3.1.1. NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU številčna oznaka načrta in vrsta načrta: 3.1 načrt zunanje ureditve in kanalizacije št. 3/14 investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana objekt: Rekonstrukcija zgradbe Inštituta za narodnostna vprašanja vrsta projektne dokumentacije in njena številka: PZI 29/2011 za gradnjo: rekonstrukcija projektant: IPTI d.o.o., Ulica Vala Bratina 9, 2000 Maribor direktor: Jernej Vanček (podpis odgovorne osebe projektanta in žig) odgovorni projektant: Olga Vanček, gradb. inž., G-0655 (osebni žig, podpis) številka načrta, kraj in datum izdelave načrta: 3/14, Maribor, marec 2014 odgovorni vodja projekta: Kristijan Čuk, univ. dipl. inž. arh., ZAPS A-1021 (osebni žig, podpis) Stran 1 od 11
3.1.2. KAZALO VSEBINE NAČRTA zunanje ureditve in kanalizacije št. 3/14 3.1.1. Naslovna stran načrta 3.1.2. Kazalo vsebine načrta 3.1.3. Tehnično poročilo 3.1.4. Popis del s količinami 3.1.5. Projektantski predračun 3.1.6. Risbe: 1. situacija širšega območja 1:5000 2. situacija gradbene ureditve 1:100 3. situacija količbe 1:100 4. situacija odvodnjavanja in kanalizacije 1:100 5. prečni prerezi 1:50 6. vzdolžni profili kanalov 1:500/50 7. situacija zbir komunalnih vodov 1:100 8. detajl obrobe iz bet. robnika 15/25 cm 1:20 9. detajl obrobe iz bet. robnika 8/20 cm 1:20 10. detajl vgrajevanja kanalskega jaška 1:20 11. detajl vgrajevanja pokrova na kanalski jašek 1:10 12. detajl polaganja kanalskih cevi 1:20 13. detajl vgrajevanja peskolova 1:10 14. detajl vgrajevanja cestnega požiralnika 1:10 15. detajl vgrajevanja linijskega požiralnika 1:10 Stran 2 od 11
3.1.3. TEHNIČNO POROČILO k načrtu za izvedbo ureditve okolja in zunanje kanalizacije Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani 1.0 SPLOŠNI PODATKI 1.1 Podatki o investitorju in objektu: Investitor, Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, namerava rekonstruirati obstoječo zgradbo inštituta z okoljem. 1.2 Opis obstoječega stanja: Območje gradnje zajema parcele štev.: 2246, 2247, 2248, k.o. Ajdovščina in 177/3, 177/18 k.o. Gradišče Predmestje. Objekt in okolje sta obstoječa. Zgradba je priključena na komunalno infrastrukturo. Dovoz do objekta je iz Erjavčeve ceste po parceli št. 2246. 1.3 Geodetska podloga: Za potrebe izdelave načrta je bil izdelan posnetek obstoječega terenskega stanja za izris v merilu 1:250 v digitalni obliki, ki ga je predal naročnik. Izmera je navezana na nivelmansko mrežo. Višine so absolutne. Posnetek je vključen v Gauss Krügerjev koordinatni sistem. 1.4 Urbanistična in predhodna dokumentacija: Obravnavano območje ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/2010, 10/2011-DPN in 22/2011-popr.). Izdana je bila lokacijska informacija MOL, št. 3501-1354/2012-2(2012-8125)-elg, z dne 26. 10. 2012. Pri projektiranju so bili upoštevani pogoji iz projektnih pogojev, ki so bili pridobljeni od posameznih soglasodajalcev. 2.0 TEHNIČNI PODATKI Predmet načrta je ureditev zunanjih površin ter ureditev zunanje kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod objekta ter zunanjih utrjenih površin. Stran 3 od 11
