1. 2 KAZALO VSEBINE ELABORATA št. 1215/2011
|
|
- Κασσιέπεια Αμάλθεια Αλαφούζος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 1. 2 KAZALO VSEBINE ELABORATA št. 1215/ Naslovna stran elaborata 1.2 Kazalo vsebine elaborata 1.3 Poročilo 1.3 Risbe 1
2 1.3 POROČILO 2
3 1.0 SPLOŠNI PODATKI Po naročilu podjetja GERES d.o.o., Maribor so izvedena geotehnična raziskovalna dela za ugotovitev za ugotovitev sestava in nosilnosti temeljnih tal ter določitev pogojev temeljenja objekta REGIJSKEGA VEČNAMENSKEGA ŠPORTNO VADBENEGA CENTRA Kranj, na parcelah štev.: na parcelah št.: 295/1, 305/0, 292/3, 294/3, 295/2, 298/1, 304/1, 302 k.o Rupa (2101), za fazo PZI. Zazidalno območje predstavlja športni park kjer je predvidena rušitev obstoječe tribune in poslovnega objekta na tem področju pa je predvidena ureditev atletsko vadbene dvorane s tekališčem in večnamensko dvorano z pokrito nogometno tribuno. Nogometna tribuna naj bi istočasno bila streha atletskega tekališča. Območje zazidave predstavlja ravninski predel med visoko Savsko terase in teraso Kokre severovzhodnega robnega dela Kranja, z zelo blagim padcem v smeri juga kjer je absolutna kota terena na severnem delu 395,40 na južnem pa 394,0. Zasnova objekta je, da se na južnem delu ( obstoječa tribuna) izvede nov objekt kateri ima delno pod nogometno tribuno atletsko tekališče, etažnost objekta K II.+K I. +P+2, velikosti 20,40 x 72,20 m. Severni del objekta predstavlja večnamenska dvorana v celoti vkopa do -5.6 m in se dviga nad terenom so višine ca 5.0 m, velikosti 37,60 x46,30 m. V kletni etaži objektov K II. so predvideni vadbeni prostori z atletskimi stezami v smeri sever - jug v dolžini 118,00 m s spremljajočimi prostori garderob, prostori za trenerje, sanitarije, stopnišče z dvigalom, skladiščni in tehnični prostori. Prostori KI. So namenjeni predvsem garderobam, sanitarijam, pisarnam in konferenčni dvorani. Pod poševno tribuno v etažah P+2N pa so prostori namenjeni sanitarijam in prostorom za strojno instalacijo ter prostorom za novinarje in VIP goste. Predvidena nosilna konstrukcija je skeletna armiranobetonska v kombinaciji z jekleno konstrukcijo nosilcev strehe. Temelji objekta so pretežno pasovni, jekleni stebri na katere je obešena streha tribune so sidrani preko jeklenih ležišč na točkovne temelje. Poročilo je izdelano na osnovi projektne dokumentacije za pridobite gradbenega dovoljenja PGD projektantskega podjetja COMARH d.o.o. Maribor, štev. projekta 08/09-A in načrta gradbenih konstrukcij štev.: A-199/10 podjetja LINE d.o.o. Maribor iz katerih so prevzete osnovni podatki o višinski ureditvi, dimenzijah temeljev in obremenitvah na temeljna tla za nefaktorizirane vrednosti: kota pritličja: ±0,00 = kota K I.: = kota K II.: = kota temeljenja: do -7.4 = do južni objekt s tribuno: pasovni temelji B=1.0 m; R= kn/m' temelji stebrov tribune: točkovni temelji B/L=5.0/5,5 m; N=3900 kn, M= 3500 knm večnamenska dvorana: pasnovni temelji B=1,0 m; R= kn/m' 3
