Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Objekt: Del objekta/sistem: Vrsta načrta/prikaza: Številka projekta: Klasifikac.

P1KPK3-6S/01 i Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor: PLINOVODI, d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11b SI-1000 Ljubljana Projektant: IBE, svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana, Slovenija Objekt: Del objekta/sistem: KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO 3. KOMPRESORSKA ENOTA / / Vrsta načrta/prikaza: 5 NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME Ime in priimek: Ident. št.: Vsebina risbe (dokumenta): TEHNIČNI OPIS Odgovorni vodja projekta: Simon Vršič, univ. dipl. inž. str. S-0141 Odgovorni projektant: Simon Vršič, univ. dipl. inž. str. S-0141 Sodelavec - projektant: / / Izdelal: Danijel Kuzma, univ. dipl. inž. str. Datum izdelave: julij 2010 Številka projekta: P1KPK3-B114/024 DZR Vrsta projekta: Stran/ strani: 82 Klasifikac. oznaka: CC Merilo: Identifikac. S5r.: oznaka: P1KPK3-6S1001A

P1KPK3-6S/01 ii VSEBINA 1 TEHNIČNI OPIS... 5 1.1 UVOD... 5 1.2 LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE... 5 1.2.1 Meteorološki podatki na lokaciji KP Kidričevo... 6 1.2.2 Temperature zraka... 6 1.2.3 Padavine... 6 1.3 PREGLED DO SEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE... 6 1.4 OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO... 7 1.4.1 Opis sedanjih obratovalnih režimov KP Kidričevo... 8 1.4.2 Projektne temperature in tlaki na KP Kidričevo... 8 1.5 OPIS DELOVANJA KP KIDRIČEVO PO DOGRADNJI TRETJEGA AGREGATA... 9 1.5.1 Obseg dejavnosti dograditve tretjega agregata... 9 1.5.2 Zmogljivost dograjene kompresorske postaje Kidričevo... 11 1.5.3 Projektne temperature in tlaki na KPK 50 po širitvi... 11 1.5.4 Zasnova širitve kompresorske postaje KPK z tretjim agregatom... 11 1.6 OSNOVNI TEHNIČNI OPISI IN PARAMETRI TEHNOLOŠKIH NAPRAV IN INSTALACIJ... 14 1.6.1 Kompresorske enote... 14 1.6.2 Plinske turbine... 14 1.6.3 Osnovni deli plinske turbine... 14 1.6.4 Sistem za dovod zgorevalnega zraka in odvod izpušnih plinov... 15 1.6.5 Sistem mazalnega olja, količine mazalnega olja,hramba in kontrola porabe... 15 1.6.5.1 Količina mazalnega olja v enem kompresorju... 16 1.6.5.2 Hramba rezervnega mazalnega olja... 16 1.6.5.3 Izguba mazalnega olja na lokaciji KP Kidričevo... 16 1.6.5.4 Sestavni deli sistema mazalnega olja... 16 1.6.6 Kompresor zemeljskega plina... 17 1.6.7 Oskrba agregatov z zemeljskim plinom kot gorivom... 17 1.6.8 Sesalni in tlačni plinovodi kompresorske postaje... 17 1.6.9 Toplovodna kotlovnica... 18 1.6.10 Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom... 18 1.6.11 Reducirna linija oskrbe turbine z zemeljskim plinom... 19 1.6.12 Splošni opis... 19 1.6.12.1 Nastavitveni tlaki... 20 1.6.13 Reducirna postaja za toplovodno kotlovnico in hlajenje... 20 1.6.13.1 Reducirna postaja lastne rabe plina... 21 1.6.13.2 Splošni opis... 21 1.6.13.3 Nastavitveni tlaki... 21 1.7 PLINOVODNI RAZVODI NA PLATOJU KOMPRESORSKE POSTAJE... 22 1.8 IZRAČUNI DIMENZIJ STEN CEVI IN FITINGOV... 23

P1KPK3-6S/01 iii 1.8.1 Izračun debelin sten cevi... 24 1.8.2 Izračun debelin sten fittingov po ASME B16.9 material po ASTM in ISO standardih... 25 1.9 ZAHTEVE ZA POSAMEZNE SKUPINE INSTALACIJ VGRAJENIH V PLINOVODNI SISTEM KOMPRESORSKE POSTAJE... 26 1.9.1 Zahteve za cevi... 26 1.9.1.1 Materiali in dimenzije za plinovodne cevi... 26 1.9.1.2 Zahteve za korozijsko zaščito cevi... 27 1.9.2 Zahteve za fitinge... 27 1.9.2.1 Varilni fitingi... 27 1.9.2.2 Navojni fitingi... 27 1.9.2.3 Socket weld fitingi... 27 1.9.3 Zahteve za weldolete in thredolete... 27 1.9.4 Zahteve za vijake... 27 1.9.5 Zahteve za tesnila... 28 1.9.6 Zahteve za prirobnice... 28 1.9.7 Zahteve za ventile in armature... 28 1.9.7.1 Krogelne pipe... 28 1.9.7.2 Aktuatorji oz. pogoni ventilov... 29 1.9.7.3 Regulatorji pretoka... 29 1.9.7.4 Proti povratni ventili... 29 1.9.8 Zahteve za instrumentacijo... 30 1.9.8.1 Mehanski termometri... 30 1.9.8.2 Mehanski manometri... 30 1.9.8.3 Površinsko temperaturno tipalo Pt100... 30 1.9.8.4 Tlačno stikalo... 30 1.9.8.5 Končna stikala na pogonih ventilov... 31 1.9.8.6 Končna stikala za tipanje položajev... 31 1.9.8.7 Merilnik točke rosišča... 31 1.9.8.8 Merilni pretvornik tlaka... 32 1.9.8.9 Merilni pretvornik diferenčnega tlaka... 33 1.9.8.10 Merilni pretvornik temperature... 34 1.10 ZAHTEVE ZA FILTER SEPARATOR... 34 1.11 REZERVOAR KONDENZATA (OBSTOJEČ)... 35 1.12 STOLP IZPUŠNIH VODOV... 35 1.13 ZAHTEVE ZA ČIŠČENJE, MONTAŽO, VARJENJE PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE... 36 1.13.1 Čiščenje zunanjih površin cevi in koncev cevi... 36 1.13.2 Krivljenje cevi... 36 1.13.3 Varjenje cevi... 37 1.13.3.1 Standardi uporabljeni za varilska dela... 42 1.14 ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITO POSAMEZNIH SKLOPOV PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE... 43 1.14.1 Korozijska zaščita varilnih spojev... 43