2.1 Okolje: 2.1.1 Oblikovanje: V enakih gabaritih kot je obstoječi objekt in okolje in se bo izvedla rekonstrukcija objekta in okolja, kar je razvidno iz situacije ureditve v M = 1:100. Dostop do objekta je preko poglobljenega robnika iz Erjavčeve ceste. Za dostop se napravi nov priključek v širini 3,0 m, ki je v naklonu 13 %. Obstoječ priključek na parceli št. 2246 se poruši. Na mestu obstoječega priključka se napravi zelenica. Na zahodni strani novega uvoza se med uvozno rampo in okoljem objekta napravi oporni zid iz cementnega betona, ki premosti višinsko razliko med Erjavčevo cesto in okoljem objekta inštituta. Okolje in uvozna rampa sta utrjena z asfaltom. Ploščad pred vhodom v objekt ter zaščita fasade v širini 50 cm pa se utrdita s tlakovci iz cementnega betona. Razmejitev utrjenih površin in zelenic je z robnikom 6/20 cm iz cementnega betona. Robnik se vgradi v višini asfalta oziroma tlaka. Na utrjeni površini pred objektom se na asfalt nariše pet parkirišč za pravokotno parkiranje osebnih vozil. Dimenzija posameznega parkirnega mesta je 5,0 x 2,5 m. Vse neutrjene površine se humusirajo, posejejo s travnim semenom in zasadijo. 2.1.2 Planum temeljnih tal: Ocenjujemo da je nosilnost temeljnih tal planuma spodnjega ustroja CBR 5 do 6 %. Temeljna tla se splanira in utrdi do zbitosti 98 % po SPP. Minimalni prečni sklon temeljnih tal je 4 %. Ravnost planuma temeljnih tal lahko na 4 m dolžine odstopa od merilne letve za največ 3 cm. 2.1.3 Posteljica: V posteljico se lahko vgradijo zmesi iz: naravnih zrn, drobljenih kamnin ali mešanih naravnih in drobljenih zrn. Premer največjega zrna v kamnitem ali gramoznem materialu ne sme biti večji od polovice debeline vgrajene plasti, vendar na večji od 125 mm. Kakovost materialov in kvaliteta vgraditve mora ustrezati zahtevam opredeljenih v tehničnih specifikacijah za javne ceste TSC 06.100:2003 - Kamnita posteljica in povozni plato. Kadar kamnita posteljica nalega na podlago iz koherentnih zemljin ali drobnozrnatih mešanih zemljin, v kateri je pričakovati redno ali občasno nihanje podzemne vode, je potrebno pod posteljico vgraditi dodatni filterski sloj iz ustrezne filtersko stabilne zmesi zrn ali iz filterske geotkanine. Minimalna zahtevana nosilnost na planumu kamnite posteljice, merjeno s krožno ploščo premera 300 mm, je E v2 80 MN/m 2 in E v2 / E v1 < 3 Ravnost planuma posteljice lahko na 4 m dolžine odstopa od merilne letve za največ 2.5 cm. Višina planuma posteljice pa lahko na poljubnem mestu odstopa od projektirane kote za največ ± 2,0 cm. Stran 4 od 11
2.1.4 Voziščna konstrukcija: Za izdelavo NNP se uporabi prodec ali zmes drobljenih kamnitih zrn, frakcije 0/31 mm, optimalne vlažnosti. Kakovost materialov in kvaliteta vgraditve mora ustrezati zahtevam opredeljenih v tehničnih specifikacijah za javne ceste TSC 06.200:2003 Nevezane nosilne in obrabne plasti. Zahtevana nosilnost na planumu nevezane nosilne plasti iz prodca je E v2 90 MN/m 2, E v2 /E v1 2.4 iz zmesi drobljenca pa E v2 100 MN/m 2, E v2 /E v1 2.2. Razmerje pa za oceno nosilnosti ni merodajno, če vrednost E v1 presega 60 % vrednosti E v2. Pri meritvah ravnosti planuma NNP, z 4 m dolgo merilno letvijo v poljubni smeri na os ceste, sme neravnost planuma odstopati za največ 20 mm. Višinsko sme planum NNP, merjeno z nivelirjem na poljubnem mestu, odstopati za