4 2.0 RAZISKOVALNA DELA 2.1 Sondažna dela Za ugotovitev strukturnega sestava temeljnih tal, mehanskih lastnosti in določitev nosilnosti temeljnih tal ter pogojev temeljenja je bilo na karakterističnem mestu zazidave objekta s strojno vrtalno garnituro izvrtanih pet sondažnih vrtin, globine m, skupne globine 58.0 m. Sondažno vrtanje se je izvajalo s strojno vrtano garnituro Comacchio MC 450 včasu od do , jedra so dobljena z rotacijsko metodo na suho z widia kronami, premera mm. Situativna lega oziroma mikrolokacija sondažnih vrtin je razvidna iz situacije obstoječega stanja in sondažnih vrtin, poglavje 1.4, priloga 1. Višina ustja sondažnih vrtin in jaškov označujejo tudi absolutne koto terena na tem mestih. 2.2 Terenske preiskave Strukturni sestav tal je na terenu določen na osnovi vizualne identifikacije z uporabo standardnih preizkusov po AC klasifikaciji. Enoosna tlačna trdnost vezanih zemljin (q u ) oziroma primerjalno konsistenčno stanje, je na terenu določeno na osnovi preiskav z ročnim penetrometrom pri približno konstantni hitrosti deformacij. Tabela 1: Kriteriji za oceno terenskih preiskav enoosne tlačne trdnosti q u štev.udarcev za 30,5 cm (N) VEZANE ZEMLJINE konsistenca enoosna tlačna trdnosti q u (kn/m 2 ) < 2 židka do lahko gnetna < lahko gnetna srednje gnetna težko gnetna poltrdna > 30 trdna > 400 Gostotni sestav zemljin je določen na osnovi penetracijskih preiskav z dinamičnim penetrometrom (SPT). Za vrednotenje penetracijskih preiskav je merodajno število prosto padajočega bata, glede na standardizirano globino prodiranja konice 30,3 cm. Za vrednotenje penetrabilnosti pa je merodajen ugrez konice v cm za 60 udarcev penetracijskega bata (P). Skupaj je bilo izvedenih petnajst preiskav. Vrednotenje rezultatov preiskav ( števila zabeleženih udarcev N standardnega dinamičnega penetracijskega preizkusa ) je izvedeno po kriteriju SIST EN
5 Na osnovi izvedenih meritev prenosa energije ob izvajanju standardnega penetracijskega testa ( SLP d.o.o. Ljubljana, štev. poročila SPT SPT GPRO, april 2005) pa znaša korekcijski koeficient prenosa energije k 60 = 1,32. Rezultati penetracijskih preiskav (SPT) so podani v geotehničnih profilih sondažnih vrtin, poglavje 1.4, priloge 3-7. Korekcija rezultatov po SIST EN : (N 1 ) 60 =N. K. K 60. λ.c N normalna vrednost korekcije (N 1 ) 60 /D R 2 = 60 D R = ((N 1 ) 60 /60) ½.. relativna gostota - Korekcijski faktorji: K=0,75 korekcijski faktor pri uporabi konice K 60 =1,32 korekcijski faktor zaradi izgube energije λ. faktor dolžine drogovja λ= 0,75 (3-4 m); λ= 0,85 (4-6 m); λ=0,95 (6-10 m) C N faktor gostote zemljin Tabela 2: Vrednotenje koeficienta C N Tip zemljine D R (%) C N Št. enačbe Normalno / (1 + σ v ') 1 konsolidirane / (2 + σ v ') 2 Prekonsolidirane 1,7/ (0,70 + σ v ') 3 Tabela 3: Vrednotenje rezultatov izvedenih SPT preiskav: vrtina globina (m) izmerjeni P cm/60ud izmerjeni N ud/30cm nivo podtalnice 5 normalni tlak (σ v '/100) C N λ N 60 (N 1 ) 60 D R (%) V / 19 / V / / / / / / / / V / / / / / / / / V / 8 / V / 42 / V / / / / / / / / V / 10 / V / 6 / V / 49 / V / 7 / V / / / / / / / / V / / / / / / / / V / 9 / V / 7 / V / / / / / / / / Tabela 4: Kriterij za določitev relativne gostote in penetrabilnosti ZEMLJINE IN GRUŠČI HRIBINA gostotno stanje D R (%) (N a ) udarcev / cm penetrabilnost (P) zelo rahlo cm zelo nizka rahlo cm nizka srednje gosto cm srednja gosto cm visoka