P1KPK3-6S/01 iv 1.14.2 Kakovost korozijske zaščite zvarnih spojev... 43 1.14.3 Testiranje kakovosti korozijske zaščite zvarnih spojev... 43 1.14.4 Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij... 44 1.14.5 Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev... 44 1.15 ZAHTEVE ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO CEVOVODOV PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE... 44 1.15.1 Zaščita izolacije pred mehanskimi udarci... 45 1.15.2 Toplotna izolacija armatur ventilov in instrumentacijskih priključkov... 45 1.16 KONTROLA KAKOVOSTI IZVAJALSKIH DEL... 45 1.16.1 Kontrola celovitosti korozijske zaščite vkopanih plinovodov... 45 1.16.2 Kontrola celovitosti korozijske zaščite nadzemnih plinovodov... 45 1.16.3 Kontrola kakovosti izvajalski del na plinovodu... 46 1.16.4 Kontrola varjenja... 46 1.16.4.1 Popravila zvarnih spojev... 47 1.17 PREDZAGONSKA PRIPRAVA IN PREIZKUŠANJE SKLOPOV PLINOVODNEGA SISTEMA KOMPRESORSKE POSTAJE... 48 1.17.1 Priprava gradbišča pred pričetkom preizkušanja... 48 1.17.2 Obseg predzagonskih preizkušanj... 48 1.17.3 Priprava preizkušanj... 48 1.17.4 Potek trdnostnega in tesnostnega preizkusa... 49 1.17.5 Oprema za izvedbo trdnostnega in tesnostnega preizkusa... 51 1.17.6 Sprejemljivost trdnostnega in tesnostnega preizkusa... 51 1.17.7 Izpihovanje - čiščenje sistemov pred zagonom... 52 1.17.8 Dokumentacija in certifikati plinovodnega sistema... 52 1.17.9 Spuščanje plina v plinovod... 53 1.18 SISTEMI: KOMPRIMIRANI ZRAK, HVAC, VODOVOD... 53 1.18.1 Tehnični opis naprav komprimiranega zraka... 54 1.18.2 Stavbne instalacije... 55 1.18.2.1 Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje objektov... 55 1.18.2.2 Nadzorno servisni objekt... 55 1.18.2.3 Turbinski objekt... 56 1.18.3 Hidrantno omrežje in vodovodne instalacije... 57 1.19 TEHNIČNE ZAHTEVE GLEDE ZANESLJIVOSTI DELOVANJA KOMPRESORSKE POSTAJE KIDRIČEVO57 1.19.1 Koncept delovanja kompresorske postaje... 58 1.19.2 Koncept lokalnega vodenja kompresorske postaje... 59 1.19.3 Koncept daljinskega vodenja kompresorske postaje... 60 1.19.4 Sistem za upravljanje in nadzor kompresorskih enot... 60 1.19.4.1 Delitev obremenitve kompresorjev (Load Sharing)... 61 1.20 ZAHTEVE ZA INFRASTRUKTURNE PRIKLJUČKE... 61 1.20.1 Oskrba z električno energijo... 61 1.20.2 Telekomunikacije... 61 1.20.3 Preskrba s sanitarno in požarno vodo... 61 1.21 GRADBENI OBJEKTI... 62 1.21.1 Plato... 62

P1KPK3-6S/01 v 1.21.2 Objekti kompresorskih enot... 62 1.21.3 Temelji tehnoloških instalacij plinovodi in oprema... 62 2 IZRAČUNI MOČI IN PRETOČNIH LASTNOSTI ZA KOMPR. ENOTO... 64 2.1.1 Lastnosti plinov ki sestavljajo zemeljski plin (pri tlaku 1.01325 bar in 15.55 o C)... 65 2.1.2 Preliminarni izračun potrebne moči za pogon kompresorja (po študiji GASUNIE)... 66 3 OSNOVNI TEHNOLOŠKI PARAMETRI KOMPRESORSKE ENOTE... 67 4 ODPADKI NASTALI MED OBRATOVANJEM KOMPRESORSKE POSTAJE... 68 5 PROMETNA OBREMENITEV PLATOJSKIH ASFALTIRANIH POVRŠIN... 69 5.1 NORMALNO OBRATOVANJE... 69 5.2 VZDRŽEVALNA DELA... 69 6 OPIS NEVARNOSTI TEHNOLOGIJE... 70 7 UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, VAROVANJE ZDRAVJA IN ŽIVLJENJA LJUDI, VARSTVO PRED POŽAROM IN EKSPLOZIJO... 71 7.1 SISTEMI ZA DETEKCIJO POŽARA IN PLINOV IN PROTIPOŽARNA ZAŠČITA KOMPRESORSKE POSTAJE... 71 7.2 UKREPI ZA PREPREČEVANJE HRUPA... 73 7.2.1 Omilitveni ukrepi (priporočila)... 74 7.2.2 Vplivno območje... 74 7.2.3 Definicija vplivnega območja skladno s predpisi o graditvi objektov... 75 7.2.4 Sklepna ocena... 75 7.3 NAČIN PREPREČEVANJA ONESNAŽENJA TAL IN VODA... 76 7.3.1 Opredelitev tveganja... 76 7.3.2 Opredelitev posledic... 76 7.3.3 Referenčno stanje in relativna občutljivost... 76 7.3.4 Tveganje... 77 7.3.5 Skupna ocena tveganja... 78 7.3.6 Predlog ukrepov za zaščito... 78 7.3.7 Sklep... 80 7.4 NAČIN PREPREČEVANJA ONESNAŽENJA ZRAKA... 81

P1KPK3-6S/01 5/82 1 TEHNIČNI OPIS 1.1 UVOD Na poti od vira do potrošnikov se tlak zemeljskega plina zaradi uporov v prenosnih plinovodih od točke vstopa v plinovod do točke dobave zniža, kar vpliva na pretočno zmogljivost plinovoda. Zavoljo tega je potrebno na določenih razdaljah prenosnih plinovodov postaviti kompresorske postaje za dvig tlaka, da se zagotovita zahtevana količina in tlak plina pri potrošnikih in v najvišji meri izkoristi zmogljivost prenosnega plinovoda. Celotni plinovodni sistem Slovenije deluje danes z eno kompresorsko postajo Kidričevo. Poraba zemeljskega plina nenehno narašča in posledica te vse večje porabe je nižanje tlaka v plinovodnem sistemu do te mere, da ni možno zagotavljati ustreznega prenosa oz. transporta plina v predvideni dinamiki in odjemu z zahtevanim tlakom. Takšno stanje narekuje rešitev in sicer, da je za optimalno izrabo novo zgrajenega in predvideno zgrajenega plinovodnega sistema potrebno dograditi tretji agregat znotraj obstoječega platoja kompresorske postaje Kidričevo. Namen projekta izgradnje kompresorske postaje Kidričevo je povečanje pretočne zmogljivosti slovenskega plinovodnega sistema z gradnjo novih kapacitet kompresorske postaje Kidričevo in predvsem povečanje transportne zmogljivosti prenosnega plinovoda M1/1 dimenzije DN800 načrtovanega tlaka 70 bar na potegu od Ceršaka do Kidričevega in od Kidričevega do Rogatca ter prenos zemeljskega plina preko prenosnega plinovoda M2/1 od Rogatca do Vodic. Novozgrajene kompresorske kapacitete bodo zagotavljale neprekinjen prenos zemeljskega plina iz smeri vzhoda preko MMRP Ceršak iz Republike Avstrije pri nihajočem tlaku dobave. Namen KP Kidričevo je tako, zagotoviti ustrezen konstantni tlak za nadaljnji prenos in zagotavljanje zanesljive in enakomerne dobave zemeljskega plina v celotnem slovenskem prenosnem plinovodnem sistemu. 1.2 LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE Izbor lokacije kompresorske postaje so narekovale tehnološke zahteve. Izračun prenosa načrtovanih količin zemeljskega plina in zahteve po pretoku in tlaku so narekovale postavitev kompresorske postaje na prenosnem plinovodu M1 na lokaciji KP Kidričevo. Kompresorska postaja Kidričevo skupaj s prejšnjo razdelilno postajo (RP) Kidričevo stoji na križišču obstoječih plinovodov M1, R14 in R15. Lokacija KP Kidričevo je bila izbrana zato, ker omogoča maksimalno povečanje transportne kapacitete plinovoda M1 ter M1/1 in optimalno obratovanje kompresorske postaje glede na dinamiko prenosa zemeljskega plina (p in količina).