največ +10 mm oziroma 15 mm. Nagib planuma NNP mora biti enak prečnemu in vzdolžnemu nagibu iz projekta, dopustno odstopanje je lahko največ ± 0,4 % absolutne vrednosti nagiba. V VONP se vgradi bituminizirana zmes zrnavosti 0/16 mm. Kakovost materialov in kvaliteta vgraditve mora ustrezati zahtevam opredeljenih v tehničnih specifikacijah za javne ceste TSC 06.300/06:410 Smernice in tehnični pogoji za vgraditev asfaltnih plasti. Povprečna skupna debelina položene bituminizirane zmesi sme odstopati za največ 3 % od projektirane. Višinsko sme planum VONP, v poljubni točki merjeno z nivelirjem, odstopati od projektirane kote za največ ± 10 mm. Nagib planuma VONP mora biti enak prečnemu in vzdolžnemu nagibu iz tehnične dokumentacije, dopustno odstopanje ne sme biti večje od ± 0,4 % absolutne vrednosti nagiba. Dimenzioniranje voziščne konstrukcije: Dimenzioniranje voziščne konstrukcije je izvedeno po Tehničnih specifikacijah za javne ceste TSC 06.520 : 2009 Projektiranje, dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij. Načrtovana doba trajanja je 20 let, globina prodiranja mraza je 90 cm, hidrološki pogoji so ugodni. Minimalno nosilnost na planumu posteljice CBR = 10 % ali E V2 80 MN/m 2 zagotovimo z vgraditvijo posteljice iz stenskega gramoza ali kamnitega materiala v debelini 30 cm. Utrjene površine so namenjene samo osebnim vozilom ter intervenciji. Smatramo da prometna obremenitev v načrtovani dobi trajanja ne bo presegla: T 20 = 1,0 x 10 5 prehodov NOO 100 kn z ozirom na število prehodov nominalne osne obremenitve 100 kn se okolje razvrsti v skupino zelo lahke prometne obremenitve. Za prevzem predvidenih prometnih obremenitev v načrtovani dobi trajanja okolja in z ozirom na nosilnost planuma posteljice so po TSC 06.520 : 2009 potrebne naslednje debeline voziščne konstrukcije: Stran 5 od 11
vrsta materiala debelina (cm) faktor ekvivalentnosti (a) debelinski indeks (cm) asfalt 8 0,38 3,04 nevezana nosilna plast 23 0,11 2,53 skupaj 31 5,57 izberemo naslednje plasti voziščne konstrukcije: vrsta materiala debelina (cm) faktor ekvivalentnosti (a) debelinski indeks (cm) bitumenski beton 6 0,42 2,52 drobljenec 20 0,14 2,80 skupaj 26 5,32 utrjene vozne površine okolja: - 6 cm bituminizirana zmes AC 16 surf B 70/100, A4-20 cm drobljenec TD 32-30 cm prodnopeščeni material 0/125 mm (posteljica) vozišče Erjavčeve ceste po polaganju kanala: - 4 cm bituminizirana zmes AC 8 surf B 70/100, A3-8 cm bituminizirana zmes AC 22 base B 70/100, A3-20 cm drobljenec D 32-40 cm posteljica prodnopeščeni ali kamniti material 0/125 mm Preveritev odpornosti voziščnih konstrukcij proti učinkom mraza: Minimalna debelina plasti, vgrajene v voziščno konstrukcijo, mora odgovarjati kriteriju: h min 0,60 h m (ugodni hidrološki pogoji in odporen material pod voziščno konstrukcijo proti učinkom zmrzovanja in odtaljevanja) h = 56 cm > h min = 54 cm pogoj je izpolnjen Glede na primerno odpornost kamnitega materiala v posteljici in voziščni konstrukciji proti učinkom mraza in hidrološke pogoje na obravnavanem območju je predvidena debelina voziščne konstrukcije primerna. Peš površine: utrjene s tlakom: - 6 cm tlakovec cementni beton - 3-4 cm mineralni agregat 4/8 mm - 40 cm drobljenec TD 32 Stran 6 od 11