6 zelo gosto cm zelo visoka Iz rezultatov nominalne vrednosti korekcije penetracijskih preiskav so določene osnovne mehansko fizikalne karakteristike po naslednjih relacijah: - strižni kot za vezane glinaste in meljne zemljine ϕ= ((N 1 ) 60-2). 0, ( ) - strižni kot nevezanih peščenih in gruščnatih zemljin ϕ= 27 +0,347.(N 1 ) 60-0,0014. (N 1 ) 60 2 ( ) - modul stisljivosti ( za standardni SDP, R SP =800) M v = R SP. (N 1 ) 60.p M v = 800. (N 1 ) 60.0,5 (kn/m 2 ) vezane glinaste in meljne zemljine M v = 800. (N 1 ) 60. 1,5 (kn/m 2 ).. prodno peščene in gruščnate zemljine Po izvrednotenju rezultatov terenskih preiskav sklepamo, da so na raziskanem območju glinasto meljne zemljine pretežno težko gnetnih konsistenc z prehodi v poltrdno konsistenco z enoosno tlačno trdnostjo q u = 180 kn/m 2 in relativno gostoto D R = %. V omočenih conah se glinasto meljne zemljine pojavijo kot srednje in srednje do težko gnetnih konsistenc z enoosno tlačno trdnostjo q u = 95 kn/m 2 in relativno gostoto D R = %. Podlaga slabo vezanega konglomerata z glino je gostega sestava z relativno gostoto D R = 76-79%, dobro vezan prodnat konglomerat pa je zelo gostega sestava oziroma srednje do nizko penetrabilen P= 4-7 cm/60ud. 2.3 Talna voda Talna voda do globine 12.0 m ni registrirana in se nahaja v večjih globinah. V območju vrtine V1 je bila opazna povečana vlažnost glinasto mejnih zemljin na podlago konglomerata predvidoma kot posledica dreniranja površinskih vod. 3.0 GEOLOŠKO GEOTEHNIČNI OPIS TEMELJIH TAL Območje gradijo terasasti sedimenti pliocenske naplavine (fgl) Savske doline. Zanje je značilno, da jih sestavljajo prodi s peskom, meljem in glino med katere so ponekod vložene leče in plasti peska. Prod je sprijet v sloje slabo vezanega konglomerata, katerih se predvsem pojavijo na robovih teras ti pa so formirani kot podlaga konglomeratnega zasipa proda, apnenca ali dolomita. Ta je pretežno zakrasela kjer se po površini pojavijo male vrtače zapoljnene z meljno in peščeno glino ali zaglinjenim prodom. Prodniki so v glavnem sestavljeni iz metamorfnih in magmatskih kamenin, prevladujejo dobro zaobljeni, slabe sortiranosti, velikost pa je spremenljiva od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov. Temeljna tla zapolnjujejo v površinski aluvialni coni glinaste in meljne zemljine, katere pojavi v debelini od 2.1 m do 7.20 m, tem lokalno sledijo nekoherentne zemljine. Te sestavljajo pretežno slabo granulirane peščene in prodno peščene zemljine z glino in so direktno odložene na podlago pretežno dobro vezan konglomerat. V celotni strukturi se pojavljajo samica velikosti do 10 cm. 6
7 Globalno lahko ocenimo, da je savska terasa dokaj heterogena sestavljena iz pretežno nekoherentnih zemljin, nad cono debelejših plastmi konglomerata pa se pojavi tudi žepi glinasto meljnih zemljin in močno zaglinjenih prodov in peskov. Globinska lega konglomeratne prodne podlage se nahaja na relativni globini m pod površjem terena, v tankih plasteh pa je ta slabše vezan z manjšimi vložki gline. Lega podlage je usmerjan v smeri jugovzhoda pod koto Alivualne zemljine se po AC klasifikaciji uvrščajo med puste in peščene gline (CI,CL), peščene melje (ML) ter slabo granulirane peščeno glinaste zemljine (SC) in prodno peščeno glinaste zemljine (GC). Iz izvrednotenih penetracijskih preiskav ugotavljam, da je vrhnji glinasto meljni in peščenih sloj pretežno srednje do težko in težko gneten do poltrden oziroma rahlega gostega sestava. Podlaga prodnatih zemljin vezanih v konglomerat pa je gostega do zelo gostega sestava. Na osnovi izvedenih raziskovalnih del lahko zaključimo, da je geološko geotehnična