P1KPK3-6S/01 6/82 Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo ima naslednje sestavne dele oziroma postroje: Kompresorska postaja Kidričevo, prenosni plinovod M1 Ceršak - Rogatec dimenzije DN500 načrtovani tlak 50 bar(g), odcepni plinovod R14, dimenzije DN150 z načrtovanim tlakom 50 bar(g) (odcep za Slovensko Bistrico), odcepni plinovod R15, dimenzije DN250 z načrtovanim tlakom 50 bar(g) (odcep za Lendavo). 1.2.1 Meteorološki podatki na lokaciji KP Kidričevo Meterološki podatki so povzeti po podatkih ARSO Meteorološke postaje Pragersko, ki je od lokacije KP Kidričevo oddaljena ca. 7 km. 1.2.2 Temperature zraka Tridesetletno povprečje maksimalnih in minimalnih temperatur (od leta 1961 do vključno leta 1990) na lokaciji meteorološke postaje Pragersko geografski podatki g. širina 46 24' g. dolžina 15 41' h= 251 m.n.m. (enote so C). Mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 tpov_max_mesec 2.8 5.7 10.5 15.5 20.4 23.5 25.5 24.9 21.4 15.9 9.0 3.9 tpov_min_mesec -5.6-3.3-0.2 3.8 7.9 11.2 12.6 12.2 9.1 4.6 0.4-3.6 1.2.3 Padavine Tridesetletno povprečje padavin po mesecih (od leta 1961 do vključno leta 1990) na lokaciji meteorološke postaje Pragersko je podano v naslednji tabeli (enote so mm padavin) Mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 povprečje padavin/mesec 51 47 64 77 89 114 124 125 93 81 89 60 Tridesetletno povprečje letnih padavin na lokaciji meteorološke postaje Pragersko je 1014 mm padavin na leto. 1.3 PREGLED DO SEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE V zvezi s povečanjem zmogljivosti kompresorske postaje za zemeljski plin na lokaciji Kidričevo je bila do sedaj izdelana naslednja dokumentacija:

P1KPK3-6S/01 7/82 - Projekt za KP Kidričevo - umestitev 3 enote: PGD - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - IBE d.d. svetovanje projektiranje in inženiring, 2010. 1.4 OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO Kompresorska postaja je priključena na plinovod M1 na območju KP Kidričevo. Priključek (sesalni plinovod) je na cevovodu M1 pred odcepom za plinovoda R14 in R15. Dovodni cevovod je speljan pod zemljo do filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev pa je sesalni razdelilnik kompresorske postaje. Tlačni plinovod je priključen na plinovod M1 tako, da je možno komprimirati količino plina za plinovoda R14 in R15 ali pa brez teh količin. Postavljeni sta dve kompresorski enoti od katerih je ena stalno v obratovanju medtem, ko je druga v rezervi (delovna in rezervna). Kompresorska postaja Kidričevo ima funkcijo prenosa zemeljskega plina za smeri Slovenska Bistrica prek plinovoda R14 in v smeri Lendave prek plinovoda R15. KP Kidričevo ima naslednje osnovne režime obratovanja: - prenos zemeljskega plina preko plinovoda M1 brez transporta preko prenosnih plinovodov R14 in R15, - prenos zemeljskega plina preko plinovoda M1 in plinovodov R14 in R15 ter - komprimiranje in prenos zemeljskega plina samo po prenosnem plinovodu M1. Velikost platoja kompresorske postaje znaša sedaj 120 x 100m in se razteza severno in zahodno od obstoječe RP Kidričevo, ki se tako nahaja v JZ delu platoja kompresorske postaje. Kompresorsko postajo Kidričevo sedaj sestavljajo naslednji sistemi, oprema in objekti: - dva kompresorja za zemeljski plin, vsak gnan s plinsko turbino, vključno s protihrupnim okrovom s prezračevanjem, protipožarnim sistemom in sistemom za detekcijo plina, sistemom dovoda zraka in izpušnim sistemom plinske turbine, nadzornega sistema kompresorske enote, sistemom za mazanje, električnim zagonskim motorjem in potrebno instrumentacijo za vodenje in nadzor, - objekt kompresorskih enot z dvema kompresorskima enotama s sistemom prezračevanja, sistemom za detekcijo plina in protipožarnim sistemom, razsvetljavo in potrebnimi dvigalnimi napravami za vzdrževanje, - dva filter separatorja, eden v obratovanju in drugi v rezervi, - cevovodne povezave s potrebnimi armaturami in regulacijskimi ventili,

P1KPK3-6S/01 8/82 - naprave za pripravo plina za oskrbo plinskih turbin s pogonskim gorivom in za potrebe lastne rabe kompresorske postaje, - dizel motor z generatorjem, - sistem komprimiranega zraka, - ţoplovodna kotlovnica za potrebe ogrevanja plina in za ogrevanje nadzornega in servisnega objekta, - naprave in instalacije za osnovno, zasilno in neprekinjeno napajanje z električno energijo - elektroenergetske naprave in instalacije za tehnologijo, - sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorske postaje, - sistemi tehnične in protipožarne zaščite, - servisni objekt - nadzorni objekt, - cestne povezave, - dovod pitne vode, - ograja in varovanje objekta, - telekomunikacije, - razsvetljava, itn. 1.4.1 Opis sedanjih obratovalnih režimov KP Kidričevo Kapaciteta kompresorske postaje Kidričevo v dosedanjem obsegu za obdobje 2000 2010 je navedena v tabeli predstavljani v nadaljevanju. Iz spodnje tabele so razvidni pretoki, vstopni tlaki zemeljskega plina v kompresorsko postajo ter izstopni tlaki iz kompresorske postaje, ki jih zadovoljuje kompresorska postaja Kidričevo danes. Leto 2000 2001 2002 2003 2005 2010 Pretok zemeljskega plina poleti - 234 238 249 243 246 (x 10 3 Sm 3 /h) pozimi 222 229 235 252 Vstopni tlak poleti - 31,5 31 34,1 34,5 34,2 (bar) pozimi 31,6 30,4 29,5 31,8 Izstopni tlak poleti - 49,1 49,6 49,7 49,6 49,7 (bar) pozimi 48,5 48,6 49,5 49,6 1.4.2 Projektne temperature in tlaki na KP Kidričevo Projektni tlaki in projektne temperature so prikazani v naslednji tabeli: Projektni tlak (DP-design pressure) Projektna temperatura plinovodi 50 bar(g) -20 o C / 50 o C

P1KPK3-6S/01 9/82 Projektna temperatura tlačni kolektor Priključi plinovodi -20 o C / 50 o C M1, R14, R15 1.5 OPIS DELOVANJA KP KIDRIČEVO PO DOGRADNJI TRETJEGA AGREGATA Širjenje KP Kidričevo v skladu s tem projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja bo izvedeno z izgradnjo tretjega agregata, cevovodov na platoju, novega objekta za kompresor. Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo na plinovodu M1 Ceršak Rogatec (premer DN 500 mm, tlak 50 bar) obsega dve kompresorski enoti ter vse potrebne spremljajoče objekte, inštalacije in naprave za upravljanje ter vzdrževanje objekta. Objekt kompresorske postaje je bil zasnovan tako, da je predvidena možnost kasnejše postavitve še dveh kompresorskih enot za postavitev katerih je bila leta 1998 pripravljena tudi lokacijska dokumentacija. Zaradi povečanih potreb po prenosu zemeljskega plina je načrtovana postavitev tretje kompresorske enote na s prvotno projektno dokumentacijo predvidenem prostoru, ob obstoječih kompresorskih enotah v notranjosti obstoječega objekta na parceli št. 14 k.o. Dragonja vas. Dograditev je potrebna zaradi: - povečanja prenosne zmogljivosti plinovoda na obratovalnem tlaku do 50 bar(g), - zagotovitve oskrbe Termoelektrarne toplarne Ljubljana in TE Trbovlje ter dodatnega transporta po plinovodih M1/1 in M2/1 v smeri Italije in Hrvaške v skupnem dodatnem pretoku do 245.000 Sm 3 /h na MMRP Ceršak, s čimer bo v celoti izrabljena zmogljivost plinovoda avstrijskega operaterja na vstopu v MMRP Ceršak, ki je za predajni tlak 45 bar ocenjena na 540.000 Sm 3 /h. Za povečanje prenosne zmogljivosti se v dograjeni KPK kot najprimernejše kaže paralelno obratovanje dveh enakih enot in zagotovitev redundance s tretjo enoto. Karakteristike dodatne kompresorske enote bodo popolnoma enake karakteristikam obstoječih enot. 1.5.1 Obseg dejavnosti dograditve tretjega agregata Obseg dejavnosti ki so potrebne za izgradnjo tretje kompresorske enote lako podamo kot sledi: - dogradi se še ena kompresorska enota enakih karakteristik, kot sta obstoječi (Obstoječi enoti : tip Centaur 40-4702S s sistemom SoLoNOx in plinskima centrifugalnima kompresorjema tip C402, sistema air inlet in prezračevanje z dušilci zvoka). - zaradi pomanjkanja prostora v nadzornem objektu se predvidi ON-SKID varianta UCP na kompresorski enoti.