pločnik Erjavčeve ceste po polaganju kanalizacije: - 4 cm bituminizirana zmes AC 8 surf B 70/100, A5-35 cm drobljenec TD 32 2.1.5 Odvodnjavanje: Odvodnjavanje padavinske vode iz vseh zunanjih utrjenih površin, je s primernimi vzdolžnimi in prečnimi nakloni v PE požiralnika premera 400 mm s peskolovom. Na požiralnika se vgradi LTŽ rešetka, dimenzije 400/400 mm. Požiralniki so s PE cevmi premera 200 mm priključeni na padavinsko kanalizacijo. Priključne cevi so položene na plast cementnega betona in polno obbetonirane. 2.1.6 Brežine in zelenice: Zelenice se splanirajo in humusirajo s humusom debeline min. 20 cm ter posejejo s travnim semenom, približno 0,8 kg travnega semena na ar in pognojijo z organskim gnojilom približno 8,0 kg na ar. 2.1.7 Oporni zidovi: Na meji uvozne klančine in okolja se vgradi oporni zid iz cementnega betona. Na zid se vgradi kovinska zaščitna ograja višine 110 cm. V tem načrtu je zid obdelan samo situativno in višinsko (vzdolžni profil). Statično z armaturnim načrtom je zid obdelan v konstrukcijskem načrtu. 2.2 Kanalizacija: Za odvod komunalnih odpadnih vod ter padavinskih vod objekta in utrjenih površin okolja se zgradi ločen sistem kanalizacije. Obe kanalizaciji se priključita na javno kanalsko omrežje. Priključitev se izvede na kanalsko cev pod kotom 45 v smeri toka vode v javnem kanalu. Za vse kanale se vgradijo rebraste polietilenske cevi PE 80 ali rebraste PP cevi obodne togosti SN 8, če so cevi zaščitene z obbetonom, se lahko vgradijo cevi obodne togosti SN 4. Cevi se položijo na posteljico iz gramoza 0/16 mm, debeline najmanj 10 cm. V primeru obbetona pa na posteljico iz cementnega betona. Zasip kanala v coni cevi je z gramozom 0/16 mm. Zasip nad cono cevi pa je v plasteh s sprotno komprimacijo z izkopano zemljino. Če je izkopana zemljina nenosilna je potrebno za zasip kanala pripeljati kvalitetno nosilno zemljino, izkopano zemljino pa odpeljati v zbirni center gradbenih odpadkov. Vsa kanalizacija se mora zgraditi vodotesno, kar je dokazati s preizkusom vodotesnosti. Revizijski jaški so iz PE materiala, do globine 150 cm se vgradijo jaški premera ø 800 mm nad to globino pa jaški dimenzije ø 1000 mm. Opremljeni so z LTŽ pokrovi ø 600 mm, nosilnost oziroma razred mora odgovarjati predvideni prometni obremenitvi po standardu SIST EN 124. Vsa kanalizacija se mora zgraditi in preskusiti v skladu z normami SIST EN 1610- Polaganje in preskušanje vodov in kanalov za odvod vode in Tehničnem pravilniku o Stran 7 od 11
projektiranju, tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalskega sistema v upravljanju Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija Ljubljana. 2.2.1 Kanalizacija komunalnih odpadnih vod: Kanalizacija komunalnih odpadnih vod je obstoječa, vendar je potrebno zaradi dotrajanosti zgraditi nov priključek do javnega kanala v Erjavčevi cesti. V nov kanalski priključek se gradijo rebraste cevi PE 80 ali rebraste PP cevi obodne togosti SN 8. Cevi se položijo na peščeno posteljico, debeline najmanj 10 cm. Kanalizacija se mora zgraditi vodotesno, kar je dokazati s preizkusom vodotesnosti po zasipu cevi. Kanalizacija se priključi na obstoječ javni kanal komunalnih odpadnih vod, ki odpadne vode odvede v črpališče in dalje v čistilno napravo, kjer se očistijo. 