struktura terena na tem območju dokaj heterogena v globini kjer se locira planum temeljnih tal pa pretežno zelo dobro nosilna, razen debelejših con glinastih meljev ter zaglinjenih peskov in prodov kateri so glede na gostotni sestav slabo nosilni. Projektne vrednosti mehanske lastnosti zemljin so podane v tabeli 5: pros. teža strižna trdnost moduli stisljivosti glinaste in meljne zemljine γ ( kn/m 3 ) c (kn/m 2 ) ϕ ( ) M e (kn/m 2 ) težko gnetne konsistence slabo vezan konglomerat γ ( kn/m 3 ) c (kn/m 2 ) ϕ ( ) M e (kn/m 2 ) gostega sestava podlaga konglomerata γ ( kn/m 3 ) c (kn/m 2 ) ϕ ( ) M e (kn/m 2 ) zelo gosti sestav TABELA 5: Podroben sestav raziskanega polprostora, debelina in globinska lega posameznih plasti zemljin je vidna v geotehničnih profilih posameznih sondažnih vrtin ter geološko geotehničnih profilih, poglavje 1.4, priloge št Seizmični podatki Širše območje Kranja sodi po karti potresne nevarnosti Slovenije s povrtano dobo 475 let kjer se upošteva vrednost potresnega pospeška temeljnih tal a qr =0,1 x g. Temeljna tla po sestavi ustrezajo tipu tal B preglednica 3.1 SIST EN :2006 s parametri N SPT (udarcev/30 cm) >50 in c u > 250 kpa. 7
8 4.0 POGOJI TEMELJENJA 4.1 Globina in sistem temeljenja objekta Za projektno prevzeto ureditev je obdelana in vnešene v prostor karakterističnih prerezov objekta in je razvidna iz geološko geotehničnih profilov. Iz obdelanih profilov je vidno, da predvidena kota temeljenja pasovnih temeljev K II in točkovnih temeljev m na pretežnem delu sega v prodnato podlago konglomerata, razen južnega in jugovzhodnega dela objekta. Planum temeljnih tal pasovnih temeljev KI. pa pri globini temeljenja 4.15 pa gradijo glinasto meljne in peščene zemljine, težko gnetnih konsistenc oziroma rahlega gostotnega sestava. Glede na ugotovljene geotehnične razmere, projektne vrednosti obremenitev in dejstvo, da na pretežnem delu objekta gradijo zelo dobro nosilna temeljna tla predlagamo, da se na območju kjer z globino temeljenja oziroma širokega izkopa kjer ne bo dosežena podlaga konglomerata temeljna tla sanirajo. Sanacija se izvede z nasipno blazino prodno peščenih zemljin ali dobljenega lomljenca od planuma konglomerata do kote temeljenja oziroma nivo talne plošče na območju pasovnih temeljev. Za sanacijo temeljnih tal pod točkovnimi temelji srebrov strehe tribune pa se za sanacijski sloj uporabi beton C15/ Pogoji izvedbe sanacije temeljnih tal Sanacijo temeljnih tal bo potrebno izvesti na južnem in jugovzhodnem delu območja KII. kjer je predvidena poglobitev izkopov do planuma konglomerata do 1.2 m. Nasipi potrebni za ureditev planuma temeljnih tal se izvedejo iz prodno peščenega materiala ali kamnitega drobira klasificiranega za gradnjo nasipov kjer ni zahtevana zmrzlinska odpornost. Vgrajevanje nasipom se izvede v plasteh, debeline do 40 cm s sprotno komprimacijo do zahtevane nosilnosti oziroma gostote. Na koti temeljenja oziroma pod tlaki je potrebno doseči zgoščenost % po standardnem Proctorjevem preizkusu oziroma M e >55 MN/m 2. V območju pasovnega temelja KI. pa predlagamo debelino nasipne blazine 1.5 m, na koti temeljenja je potrebno doseči zgoščenost 98 % po standardnem Proctorjevem preizkusu oziroma M e >45 MN/m 2. Kontrola nosilnosti planumov nasipnih plasti se naj izvajajo z meritvami deformacijskega modula s krožno ploščo premera 300 mm po standardu DIN 18134, JUS U.B in dodatno s krožno ploščo s padajočo utežjo, kjer je potrebno doseči zahtevane kriterije. Za sanacijo temeljnih tal pod točkovnimi temelji srebrov strehe tribune pa bodo potrebne poglobitve izkopov do 0.50 m. 8