P1KPK3-6S/01 10/82 - za vse enote je treba predvideti možnost zagona v trenutku, ko ena enota že obratuje, izvedba obtoka enote cold recycle line in dopolnitev oz. predelava obtoka kompresorja hot recycle line ter regulacija delitve bremena med dvema enotama, ki sta v obratovanju. - Potrebna bo predelava in dopolnitev nadzornega sistema (prostor za nove omare). - dograditi bo potrebno filter separator enakih dimenzij in kapacitete, kot sta obstoječa filter separatorja. - potrebno je dograditi oz. preveriti ustreznost ter po potrebi predelati povratni obtočni vod postaje (station by pass). - zamenjati je treba nadzorna sistema kompresorskih enot UCP, ker obstoječa ne podpirata regulacije delitve bremena (load sharing). - dodati je potrebno Load Sharing Modul (v nadzorni sistem ali v sklopu UCP jev) - Predelati je potrebno nadzorni sistem postaje (station control system). - Preveriti rezervni sistem za napajanje - UPS. - Za potrebe vodenja je potrebno v dispečerskem centru v Ljubljani dopolniti model vodenja in SCADA sistem. - Posodobiti je potrebno obstoječo opremo na KPK (kompresorske enote, UCP-ja, Turbotronic, Hima, SCS,...) - Izvesti je potrebno cevovodni zanki sesalne in tlačne zanke na vstopu/izstopu iz kompresorskih enot, - nadzemne dele cevovodov je potrebno na novi in na starih enotah protihrupno izolirati. - zamenjati je potrebno sistem zaustavljanja v sili - ESD (emergency shut down). - preveriti in po dopolniti sistem javljanja požara. - zgraditi oskrbo kompresorske enot z zgorevalnim plinom. - v obseg del spadajo vsi pripadajoči sestavni deli nove kompresorske enote vključno z: - vsemi potrebnimi predelavami in dodelavami opreme v okviru kompresorske postaje oz. priključnih mest, kjer se bodo instalacije nove kompresorske enote povezovale z obstoječim sistemom, - vsemi ostalimi potrebnimi elementi, instalacijami, opremo in objekti, ki so potrebni za kompletno in funkcionalno izvedbo predmetne investicije ter nemoteno delovanje objekta. - preverjanje in po potrebi dopolnitev vseh ostalih instalacij, ki so potrebne za funkcionalno delovanje kompresorske postaje s tremi kompresorskimi enotami (oskrba s toplotno energijo, komprimiranim zrakom, zemeljskim plinom, itd)

P1KPK3-6S/01 11/82 1.5.2 Zmogljivost dograjene kompresorske postaje Kidričevo Na osnovi rezultatov predhodnih študij o potrebni zmogljivosti energetskega objekta za povečanje pretoka za obdobje od leta 2006 do 2010 je ocenjena kapaciteta pretoka zemeljskega plina preko KP Kidričevo do Q max = 540.000 Sm 3 /h s projektnim tlakom do 50 bar. Okvirna sestava oziroma delovanje razširjene KP Kidričevo kratka oznaka v nadaljevanju KPK2, ki bo zadostila potrebe po prenosu zemeljskega plina v Republiki Sloveniji je naslednja: število kompresorjev 3 moč posamezne turbine / kompresorja na gredi P inst = ca.3,60 MW meh pretok zemeljskega plina Q max = ca. 540.000 Sm 3 /h 1.5.3 Projektne temperature in tlaki na KPK 50 po širitvi Projektni tlaki in projektne temperature so prikazani v naslednji tabeli: Etapa KPK sedaj KPK po širitvi Projektni tlak 50 bar 50 bar Proj. temp. plinovodi -20 o C / 50 o C -20 o C / 70 o C Proj. temp. tlačni kolektor -20 o C / 50 o C -20 o C / 120 o C Priključni plinovodi M1, R14, R15 M1, R14, R15, M1/1 Dejanski podatki o parametrih obratovanja kompresorjev so prikazani v prilogi 1 tega dokumenta. 1.5.4 Zasnova širitve kompresorske postaje KPK z tretjim agregatom Kompresorska postaja bo priključena na plinovod M1 in vzporedni plinovod M1/1 na območju obstoječega razširjenega platoja KP Kidričevo. Priključek (sesalni plinovod) bo na cevovodu M1. Dovodni cevovod bo speljan pod zemljo do filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev na sesalni kolektor kompresorske postaje. Tlačni plinovod iz kompresorske postaje bo priključen na plinovod M1/1 tako, da bo možno prenašati zemeljski plin v smeri MMRP Ceršak KP Kidričevo MMRP Rogatec. Konfiguracija KP Kidričevo, ki je predlagana je: 3 x P inst =3,60 MW meh, Q max = 540.000 Sm 3 /h, p vstop = 37,5 bar, p izstop =50,0bar Kompresor C601 50% C602-50% C602-50% (REZERVA) Pretok 220,000 Sm3/h 220,000 Sm3/h 220,000 Sm3/h P_vstop /t_vstop 37,5bar / 15 C 37,5bar / 15 C 37,5bar / 15 C

P1KPK3-6S/01 12/82 P_izstop/t_izstop 50,0bar / 49,4 C 50,0bar / 49,4 C 50,0bar / 49,4 C P_kompresor 3,600 MW 3.600 MW 3.600 MW Predvidena je postavitev ene turbinske zgradbe z dimenzijami: - širine ca. 12 metrov in dolžine ca. 16 metrov (en kompresor) Kot je navedeno bi zgradili (dogradili) eno kompresorsko enoto. Ena kompresorska enota od skupno treh bo obratovala stalno medtem, ko se bo dodatna kompresorska enota nahajala v stanju pripravljenosti (vklop po potrebi glede na potrebe v omrežju). Tretja od enot bo služila rezervi (za primer izpada katere od prvih dveh). Tlačni plinovod iz kompresorske postaje KP Kidričevo bo priključen na obstoječi plinovod M1 in novo predvideni plinovod M1/1 tako, da bo možno prenašati zemeljski plin v naslednjih smereh: plinovod M1 v smeri MMRP Ceršak KPK MMRP Rogatec plinovod M1/1 v smeri MMRP Ceršak KPK MMRP Rogatec plinovod R14 v smeri KPK - Slovenska Bistrica plinovod R15 v smeri KPK - Lendava, zagotovljena je povezava obeh plinovodov obstoječega M1 dimenzije DN500 in delovnega tlaka 50 bar in novo predvidenega prenosnega plinovoda M1/1 dimenzije DN800 z delovnim tlakom 70 bar. Kompresorsko postajo Kidričevo KPK2 bodo po gradnji sestavljali naslednji sistemi, oprema in objekti: 1) Obstoječa turbinska zgradba TZ-1 z dvema kompresorjema in turbinska zgradba TZ-2 z enim kompresorjem Vsak kompresor gnan s plinsko turbino, vključno s: protihrupnim okrovom s prezračevanjem, protipožarnim sistemom in sistemom za gašenje požara v protihrupnem okrovu, sistemom za detekcijo plina, sistemom dovoda zgorevalnega zraka, sistemom hlajenja in prezračevanja okrova plinske turbine in kompresorja, izpušnim sistemom plinske turbine, nadzornim sistemom kompresorske enote, sistemom za mazanje, električnim zagonskim motorjem in

