošilo z varovalom vleka, s pripadajočo dimovodno napeljavo in zaščito pred vetrom B5 Plinsko trošilo vrste»b«brez varovala vleka, s pripadajočo dimovodno napeljavo in zaščito pred vetrom C plinsko trošilo u odvodom dimnih plinov, zgorevalni zrak se dovaja skozi ločeno napeljavo od zunaj (plinsko kurišče, neodvisno od zraka v prostoru) C1 Plinsko trošilo vrste»c«z vodoravnim dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov skozi zunanji zid ali skozi streho. Zaključka cevi sta nameščena drug ob drugem in v istem tlačnem območju. C2 Plinsko trošilo»c«z dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov, za priključitev na skupni jašek za zrak in dimna pline C3 Plinsko trošilo vrste»c«z navpičnim dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov skozi streho. Zaključka cevi sta nameščena drug ob drugem in v istem tlačnem območju. C4 plinsko trošilo z dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov, za priključitev na sistem za dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov, ki je načrtovan za več plinskih trošil C5 plinsko trošilo vrste»c«z ločenim dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov. Zaključka cevi sta nameščena v različnih tlačnih območjih. C6- Plinsko trošilo vrste»c«, predvideno za priključitev na dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov, ki ni bil atestiran skupaj s plinskim trošilom C7 Plinsko trošilo vrste»c«z navpičnim dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov. Zgorevalni trak se dovaja iz podstrešja, dimni plini se odvajajo skozi streho. Varovalo vleka je nameščeno na podstrešju. C8 Plinsko trošilo vrste»c«, za priključitev na lasten ali skupen dimovodni sistem (podtlačno obratovanje) in na ločen dovod zgorevalnega zraka od zunaj. C9- Plinsko trošilo vrste»c«, podobno vrsti C3, z navpičnim dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov skozi streho. Zaključka cevi sta nameščena drug ob drugem in v istem tlačnem območju. Dovod zgorevalnega zraka je v celoti ali delno napeljan skozi obstoječi jašek, ki je sestavni del stavbe. Zaključek: Odvodniki ustrezajo normativom. 22

2.4 POPIS DEL IN MATERIALA 2.4.1 INSTALACIJA ZEMELJSKEGA PLINA Odjemno mesto št.: 1 kurilnica v kleti objekta 1. Dobava in montaţa plinskega gorilnika: npr Weishaupt ali enakovreden za montaţo na trovlečen nizkotemperaturni talni jekleni kotel Viessmann Vitoplex 300 nazivne toplotne moči N = 575 kw; mesto montaţe 350m n.m.v za zemeljski plin Hi - kurilne vrednosti 9,42 kwh/m 3 Weishaupt plinski gorilnik tip.: WM-G10/3-A ZM-LN R1 kapaciteta gorilnika 625 kw; modulirana izvedba, Low NOx, s plinsko armaturo DMV ventil R1" dodatna oprema: vtična vezava ST18/7 + ST18/4 za WM-10 z W-FM 50 s plinsko progo: krogelna pipa 998HG-1-CE-TAS za plin PN1 filter RP 1 WF 510/1 za vse pline Pd 0,5 bar regulator tlaka FRS 510 RP1 vključno z delovno vzmetjo aksialni kompenzator R1 PN10, dolţine 198mm dvovijačnik R 1x160 dolgo koleno G4-1-Zn-A EN10242 (notranji/zunanji navoj) manometer ø100mm; 0-160 mbar, s pritisnim gumbom za TRD 604 izv B testni gorilnik za W-MF, navoji priključek Kompletno s povezavo na obstoječe krmiljenje: elektro instalacija, zagon, regulacija, meritve - atesti kpl 2 2. Dobava in montaţa - rotacijski plinomer - npr: Elster-Instromet RVG G100, DN 80; NP 16 Q = 1,6 160 m3/h (1 : 100); z NF dajalcem impulzov in srajčko za temperaturno tipalo, ţigosan po MID komplet z: elektronski korektor Elster-Instromet EK 220 s pritrdilnim materialom in nosilcem, ţigosan po MID fleksibilna cev 50 cm - za tlačno tipalo korektorja plinski filter Elster Kromschroeder GFK 50F60-6, DN 50 kpl 1 3. Regulator tlaka Elster MR 50 SF6S, DN 50 prirobnični, komplet s protiprirobnicami, spojnim in tesnilnim materialom; delovni tlak do 6 bar kpl 1 4. Nabava in montaţa atestiranih brezšivnih cevi- DIN 2440, DIN 2441 skupaj z izdelavo krivin in varilnim materialom in priključnimi elementi za meritve in regulacijo ø 88,9 x 4,84mm ø 76,1 x 4,5 mm 8 m 3 m 23