9 Izkope na sanacijo temeljih tal je potrebno tlorisno razširiti za vsa 1/3 višine sanacijskega sloja v vse smeri. 4.3 Projektna nosilnost temeljih tal Projektna nosilnost temeljih tal je določena glede na mejno stanje nosilnosti za drenirane pogoje po obrazcu: R/A' = c.n c.b c.s c i c + γ.d.n q. b q. s q.i q + 0,5.γ.B'. N γ b γ. s γ.i γ - pasovni temelji Podatki: Strižni kot: ϕ ( o ) 38,0 Kohezija: c' (kpa) 0,0 Prostorninska teža tal: γ (kn/m 3 ) 21,0 Širina temelja B (m): (B<L) 1,00 Dolžina temelja: L (m) 72,20 Globina temelja: D (m) 0,80 Nagnjenost temeljne ploskve α( o ) 0,0 Vertikalna sila: V (kn) 36100,0 ekscentričnost v smeri B: e B (m) 0,00 ekscentričnost v smeri L: e L (m) 0,00 Horizontalna sila v smeri B: H B (kn) 0,0 Horizontalna sila v smeri L: H L (kn) 0,0 Varnost: F ϕ 1,25 Varnost: F c 1,25 Rezultati: Projektni strižni kot: ϕ d ( o ) 32,0 m B = 1,986 Projektna vrednost c' d (kpa) 0,0 m L = 1,014 Teža tal ob temelju: q=γd (kpa) 16,8 m= 1,000 Koeficient N c 35,51 Koeficient N q 23,19 Koeficient N γ 27,74 Koeficient b c 1,000 Koeficient b q 1,000 Koeficient b γ 1,000 Koeficient s c 1,008 Koeficient s q 1,007 Koeficient s γ 0,996 Koeficient i c 1,000 Koeficient i q 1,000 Koeficient i γ 1,000 Horizontalna sila: H (kn) 0,0 θ = 1,57 Širina centr.obr.tem. B'(m) 1,00 Dolžina centr.obr.tem. L'(m) 72,20 Ploščina: A'=B'*L' (m 2 ) 72,20 Obtežba temelja: p=v/a' (kpa) 500 9
10 Projektna nosilnost karakterističnega tlačno obremenjenega temelja R/A' =683 kpa Kontrolni izračun Projektna vrednost vplivov za R=350 KN/m', širina temelja B=1,0 m V D = R. 1,45 = 507,5 kn R d = (R/A'). A'/ γ R = / 1.4 = 487,86 kpa V D = 597,5 > R D = 487,86 nosilnost tal ne ustreza Povečamo širino temelja na B=1,2 m R d = (R/A'). A'/ γ R = / 1.4 = 585,43 kpa V D = 507,5 < R D = 585,43 nosilnost tal ustreza za R=500 KN/m', širina temelja B=1,5 m V D = R. 1,45 = 725,5 kn R d = (R/A'). A'/ γ R = / 1.4 = 731,78 kpa V D = 725,5 < R D = 731,78 nosilnost tal ustreza - točkovni temelji Podatki: Strižni kot: ϕ ( o ) 38,0 Kohezija: c' (kpa) 0,0 Prostorninska teža tal: γ (kn/m 3 ) 21,0 Širina temelja B (m): (B<L) 5,00 Dolžina temelja: L (m) 5,50 Globina temelja: D (m) 1,60 Nagnjenost temeljne ploskve α( o ) 0,8 Vertikalna sila: V (kn) 3900,0 ekscentričnost v smeri B: e B (m) 0,00 ekscentričnost v smeri L: e L (m) 0,00 Horizontalna sila v smeri B: H B (kn) 0,0 Horizontalna sila v smeri L: H L (kn) 0,0 Varnost: F ϕ 1,25 Varnost: F c 1,25 Rezultati: Projektni strižni kot: ϕ d ( o ) 32,0 m B = 1,524 Projektna vrednost c' d (kpa) 0,0 m L = 1,476 10