P1KPK3-6S/01 13/82 potrebno instrumentacijo za vodenje in nadzor, Stavbne instalacije sestavljajo sistemi: sistem prezračevanja stavbe, sistem za detekcijo plina in protipožarni sistem, razsvetljava pripadajoče naprave za vzdrževanje, stavbne elektro instalacije: mala moč, razsvetljava, strelovodi, ozemljitve in neprekinjeno napajanje z 12 urno avtonomijo. 2) Instalacije na platoju trije filter separatorji, vsak s kapaciteto 275.000 Sm 3 /h 2 v obratovanju eden v rezervi in cevovodne povezave s potrebnimi armaturami in regulacijskimi ventili, naprave za pripravo plina za oskrbo plinskih turbin s pogonskim gorivom in za potrebe lastne rabe kompresorske postaje ter meritev količine zemeljskega plina. 3) Servisni objekt, z naslednjimi sistemi in opremo, ki služi kompresorski postaji Kidričevo kot celoti: dizelski motor z generatorjem za napajanje z električno energijo v primeru izpada napajanja z električno energijo, sistem komprimiranega zraka, ţoplovodna kotlovnica za potrebe ogrevanja plina in za ogrevanje nadzorno servisnega objekta ter objekta kompresorskih enot, naprave in instalacije za osnovno, zasilno in neprekinjeno napajanje z električno energijo elektroenergetske naprave in instalacije za tehnologijo (razširitev v obstoječem objektu), Nadzorni objekt, z naslednjimi sistemi in opremo, ki služi kompresorski postaji Kidričevo kot celoti: sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorske postaje (razširitev), sistemi tehnične in protipožarne zaščite, stabilna gasilna naprava. 4) Cestne povezave (ureditev platoja), 5) Dovod sanitarne in požarne vode (obstoječe) 6) Hidrantno omrežje (obstoječe). 7) Ograja in varovanje objekta (obstoječe) 8) Telekomunikacije (obstoječe) 9) Energetsko visokonapetostno napajanje (obstoječe) in 10) Razsvetljava (razširitev), itn.

P1KPK3-6S/01 14/82 1.6 OSNOVNI TEHNIČNI OPISI IN PARAMETRI TEHNOLOŠKIH NAPRAV IN INSTALACIJ 1.6.1 Kompresorske enote V kompresorski postaji je predvidena dograditev enega kompresorja zemeljskega plina za komprimiranje zemeljskega plina. Vsako kompresorsko enoto sestavlja pogonski stroj - plinska turbina in gnani stroj - centrifugalni kompresor zemeljskega plina. 1.6.2 Plinske turbine Predvidene plinske turbine so dvoosne izvedbe, in predvidoma obratujejo v odprtem ciklu. Glavni sestavni deli postrojenja plinske turbine so: - sistem zajema in filtriranja zgorevalnega zraka z dušilnikom hrupa, - aksialni kompresor zraka, - notranji gorilni sistem z gorilniki plinske turbine, - visokotlačna turbina za pogon kompresorja plinske turbine, - nizkotlačna turbina za pogon kompresorja zemeljskega plina, - izpušni sistem plinske turbine z dušilnikom hrupa, - mazalni sistem plinske turbine in kompresorja z rezervoarjem olja črpalkami in lovilno skledo mazalnega olja, - zagonski sistem plinske turbine, - hladilni sistem mazalnega olja z lovilno skledo, - okrov za zaščito pred hrupom s prisilnim prezračevanjem in protipožarnim sistemom, - sistemi in naprave za meritve, regulacijo, vodenje in zaščito, - pomožni naprave in instalacije. 1.6.3 Osnovni deli plinske turbine Osnovni deli same plinske turbine so: - vstopni kanali za zgorevalni zrak in tim. generator plinov (gas generator), ki ga sestavljajo rotor in stator kompresorja plinske turbine, ohišje, vžigalni in zgorevalni sistem ter stator in rotor kompresorjeve turbine - pogonska turbina (power turbine), ki jo sestavljajo vmesni kanali, turbinski rotor in stator, pogonska gred in ohišje izpušnega dela

P1KPK3-6S/01 15/82 Turbinske lopatice (statorske in rotorske), ki so izpostavljene visokim temperaturam, so hlajene z zrakom, ki se dovaja iz več odjemov iz ohišja kompresorskega dela turbine, tako da so preprečene previsoke termične obremenitve in je lopaticam zagotovljena dolga življenjska doba. Na turbini, kompresorju in vročih delih kanalov so predvidene boroskopske odprtine za kontrolo notranjosti. Kompresor je aksialnega tipa, rotor je narejen iz rotorskih diskov, stator kompresorja pa sestavljajo vodljive in fiksne statorske lopatice. Ohišje, v katerem se nahaja kompresorski del plinske turbine je horizontalno ločen, kar omogoča inšpekcije z enostavnimi posegi. Zgorevalni sistem sestavlja več gorilnikov, ki omogočajo temeljito mešanje zraka in goriva - zemeljskega plina ter čisto zgorevanje, kar zagotavlja, da so emisijske koncentracije NO x in CO v izpušnih plinih pod dovoljenimi vrednostmi v širokem območju obremenitev enote od 50% do 100% (gre za t.i. SoLoNOx sistem). Mejne vrednosti emisij so za te naprave zajete v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW in nepremičnih motorjev z notranjim zgorevanjem (Uradni list RS, št. 34/2007 z dne 17. 4. 2007) in njenih naknadnih dopolnitvah. Turbina za pogon kompresorja je aksialnega tipa v 2 stopnjah. Turbina za pogon kompresorja zemeljskega plina je 2 stopenjska aksialna turbina in je preko sklopke povezana s kompresorjem zemeljskega plina. Sistem za dovod goriva za pogon plinske turbine (notranji sistem dovoda goriva) sestavljajo: protipožarni ventil z elektro motornim pogonom, dva ognje odporna ventila, tlačni regulator s hitro zapornim varovalom ter regulator pretoka. Plinska turbina (generator plinov in pogonska turbina) s sklopko in kompresorjem zemeljskega plina ter nekaterimi podsistemi (sistem mazalnega olja, zagonski sistem) je nameščena na jeklenem podstavku kot kompaktna enota z vso potrebno opremo in napravami za regulacijo in varno obratovanje enote. Podstavek tudi služi za montažo kompresorske enote na gradbene sidrne vijake. Opremljen je z ušesi za dvig in transport kompletne plinske turbine in kompresorja zemeljskega plina kot enega skida. Zagon plinske turbine je predviden s pomočjo elektromotorja. 1.6.4 Sistem za dovod zgorevalnega zraka in odvod izpušnih plinov Sistem za dovod zgorevalnega zraka sestavljajo vstopni filtri, ki se periodično sami čistijo s nasprotnim izpihovanjem s komprimiranim zrakom, kanalski glušnik s katerim se preprečuje širjenje hrupa v okolico in kanali za dovod zraka z ustreznimi vodilnimi lopaticami. Odvod izpušnih plinov iz turbine je speljan iz okrova plinske turbine preko vertikalnega dimnika vpetega v jekleno konstrukcijo v atmosfero. V izpušnem kanalu je nameščen glušnik (L = cca. 4,00m) za preprečevanje širjenja hrupa v okolico. 1.6.5 Sistem mazalnega olja, količine mazalnega olja,hramba in kontrola porabe