2.2.2 Kanalizacija padavinske vode: Za odvod padavinskih vod iz utrjenega okolja in objekta se zgradi padavinska kanalizacija, ki te vode odvede v javno meteorno kanalizacijo. Hidravlično dimenzioniranje: Za določitev količine padavinskih voda upoštevamo jakost naliva po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje - Urad za Meteorologijo Klimatologija»Povratne dobe za ekstremne padavine po Gumbelovi metodi«, oktober 2009. Sinoptična postaja Ljubljana Bežigrad: povratna doba 2 leti; n = 0,5 trajanje padavin višina padavin (mm) količina padavin (l/s*ha) 5 min 9 289 10 min 13 216 15 min 16 182 Za koeficient odtekanja z utrjenih površin smo jemali: asfalt, streha φ = 0,90 2.2.2.1 Izračun količine odpadnih padavinski vod: Za izračun količine padavinskih vod iz vseh utrjenih površin upoštevamo; trajanje padavin 5 minut povratna doba 2 leti, n = 0,5 količina padavin 289 l/s*ha Stran 8 od 11
številka prispevne površine vrsta utrditve površina (ha) koeficient odtoka (φ) reducirana površina (ha) jakost naliva za 5 naliv, n=0,5 (l/s*ha) skupna količina meteorne vode (l/s) P1 asfalt 0,0210 0,90 0,0189 289 5,46 P2 streha 0,0280 0,90 0,0252 289 7,28 skupaj 0,0490 0,0441 12,74 Količino padavinskih vod 12,74 l/s odvedemo v javni padavinski kanal. Dimenzioniranje cevi ter kontrola polnitve in hitrosti: Pri izbiri profila cevi smo upoštevali: Padci kanalizacije: - minimalna hitrost pri sušnem pretoku 0,40 m/s - maksimalna hitrost pri polnem profilu 3,00 m/s - hrapavost cevi za normalne zbiralne kanale kb = 0.40 mm. Polnitev kanala: - za fekalne odpadne vode največ 50 % profila cevi. - za meteorne kanale oziroma mešan sistem največ 70 % profila cevi. 2.2.3 Tuje vode: Kanalizacija bo zgrajena vodotesno, nivo podtalnice pa je nižji od nivelete dna kanalizacije, zato ne moremo pričakovati dotoka ali vdora tujih vod v kanalizacijo. Zaradi tega v izračunu količine odpadnih vod, tujih vod ne upoštevamo. 2.2.4 Statični izračun cevi: Statični izračun cevi je izdelan s pomočjo računalniškega programa EasyPipe98. Osnove za izračun so nemški predpisi za statični izračun cevi ATV A127 ter standard za vgradnjo cevi EN 1610. Vhodni podatki: - cevi PE 80 Mapikan, SN8 - varnostni razred A za normalne primere, dopustna deformacija 6 % - predhodna deformacija 1 % - raščena tla in zasutje cevi nad cono cevi ustrezajo kategoriji G2 - posteljica cevi in zasip cevi v coni cevi, ustreza kategorija B4 in A4 - vgradnja cevi; jarek z brežinami pod kotom 60, kot naleganja cevi 2 α = 120 - obtežba: prometna obtežba SLW60 (cesta) in izračun za najmanjšo in največjo višino prekritja cevi. Stran 9 od 11
2.2.5 Separator mineralnih olj: Za čiščenje padavinskih vod iz okolja se vgradi separator mineralnih olj, ki te vode očisti pred priključkom na javno kanalsko omrežje. Dimenzioniranje separatorja: - separator dimenzioniramo na količino padavin 289 l/s/ha (trajanje padavin 5 min., povratna doba 2 let) - površina utrjenega okolja je 185,0 m 2 - površina strehe objekta je 70 m 2 0,0255 ha x 289 l/s*ha = 7,37 l/s Vgradi se tipski predfabriciran separator mineralnih olj z integriranim usedalnikom in koalescentnim vložkom, čistilni razred EN 858-1 za