11 Teža tal ob temelju: q=γd (kpa) 33,6 m= 1,000 Koeficient N c 35,51 Koeficient N q 23,19 Koeficient N γ 27,74 Koeficient b c 0,982 Koeficient b q 0,983 Koeficient b γ 0,983 Koeficient s c 1,504 Koeficient s q 1,482 Koeficient s γ 0,727 Koeficient i c 1,000 Koeficient i q 1,000 Koeficient i γ 1,000 Horizontalna sila: H (kn) 0,0 θ = 1,57 Širina centr.obr.tem. B'(m) 5,00 Dolžina centr.obr.tem. L'(m) 5,50 Ploščina: A'=B'*L' (m 2 ) 27,50 Obtežba temelja: p=v/a' (kpa) 142 Projektna nosilnost karakterističnega tlačno obremenjenega temelja R/A' = 2176 kpa Kontrolni izračun Projektna vrednost vplivov V D = N. 1,45 = 5665 kn M D = M. 1,8. 14 = ,8. 1,4 = 8820 knm e d = M d / V d = 8820 / 5665= 1.56 m B = B -2 e d = 1,88 m A' = B'. L = 10,34 m 2 Projektna vrednost odpornosti R d = (R/A'). A'/ γ R = ,34/ 1.4 = kn/m 2 V D = 5665 < R D = 16071,31 nosilnost tal ustreza Kontrolni izračun je izveden za prevzete obremenitve na temeljna tla te so za kontrolni izračun faktorizirane z vrednostjo γ= 1.4 ( ni znano razmerje med stalno in spremenljivo obremenitvijo). Glede na kontrolno analizo predlagamo, da se temelji obremenjeni v nefaktorizorano vrednostjo R<300 kn/m' izvedejo v širini B=1.0 m, R= kn/m' v širini B=1,30 m ter R>400 kn/m' B=1,50 m. Za dimenzioniranje temeljev in projektne odpornosti tla je upoštevati dejanske vplive in geometrijo temeljev ter delne varnostne faktorje za vplive oziroma učinke ter kriterij mejnega stanja uporabnosti za vrsto temeljenja skladno s SIST EN : Dopustna obremenitev temeljih tal - informativno 11
12 Dopustna obremenitev temeljnih tal je določena po kriteriju loma tal pod temeljno konstrukcijo. Račun je izveden po metodi Brinch Hansena kjer je uporabljena naslednja osnovna relacija za izračun robnih napetosti P d = c.n c.s c. d c.i c.g c. b c + γ.d.n q. s q. d q. i q + 0,5.γ'.B'. N γ.s γ.d γ. i γ.g γ. b γ Za robno dopustno obremenitev temeljnih tal se lahko informativno upošteva vrednosti P d1 = 330 kn/m 2 za pasovne temelje oziroma P d2 = 510 kn/m 2 za točkovne temelje. Pri upoštevanju samo normalne obremenitve pa je potrebno podano vrednost zmanjšati za 20%. 4.5 Usedki Pri podani izvedbi temeljenja območja K II. absolutnih in relativnih usedkov ni pričakovati. V območju pasovnega temelja K I. je pričakovati absolutne in relativne usedke velikosti do u abs,rel =1,5 cm ( upoštevano, da robne napetosti ne presegajo σ r =250 kn/m 2 ). 4.4 Modul reakcije tal Za modul reakcije tal v vertikalni smeri se lahko upošteva vrednost Cs v = kn/m ZAKLJUČKI Projektirani nivo objekta'' športno vadbenega centra '' narekujejo dokaj globok izkop gradbene jame globine m pod površjem terena in s tem odstranitev obstoječega terena in objektov predvidenih za rušitev. Izkopi na severnem, srednjem in zahodnem delu se bodo vršili v glinasto meljnih in peščenih zemljinah ter delno slabo vezanem in kompaktne prodnem konglomeratu, na južnem in jugovzhodnem delu pretežno v zemljinah. Prelog oziroma pogoji temeljenja so podani v točkah 4.1 in 4.2. Brežine začasnih izkopov gradbene jame bo predvidoma možno izvesti s prostim izkopom v območju objekta ''večnamenske dvorane''. Te se uredijo v nakloni n=1:1,5 v glinasto meljnih in peščenih zemljin, v podlagi konglomerata pa v naklonu n=2:1 do 1:1. Za izvedbo objekta ''atletskega tekališča s tribuno'' kjer gabarit do roba zunanja atlektske steza za vzhodu in območje obstoječe ureditev na južnem in zahodnem delu pa bo predvidoma potrebna vertikalna zaščita izkopov gradbene jame z ustrezno konstrukcijo, katere vrsta je odvisna od geostatičnih analiz in možnostih pri izvedbi. Glede na ugotovljene geotehnične parametre zemeljskega polprostora je možna izvedba zaščitene podporne konstrukcije z linijo jet-grouting moznikov ali pilotno steno. Za zaščito izkopov je potrebno izdelati poseben načrt, za dimenzioniranje varovalno konstrukcijo in določitev aktivnega pritiska na stene vkopanega dela objekta se upoštevajo mehanski parametri za zaledno in temeljno zemljino podano v točki 3.0 kjer je upoštevati debeline karakteristične slojev glede na lego v prostoru. 12