P1KPK3-6S/01 16/82 1.6.5.1 Količina mazalnega olja v enem kompresorju Plinska turbina in kompresor zemeljskega plina imata skupen sistem mazalnega olja. Količina mazalnega olja (mineralno olje gostote 860 kg/m 3 ) je 2500 litrov. Izguba mazalnega olja preko sistema mazalnega olja je ocenjena na 40 litrov / leto. 1.6.5.2 Hramba rezervnega mazalnega olja Količina rezervnega olja na lokaciji same kompresorske postaje je 400 litrov. Olje je hranjeno v servisnem objektu v prostoru skladišča mazalnega olja, ki je opremljen z ustrezno lovilno skledo, ki je izvedena kot olje tesna lovilna skleda estrih z naklonom in poglobitvijo obdelan z epoksidnim premazom. 1.6.5.3 Izguba mazalnega olja na lokaciji KP Kidričevo Izguba mazalnega olja se ne dogaja na zunanjo atmosfero (tla, kineta, cevovodi). Izguba mazalnega olja se dogaja na dveh lokacijah: - preko tesnil in ležajev turbine in - preko tesnil in ležajev turbinskega kompresorja čigar ležaji so mazani in hlajeni z istim mazalnim oljem enotnega sistema za mazanje. 1.6.5.4 Sestavni deli sistema mazalnega olja Mazalni sistem sestavljajo: rezervoar mazalnega olja z lovilno skledo in merilniki nivoja olja ter pretoka olja je opremljen z naslednjimi meritvami in varnostnimi sistemi za ugotavljanje stanja sistema: a. meritev puščanja sistem mazalnega olja je izvedena kot meritev pretoka olja izza črpalk mazalnega olja (zagotavlja ugotavljanje pretoka pretok prevelik imamo puščanje posledica je zaustavitev mazalnih črpalk in zaustavitev kompresorske enote preko sistema varne zaustavitve. Meritev je izvedena kot meritev razlike tlakov pred in izza črpalk. b. Meritev tlaka mazalnega olja tlak izza črpalke prenizek kar pomeni tudi kontrola puščanja sistema in proženje varne zaustavitve kompresorske enote c. Meritev nivoja olja v rezervoarju olja nivo prenizek zaustavitev kompresorja d. Meritev temperature mazalnega olja temperatura previsoka zaustavitev kompresorja e. Meritev nivoja olja oziroma prisotnosti olja v lovilni kadi kompresorja zaustavitev kompresorja kontrola upravljavca je obvezna za ponovni zagon postroja. črpalke mazalnega olja z merilniki pretoka, hladilnik olja je zmontiran izven objekta kompresorskih enot vendar je za primer puščanja postavljen na armirano betonski temelj, ki je oblikovan tako da predstavlja olje nepropustno lovilno skledo za primer puščanja hladilnika mazalnega olja.

P1KPK3-6S/01 17/82 oddušni sistem opremljen z lovilcem oljnih kapljic demister, ki preprečuje izgubo olja v atmosfero. Cevovodna povezava kompresorski skid hladilnik mazalnega olja je speljana vidno v kineti, ki je olje testno izvedena in ima volumen 35 m 3. Sistem mazalnega olja je opremljen z nivokazom nivoja mazalnega olja v lovilni skledi rezervoarju kompresorja in turbine, ki ima tako optični kot zvočni signal puščanja mazalnega olja. Agregat se ob znižanju nivoja mazanega olja samodejno zaustavi. Črpalke se izklopijo. 1.6.6 Kompresor zemeljskega plina Predvideni kompresorji zemeljskega plina so večstopenjski centrifugalni kompresorji zemeljskega plina. Konstrukcija kompresorjev ustreza zahtevam po komprimiranju zemeljskega plina. Glavni sestavni deli kompresorja so: ohišje s statorjem, ležaji, tesnili in priključki za plin na sesalni in tlačni strani, gred z rotorjem in sklopko za prenos moči, sistem za mazanje, sistem za kontrolo pomika rotorja, sistem za kontrolo vibracij. Predvideno je suho tesnjenje kompresorja s plinom in komprimiranim zrakom. Tesnilni sistem zagotavlja tesnjenje v vseh obratovalnih stanjih kompresorja vključno z ustavitvijo. 1.6.7 Oskrba agregatov z zemeljskim plinom kot gorivom Gorivo za pogon plinskih turbin je zemeljski plin, ki se jemlje izza filter-separatorja. Predvidene so merilno regulacijske linije s kapaciteto Q max =1.750 Nm 3 /h, ki jih sestavljajo grelnik plina, varnostni zaporni ventil, aktivni regulator tlaka monitor regulator tlaka, varnostni izpustni ventil, in merilnik plina. Vse merilno regulacijske linije so vgrajene v turbinskih zgradbah na steni objektov. 1.6.8 Sesalni in tlačni plinovodi kompresorske postaje Funkcionalne povezave plinovodov v sklopu kompresorske postaje so prikazane na priloženi risbi Shema kompresorske postaje Kidričevo P1KPK3-6S3000.

P1KPK3-6S/01 18/82 Tlačni plinovod izza kompresorjev se vodi preko zbirnega kolektorja do plinovoda M1 in M1/1. Predvidena je tudi povezava tlačnega in sesalnega plinovoda za recirkulacijo zemeljskega plina za primer nizke obremenitve, da se kompresorja zaščitita pred pregrevanjem. 1.6.9 Toplovodna kotlovnica Toplovodna kotlovnica kompresorske postaje bo pokrivala potrebe po toplotni energiji za ogrevanje plina v objektu priprave plina in za ogrevanje nadzornega ter servisnega objekta in obeh objektov kompresorskih enot. Toplovodna kotlovnica je locirana v zahodnem delu servisnega objekta in je namenjena za pokrivanje potreb: Sedaj Novo stanje - ogrevanje plina za pogon plinskih turbin 18 kw 36kW - ogrevanje nadzornega objekta 45 kw 45kW - ogrevanje servisnega objekta 50 kw 50 kw - ogrevanje objekta kompresorske enote 26 kw 39 kw Skupaj 139 kw 170kW Za namen oskrbe lokacije KP Kidričevo s toplotno energijo je potrebno zagotoviti ca. 170kW toplotne moči v obliki tople vode sistema 80/60 C. V ta namen so izvedeni trije toplovodni kotli moči 75 kw (dva delovna in en rezervni). Obstoječi toplovodni kotli so atmosferski plinski toplovodni kotli kurjeni z zemeljskim plinom. Moč, ki jo proizvedejo trije kotli zadostujejo potrebam lokacije KP Kidričevo po toplotni energiji tudi z dograjenimi porabniki: - ogrevanje plina za pogon plinske turbine 3 P=18 kw in - ogrevanje objekta kompresorske enote 3 P=13 kw kar je skupaj povečanje moči za P=31 kw. Cirkulacija tople vode je predvidena ločeno za posamezne porabnike in sicer: cirkulacija vode za ogrevanje zemeljskega plina v objektu kompresorske enote 3, cirkulacija vode za ogrevanje nadzornega objekta cirkulacija vode za ogrevanje servisnega objekta, cirkulacija vode za ogrevanje turbinskega objekta. 1.6.10 Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom vključuje: - razvod plina do kompresorjev in turbin z oznakami C-601 in C-602 in - razvod plina za tretji agregat, ki bo dograjen z oznako C-603.

P1KPK3-6S/01 19/82 Sistem oskrbe turbin z zemeljskim plinom sestavljajo: - Dovod zemeljskega plina na merilno regulacijsko linijo v objektu kompresorja - Odduhi iz reducirne postaje zemeljskega plina iz objekta kompresorja - Dovod ogrevalnega medija 80/60ºC za potrebe ogrevanja zemeljskega plina po redukciji tlaka. Predvidena poraba zemeljskega plina: RP za kompresor C-601 RP za kompresor C-602 RP za kompresor C-603 Q = 1608 Nm 3 /h (obstoječe) Q = 1608 Nm 3 /h (obstoječe) Q = 1608 Nm 3 /h (novo) 1.6.11 Reducirna linija oskrbe turbine z zemeljskim plinom Osnovni tehnični podatki in vhodni podatki so: - maksimalni pretok Q max = 1608 Nm 3 /h - način odvzema enakomeren z nihanjem - čas spremembe od min.norm.do max.norm. 60 s - maksimalni vhodni tlak 50 bar - minimalni vhodni tlak 26 bar - izhodni tlak 14,1 20,7bar - vhodna temperatura zemeljskega plina +7C - izhodna temperatura po regulaciji +10C - število regulacijskih linij 1x100% - Ogrevanje toplovodni sistem 80-60C - Moč ogrevanja 18 kw 1.6.12 Splošni opis Postaja bo monoblok izvedbe za maksimalni pretok Q = 1608 Nm 3 /h, vstop dimenzije DN50 s tlačno stopnjo ANSI 600 RF, izstopni priključek DN50 tlačne stopnje PN40. Postaja bo instalirana v objektu kompresorskih enot na zahodni steni. Celotno regulacijsko linijo kot enoten blok sestavljajo : - filter plina z merilnikom padca tlaka na telesu filtra, - toplovodni grelnik plina moči Q = 18 kw, - reducirna proga za C-601, C-602 je sestavljena iz varnostnega hitrozapornega ventila(2 varovanje), regulatorja tlaka (50 bar / 20 bar) in varnostnega izpušnega ventila - reducirna proga za C-603 je sestavljena iz varnostnega hitrozapornega ventila, monitor regulatorja in aktivnega regulatorja tlaka (50 bar / 20 bar) in varnostnega izpušnega ventila ter