pretok 8 l/s. 3.0 KOMUNALNI PRIKLJUČKI Vsi ostali komunalni priključki so predmet posebne dokumentacije. V načrtu je priložena zbirna karta komunalnih vodov, ki je izdelana na podlagi posredovanih vodov posameznih projektantov. Prav tako so vrisani obstoječi komunalni vodi, ki so vnešeni informativno, zato je potrebno pred pričetkom del vse vode zakoličiti. Zakoličbo naj napravi upravljavec posameznega komunalnega voda. Njihov natančen višinski in situativni potek pa izvajalec del določi z izkopom sondažnih jam. 4.0 NAČRT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI Po pravilniku o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih je investitor dolžan zagotoviti: - da izvajalci gradbenih del skladiščijo gradbene odpadke ločeno po vrstah materiala, - ločeno skladiščenje ali hrambo nevarnih odpadkov, če pa to ni mogoče pa ločeno oddajo zbiralcu ali predelovalcu, - odstranitev nevarnih odpadkov pred rušenjem objekta (v primeru onemogočenega ločenega zbiranja gradbenih odpadkov), - pri skladiščenju ali hrambi gradbenih odpadkov zagotoviti varovanje okolja in varne dostope zbiralcu ali odstranjevalcu, - odlaganje odpadkov v zbirne zabojnike v primerih, ko začasno skladiščenje ni izvedljivo. Investitor mora zadolžiti izvajalca gradbenih del cestne in komunalne infrastrukture: - da pri izkopu zemljin ne pride do mešanja materiala. - da izvajalec redno oddaja gradbene odpadke zbiralcu ali predelovalcu. Pri izvedbi okolja in komunalne infrastrukture bodo nastali naslednji gradbeni odpadki: - asfalt 15,0 m 3 - beton 0,0 m 3 - zemeljski izkop, neonesnažen 350,0 m 3 Stran 10 od 11
Zemljina in ruševine, ki ne bodo vgrajene v nasipe se odpeljejo v najbližji zbirni center gradbenih odpadkov. V kolikor se med gradnjo pojavijo še kakršnikoli drugi odpadki, jih je potrebno prepeljati na stalno deponijo ali predati v zbirni center gradbenih odpadkov, ki je s strani Agencije RS za okolje pooblaščen za to dejavnost. Vsaka pošiljka gradbenega odpadka mora biti opremljena z evidenčnim listom. Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora investitor, kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji podatki: - količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov ali oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje - količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje - količino predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka - količino gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču, - količino zemeljskega izkopa, predvsem onesnaženega, ki je bil odstranjen iz gradbišča - ime in sedež firme zbiralca, predelovalca ali odstranjevalca gradbenih odpadkov, katerim je oddal gradbene in nevarne odpadke - pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih zbiralci gradbenih in nevarnih odpadkov potrdili ob prevzemu in s katerimi jamči oddajo odpadkov zbiralcem odpadkov - pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih predelovalci ali odstranjevalci gradbenih ali nevarnih odpadkov potrdili ob prevzemu, in s katerimi jamči oddajo odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov. 6.0 ZAKLJUČEK Dela je potrebno izvajati skladno z veljavno zakonodajo. Sestavil: Karl Vanček, gr. tehn. Stran 11 od 11