13 Globalna stabilnost mora presegati minimalne varnostne količnike, časovno pa je zaščita predvidoma omenjena na 100 dni oziroma z terminskim planom izvedbe same zaščite in gradbenih del na objektu. Ob objektu je obvezna izvesti zaščito pred vplivom talnih precejnih vod z horizontalno drenažno vejo z gravitacijskim odvodnjavanjem. Globina polaganja odvodne cevi se prilagodi koti temeljenja, iztok pa urediti v kanalizacijski sistem. Za zasip je uporabiti dobro vodoprepustne prodno peščene zemljine. Temeljenje objekta je obvezno izvajati pod stalnim geomehanskim nadzorom. Ta bo skrbel za pravilno izvedbo, kontroliran izvedbo sanacijskih del obenem pa podajal dodatna navodila in potrebne ukrepe za izvedbo varnega temeljenja, izkopov in zavarovanja gradbene jame. Maribor, marec 2011 Obdelal: Danilo MUHIČ,dipl. inž.grad. 13
14 1.4 RISBE Merilo Priloga št. Situacija obstoječega stanja in sondažnih vrtin in 1:500 1 Situacija ureditve 1:500 2 Geotehnični profil sondažnih vrtin 1: Geološko geotehnični profil A 1:200 8 Geološko geotehnični profil B 1:200 9 Geološko geotehnični profil E 1:
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
GEOLOŠKO GEOTEHNIČNO POROČILO ZA IZGRADNJO SORTIRNICE NA DEPONIJI GLOBOVNIK
GEOLOŠKO GEOTEHNIČNO POROČILO ZA IZGRADNJO SORTIRNICE NA DEPONIJI GLOBOVNIK Ljubljana : 12.03. 2013 Načrt: Geološko-geotehnično poročilo za izgradnjo sortirnice na deponiji Globovnik Stopnja obdelave:
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
P 1 K P K3--6G1 001 Spr.: 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUAKCIJ OZ. DRUG GRADBENI NAČRT DZR. Št. načrta: P1KPK3-6G/01 1/8
Št. načrta: P1KPK3-6G/01 1/8 Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor: PLINOVODI d.o.o. Objekt: KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO, 3. KOMPRESORSKA ENOTA Projektant: / IBE, svetovanje, projektiranje
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA / Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA 2882-199/2013-01 1 Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge Geološko geomehansko poročilo 3 3. TEHNIČNO POROČILO 4 Geologija
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
GEOTEHNIČNI PODATKI GLAVNE RAZISKAVE
GEOTEHNIČNI PODATKI Sestavo tal in njihove lastnosti je za razliko od drugih inženirskih materialov (kovine, beton, les) potrebno predhodno raziskati na terenu, kjer je predvidena gradnja. Raziskave razdelimo
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA / Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA 3728-133/2017-04 1 Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge Geološko geomehansko poročilo - dopolnitev 3 3. TEHNIČNO POROČILO
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
1 - KROVNA KONSTRUKCIJA : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2
OPTEREĆENJE KROVNE KONSTRUKCIJE : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2 1.1. ROGOVI : * nagib krovne ravni : α = 35 º * razmak rogova : λ = 80 cm 1.1.1. STATIČKI
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