P1KPK3-6S/01 20/82 - zaporni organi in kontrolna instrumentacija (manometri in termometri). 1.6.12.1 Nastavitveni tlaki Kapaciteta: Qmax = 1608 Nm3/h Vstopni tlak pnaz = 50 bar Izhodni tlak 14,1 20,7 bar (Qmax = 1608 Nm3/h) Proga Regulator Varnostni hitrozaporni ventil Varnostni izpustni ventil Proga na C-601 20 bar 23 bar 24 bar Proga na C-602 20 bar 23 bar 24 bar Proga Regulator Monitor regulator Varnostni hitrozaporni ventil Proga na C-603 20 bar 22 bar 23 bar 24 bar Točne vrednosti nastavitvenih tlakov bodo določene v projektu PZI. 1.6.13 Reducirna postaja za toplovodno kotlovnico in hlajenje Varnostni izpustni ventil Sistem lastne rabe zemeljskega plina vključuje pripravo in razvod plina do potrošnikov lastne rabe kompresorske postaje, ki so naslednji: - toplovodna kotlovnica v servisnem objektu in - absorbcijski hladilni agregat v nadzornem objektu. Predvidena poraba plina lastne rabe KPK: Sedaj Novo - plinski absorbcijski hladilni agregat Q = 8,0 Nm 3 /h Q = 8,0 Nm 3 /h - toplovodna kotlovnica Q = 18,0 Nm 3 /h (170kW) Q = 18,0 (170 kw) Nm 3 /h - rezerva Q = 9,0 Nm 3 /h Q = 9,0 Nm 3 /h Skupaj Q = 35,0 Nm 3 /h Q=35,0 Nm 3 /h Ni potrebe po dograditvi sistema lastne rabe zemeljskega plina. Podatek porabe z.p. za obstoječe stanje kotlovnice je bil s PZI projektom leta 2000 ocenjen na 170kW kar pokriva rezervo ali porabo ki jo bomo prejeli ob vgraditvi 3. agregata na platoju KP Kidričevo. Sistem lastne rabe plina sestavljajo: - reducirna postaja in

P1KPK3-6S/01 21/82 - nizkotlačni plinovodni razvod do obeh potrošnikov lastne rabe plina. Plin za oskrbo lastne rabe kompresorske postaje se jemlje na priključku glavnega plinovoda M1 na vhodu v kompresorsko postajo. Za pripravo tega plina je predvidena reducirna postaja za regulacijo tlaka 50 bar / 25 mbar. 1.6.13.1 Reducirna postaja lastne rabe plina Osnovni tehnični podatki in vhodni podatki postaje: - maksimalni pretok Q max = 50 Nm 3 /h - način odvzema enakomeren z nihanjem - čas spremembe od min.norm.do max.norm. 60 s - maksimalni vhodni tlak 50 bar - minimalni vhodni tlak 28,1 bar - izhodni tlak 0,025 bar 1.6.13.2 Splošni opis Postaja je monoblok izvedbe proizvod firme HEAT Wien typ MB100 za Q = 50 Nm 3 /h, vstop DN25, ANSI600, izstop DN80, PN16. * Postaja je instalirana v tipskem kiosku firme HEAT Wien dim. 2,2 x 1,2 x 2,25 m, ki je lociran 3 m zahodno od servisnega objekta. * Celotno regulacijsko linijo kot enoten blok sestavljajo : filter plina z merilnikom padca tlaka na telesu filtra, električni grelnik plina moči P=0,6 kw, reducirna proga, ki je sestavljena iz varnostnega hitrozapornega ventila (2 varovanje), regulatorja tlaka (50 bar / 25 mbar) in varnostnega izpušnega ventila ter zaporni organi in kontrolna instrumentacija (manometri in termometri). Kompletna postaja ima predvideno 100% rezervo. 1.6.13.3 Nastavitveni tlaki Kapaciteta: Q max = 50 Nm 3 /h Vstopni tlak p naz = 50 bar Izhodni tlak 25 mbar (Q max = 50 Nm 3 /h) Proga Regulator Varnostni hitropzaporni ventil Varnostni ventil Proga I 25 mbar 30 mbar Proga II 23 mbar 32 mbar 27 mbar izpustni

P1KPK3-6S/01 22/82 Sistem, ki je instaliran na lokaciji KPK kot je izveden zadošča potrebam po oskrbi kotlov in hladilnih agregatov tudi po izgradnji tretjega agregata z oznako C-603. 1.7 PLINOVODNI RAZVODI NA PLATOJU KOMPRESORSKE POSTAJE Funkcionalne povezave plinovodov v sklopu kompresorske postaje so prikazane na priloženih risbah P1KPK3-6S3000 in P1KPK3-6S3001. Kompresorska postaja se priključi na plinovod M1 in M1/1 na obstoječih priključnih mestih. Vstopni plinovod se vodi pod zemljo do filter separatorjev. Priključka sesalnega in tlačnega plinovoda kompresorske postaje dimenzije DN500 sta izvedena tako, da je možno komprimiranje oz prenos zemeljskega plina v smeri Ceršak Kidričevo. Po sprejemu plina v postajo se le-ta očisti nečistoč in morebitnih kapljic na filter separatorjih s kapaciteto 2 x 270.000 Sm 3 /h pri minimalnem vstopnem projektnem tlaku 37,5 bar. Zatem plin potuje v krožno zanko - kolektor, ki služi izenačenju sesalnih tlakov pred kompresorjema, ki bosta obratovala vzporedno. Priključek na sesalno stran kompresorja je izveden s prirobnico DN500 ANSI 900#. Na tlačni strani kompresorja se potem plin pretoči v tlačni kolektor v obliki krožne zanke. Od tod je zemeljski plin speljan direktno na v plinovoda M1 in M1/1; izmerimo še pretočeno količino plina in ga zatem pošljemo z višjim tlakom nazaj v plinovoda. Predvidena je tudi povezava tlačnega in sesalnega plinovoda za recirkulacijo plina v primeru nizke obremenitve, da se kompresorja zaščitita pred pregrevanjem. Tlačni vod se vodi preko meritve pretoka do priključka na plinovod M1 in M1/1.

P1KPK3-6S/01 23/82 1.8 IZRAČUNI DIMENZIJ STEN CEVI IN FITINGOV V skladu s pravilnikom»pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. List RS št. 60/01) in njegove dopolnitve ter v skladu z zahtevami internih smernic GPP za dobavo cevi so izbrani materiali v odvisnosti od premerov cevi, tako kot je zapisano v naslednji tabeli z izračunom debeli sten cevi: Cevi bodo naročene v skladu z oblikovnim standardom SIST EN 10208 2 in sicer v odvisnosti od načrtovanega faktorja plinovoda kot je navedeno v popisu strojnih del. Dopustne tolerance cevi so definirane v standardu SIST EN 10208-2, prav tako pa tudi kemična sestava in trdnostne lastnosti materialov. Cevi so medsebojno spojene z sočelnim varjenjem. Z varjenjem so spojene tudi vse armature, ki se nahajajo na podzemnem delu plinovoda. * Dimenzije dobljene po standardnih preračunih so spodaj podane tabelarično:

P1KPK3-6S/01 24/82 1.8.1 Izračun debelin sten cevi Debeline sten in mere cevi po EN 10208-2! Max dopustni tlak preračunan EN 1594:2000 - za stations 0,67 je podan strožje 0,5 (str.58)! DP = 50 [barg], Ptest=1,5*DP=75[barg] načrtovani faktor v skladu z SIST 1594 za KP f=0,5 L290NB L360NB L415MB L485MB Poz. '' DN Dz s p_max p_max p_max p_max [mm] [mm] [bar] n [bar] n [bar] n [bar] n 1 1/2" 15 21,30 3,20 367,6 456,3 526,1 614,8 2 3/4" 20 26,70 3,20 293,3 364,0 419,7 490,4 3 1" 25 33,70 3,60 266,8 331,2 381,8 446,1 4 1 1/2" 40 48,30 4,00 210,1 260,9 300,7 351,4 5 2" 50 60,30 4,00 168,3 209,0 240,9 281,5 6 3" 80 88,90 4,50 130,5 162,0 186,7 218,2 7 4" 100 114,30 6,00 139,5 173,2 199,7 233,4 8 5" 125 141,30 5,60 104,7 129,9 149,8 175,1 9 6" 150 168,30 7,10 113,7 141,2 162,7 190,2 10 8" 200 219,10 7,10 87,4 108,4 125,0 146,1 11 10" 250 273,00 8,00 79,7 98,9 114,0 133,2 12 12" 300 323,90 8,00 67,2 83,4 96,1 112,3 13 14" 350 355,60 8,80 67,7 84,0 96,9 113,2 14 16" 400 406,40 10,00 67,8 84,2 97,0 113,4 16 20" 500 508,00 12,50 67,8 84,2 97,0 113,4 18 24" 600 610,00 12,50 56,5 70,1 80,8 94,4 19 28" 700 711,00 12,50 48,4 60,1 69,3 81,0 20 32" 800 813,00 14,20 48,1 59,7 68,9 80,5 21 36" 900 914,40 16,00 48,2 59,8 69,0 80,6 22 40" 1000 1.016,00 17,50 47,5 58,9 67,9 79,4 Materiali cevi po: SIST EN10208-2 SMYS ime jekla vrsta in namen jekla [N/mm 2 ] - izbrani materiali in debeline cevi L290 NB welded and seamless pipes; non alloy quality 290 steel f= 0,5 L360 NB welded and seamless 360 pipes; non alloy quality steel L415 MB welded pipes; alloy special steel 415 L485 MB welded pipes; alloy special steel Upoštevana toleranca stene cevi ki znaša v skladu z EN10208-2 Table 10 T 10mm + 1,0mm / -0,5mm 10 < T < 20mm + 10% / -5% 485 SMYS - Specified minimum yield strength = R t0,5%

P1KPK3-6S/01 25/82 1.8.2 Izračun debelin sten fittingov po ASME B16.9 material po ASTM in ISO standardih DP = 50 [bar]n načrtovani faktor v skladu z SIST 1594 za KP f=0,5 f = 0,50 Grade WPB WPL6 TStE420 Poz " DN Dz s Schedule p_max p_max p_max [mm] [mm] [bar] n [bar] n [bar] n 1 1/2" 15 21,30 3,73 XS 365,6 365,6 639,9 2 3/4" 20 26,70 3,91 XS 305,8 305,8 535,1 3 1" 25 33,70 4,55 XS 281,9 281,9 493,3 4 1 1/2" 40 48,30 5,08 XS 219,6 219,6 384,3 5 2" 50 60,30 5,54 XS 191,8 191,8 335,7 6 3" 80 88,90 7,62 XS 179,0 179,0 313,2 7 4" 100 114,30 8,56 XS 156,4 156,4 273,7 8 5" 125 141,30 9,52 XS 140,7 140,7 246,2 9 6" 150 168,30 10,97 XS 136,1 136,1 238,2 10 8" 200 219,10 12,70 XS 121,0 121,0 211,8 11 10" 250 273,00 12,70 XS 97,1 97,1 170,0 12 12" 300 323,80 12,70 XS 81,9 81,9 143,3 13 14" 350 355,60 12,70 XS 74,6 74,6 130,5 14 16" 400 406,40 12,70 XS 65,3 65,3 114,2 15 20" 500 508,00 12,70 XS 52,2 52,2 91,4 16 24" 600 610,00 12,70 XS 43,5 43,5 76,1 SMYS LEGENDA Specifikacija Grade [N/mm 2 ] - izbrani materiali in debeline cevi ASTM A 234 WPB 240 ASTM A 420 WPL6 240 f= 0,5 TStE 420 TStE420 420 Upoštevana toleranca stene cevi ki znaša v skladu z ASME B16.9-1993 Debelina stene ne manjša kot 87,5% od nominalne debeline stene navedene kot debelina na fittingu SMYS - Specified minimum yield strength = Rt0,5%

P1KPK3-6S/01 26/82 1.9 ZAHTEVE ZA POSAMEZNE SKUPINE INSTALACIJ VGRAJENIH V PLINOVODNI SISTEM KOMPRESORSKE POSTAJE 1.9.1 Zahteve za cevi 1.9.1.1 Materiali in dimenzije za plinovodne cevi Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost podaja Interni standard GPP kot sledi: - uporaba jeklenih cevi po SIST EN 10208-2, varjenih po postopku SAWL ali HFW vzdolžno varjene cevi. - Delovna temperatura zemeljskega plina do 50 C Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost podaja Interni standard GPP kot sledi: - uporaba jeklenih cevi po SIST EN 10208-2, varjenih po postopku SAWL ali HFW vzdolžno varjene cevi. - Delovna temperatura zemeljskega plina do 50 C - cevi so tovarniško zaščitene z 3 slojnim HDPE po DIN 30670, - cevi morajo imeti obdelane robove za varjenje - konci cevi: skladni z EN 10208-2/7.6.4.2, 30+5/-0, koren: 1,6+/-0,8mm - dobava cevi z zaščitnimi jeklenimi obroči (zaščita koncev cevi) - zaprte s PVC kapo za čas transporta, - dobavitelj mora imeti ISO 9001 spričevalo, - prevzemni dokument certifikat v skladu z EN 10204-3.1, - prednostni nabor dimenzij po sklicu standarda EN 10208-2 na nabor ENV 10220 - oz. tabeli 1.8.1 Načrtovani faktor: KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO PLATO f 0 = 0,5

P1KPK3-6S/01 27/82 1.9.1.2 Zahteve za korozijsko zaščito cevi V projektu so predvidene tovarniško predizolirane cevi, ki jih ob polaganju na gradbišču ne bo možno spreminjati in izolacije morebiti dopolnjevati. Zato morata izvajalec in nadzornik pazljivo spremljati dejanske geomehanske razmere na terenu, ki se bodo pokazale ob izkopu jarka in po potrebi ustrezno ukrepati glede načina zaščite izolacije cevi. Za izolacijo plinovodov na platoju b ouporabjena izolacija: 3 slojna izolacija PE tip S-n po DIN 30670 (oznaka:»din 30670-PE tip S-n«). 1.9.2 Zahteve za fitinge 1.9.2.1 Varilni fitingi Oblikovni standard za izdelavo fitingov je ASME B 16.9 last edition, za LR kolena, reducirke in kape ostalo po tabeli 1.8.2 1.9.2.2 Navojni fitingi Cevovodi s premerom DN50 se lahko izvajajo z navojnimi fittingi izdelanimi v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.11 1996 ter navojem v skladu z ANSI B1.20.1 (NPT) s tlačno stopnjo 3000lbs in materiala po ASTM A105 / A105 M 96. 1.9.2.3 Socket weld fitingi Cevovodi s premerom DN50 se lahko izvajajo z fittingi, ki so kotno varjeni na cev in so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.11 s tlačno stopnjo 3000lbs in materiala po ASTM A105 / A105 M 96. 1.9.3 Zahteve za weldolete in thredolete Weldoleti so kovani in izdelani iz materiala po DIN 17103 TSt E420 (W.Nr.1.8912) ter Schedule XS izdelani v skladu s standardom ASME B 36.10. 1.9.4 Zahteve za vijake Vijaki so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5 za 600 lbs WN RF Flange in sicer iz materiala: Vijak Stud Bolt ASTM A193 Grade B7 Matica Nut ASTM A194 Grade 2H