ø 60,3 x 4,5 mm ø 33,7 x 4,05mm 5. Dobava in montaţa manometra za prikaz tlaka zemeljskega plina v notranjem omreţju, ø100mm; merilno območje 0-160 mbar; komplet z kontrolno pipico za zemeljski plin DN 10 6. Dobava in montaţa termometra v MS tulki; ø ½"; T = 0 C 100 C; 6 m 2 m 7. Antikorozijska zaščita cevi 2x temeljni premaz, skupne debeline 70 µm 26 m 2 8. Finalno antikorozijsko barvanje plinovodne instalacije (normativ: tekoči m = ca 1 m 2 za cevi do ø 1") RAL 1012 rumena 26 m 2 9. Tlačni preizkus in izpihovanje plinovodne instalacije 10. Ozemljitev plinovodne instalacije. 11. Montaţne izolativne objemke za konzoliranje plinovodne instalacije, kompletno s pritrdilnim materialom. DN 80 DN 50 12. Izdelava in montaţa zaščitne cevi prehod skozi steno skupaj s tesnilnim materialom, v skladu z zahtevami, kot je prikazano v detajlih za cev DN 50 13. Dobava in montaţa poţarne centrale MX 2000, Izdelek TEVE varnost Zagorje, kompletno z EM ventilom DN 50, NP 10; NO-normalno odprt, senzor plina S-PJ Ex 2 kos bliskavica hupa zagon, spuščanje v pogon, atest, poučevanje, vezava z električnim omreţjem instalacija povezava na obstoječi poţarni sistem 14. Demontaţa obstoječega gorilnika Weishaupt Tip: WL3T-A, N = 580 kw, kurjen z EL oljem oddaja na deponijo (ali odprodaja) 15. Demontaţa obstoječe ELKO instalacije od vkopanega rezervoarja V= 40 m 3 do gorilnikov na instaliranih kotlih Vitoplex 300 Cu ø 12/10 mm odvoz na deponijo (ca 20 m) 6 kpl 2 kpl 2 kpl 24

16. Demontaţa obstoječega vkopanega rezervoarja za ELKO; V = 40 m 3 odvoz na deponijo (ali odprodaja) odvoz ostalega EL olja, izkop, odstranitev, transport na odjemno mesto zasutje jame z ustreznim materialom, utrditev pred posedanjem zatravitev površine 16.A OPCIJA: konzerviranje vkopanega rezervoarja: odvoz ostalega EL olja, pranje rezervoarja instalacija absorberjev vlage; sistem za indikacijo vlaţnosti v rezervoarju () 17. Dobava in montaţa priključne omarice - RF pločevina: nadometna montaţa; pritrdilni material, dimenzija ca 70 cm x 70 cm x 35 cm za montaţo glavne zaporne pipe DN 50 regulator tlaka (poz3) manometer s kontrolno pipico dovod in odvod plinovoda spodnja stran Opomba: točno dimenzijo omarice določiti po sestavi/dobavi armature, ki je predvidena v omarici kontrola mere Odjemno mesto št.: 2A kuhinja in učilnice - laboratoriji 1. Dobava in montaţa - rotacijski plinomer - npr: Elster-Instromet RVG G40, DN 50; NP 16 Q = 1,0 65 m 3 /h (1 : 65); z NF dajalcem impulzov, protiprirobnicami, pritrdilnim materialom, tesnili in stoţec filtrom, ţigosan po MID fleksibilna cev 50 cm - za tlačno tipalo korektorja 2. Predelava cevnega internega omreţja za vgradnjo rotacijskega plinomera (poz 1) obstoječe omreţje DN 40 >DN 50 jeklen plinovod 2 m; > reducirni kosi, kolena, montaţni material 3. Nabava in montaţa atestiranih brezšivnih cevi - DIN 2440, DIN 2441 skupaj z izdelavo krivin in varilnim materialom in priključnimi elementi za meritve in regulacijo; redukcijski kosi ø 60,3 x 4,5 mm 5. Dobava in montaţa manometra za prikaz tlaka zemeljskega plina v notranjem omreţju, ø100mm; merilno območje 0-250 mbar; komplet z kontrolno pipico za zemeljski plin DN 10; varilna spojka 2 m 25

6. Dobava in montaţa termometra v MS tulki; ø ½"; T = 0 C 100 C; 7. Antikorozijska zaščita cevi 2x temeljni premaz, skupne debeline 70 µm 2 m 2 8. Finalno antikorozijsko barvanje plinovodne instalacije (normativ: tekoči m = ca 1 m 2 za cevi do ø 1") RAL 1012 rumena 2 m 2 9. Tlačni preizkus in izpihovanje plinovodne instalacije 10. Ozemljitev plinovodne instalacije - kontrola 13. Demontaţa obstoječega vkopanega rezervoarja komplet z armaturo uparjalno regulirna enotaza UNP V = 5 m 3 odvoz na deponijo (ali odprodaja) izkop, odstranitev, transport na odjemno mesto zasutje jame z ustreznim materialom, utrditev pred posedanjem zatravitev površine 14. Nastavitev lokalnih regulacij tlaka v internem plinovodnem omreţju za plinska trošila v kuhinji, učilnicah in laboratorijih (glej seznam porabnikov/plinska trošila v prilogi prehod iz UNP na zemeljski plin: P= 32 mbar > P = 22 mbar) in nastavitev plinskih trošil na nov energent 18 kpl Odjemno mesto št.: 2B kotel v nadstropju nad kuhinjo: 1. Dobava in montaţa plinomera npr: mehovni plinomer Elster BK- G4 DN 20, zaporni plinski ventil DN 20 vgradnja v obstoječ cevi sistem: RF cevi press sistem - DN 20 2. Tlačni preizkus in izpihovanje plinovodne instalacije 3. Nastavitev gorilnega sistema v kotlu Vaillant VU INT 375/3-5 menjava energenta prehod iz UNP na zemeljski plin Odjemno mesto št.: 3 kotel v novi mlekarni: 1. Dobava in montaţa plinomera npr: mehovni plinomer Elster BK- G4 DN 20, zaporni plinski ventil DN 20 vgradnja v obstoječ cevi sistem - jeklene cevi; 26