IZJAVA O LASTNOSTIH. 5. Po potrebi ime ali naslov pooblaščenega zastopnika, katerega pooblastilo zajema naloge, opredeljene v členu 12(2): -
SL IZJAVA O LASTNOSTIH DoP št. Hilti HUS3 0672-CPD-0361 1. Enotna identifikacijska oznaka tipa proizvoda: Vijačno sidro Hilti HUS3 2. Tip, serijska ali zaporedna številka ali kateri koli drug element,
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe
Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju
β < < β < 30 β> 30
PRIPRAVA TEMELJNIH TAL Potrebne preiskave zemljin iz sloja, v katerem bo pripravljen planum temeljnih tal: vlažnost, lezne meje, delež organskih in humusnih primesi, optimalna vlažnost (Proctor). Vlažnost
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA
S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA 1.0 UVOD 2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE 3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE 3.1 Tektonska zgradba ozemlja 3.2 Litostratigrafski opis 3.2.1 2+3 Zgornjetriasni glavni
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
3 DRUGI GRADBENI NAČRTI SANACIJA PLAZU Št načrta.: PZI 1/16 RM
3.3.1 TEHNIČNO POROČILO VSEBINA: 1 SPLOŠNO...2 2 PROJEKTNE OSNOVE...2 2.1 LOKACIJSKI POGOJI... 2 2.2 TEHNIČNI POGOJI IN OSNOVE... 5 2.3 PREDHODNO IZDELANA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA... 6 2.4 PROMETNI PODATKI...
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE Toba na ulica LJUBLJANA
WETMANLIFE09NAT/SI/000374 VarstvoinupravljanjesladkovodnihmokrišvSloveniji 3.1 NASLOVNA STRAN NARTA GRADBENIH KONSTRUKCIJ LIFE 09NAT/SI/000374 NARONIK: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE Tobana
Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom
D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
JUBHome BASE. Sistem toplotne izolacije temeljne plošče
JUBHome BASE Sistem toplotne izolacije temeljne plošče toplotna izolacija temeljne plošče 8 6 5 Skrb za okolje, cene energentov ter vedno zahtevnejši predpisi s področja gradnje stavb nam na vsakem koraku
3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maks
Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / / Stran 415
Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 22. 1. 2016 / Stran 415 SVETLOBNI PROMETNI ZNAKI SEMAFORJI Priloga 3 1. Krmiljenje semaforjev Časovno odvisno krmiljenje semaforjev deluje na podlagi vnaprej pripravljenih
BETONSKE KONSTRUKCIJE I.
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo izr.prof.dr. Jože Lopatič BETONSKE KONSTRUKCIJE I. (študijsko gradivo, UNI GR_B) Ljubljana, 2012 BK I - Predavanja, 2011/12 1 VRSTE IN ZNAČILNOSTI
DOPUSTNA OBTEŽBA TAL
DOPUSTNA OBTEŽBA TAL 1. KRITERIJ DOPUSTNIH POSEDKOV. KRITERIJ NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL 1.1 DIFERENČNI POSEDKI Statično nedoločena konstrukcija: ρ 1 100 L Primer: L= 60m ρ = 5cm Statično določena konstrukcija
GEOTEHNIČNA NA SIDRA SIDRANJE KONSTRUKCIJ. Geotehnična. na sidra. Dywidag sidra
SIDRANJE KONSTRUKCIJ uvrtana prednapeta geotehnična sidra sidranje s sidrnimi bloki ali ploščami GEOTEHNIČNA NA SIDRA pasivna sidra Geotehnična na sidra Dywidag sidra Sidra sestavljajo trije osnovni deli:
Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
cool, temperate climate COMPONENT Passive House Institute JUBHome BASE Sistem toplotne izolacije temeljne plošče
cool, temperate climate C E RT I F I E D COMPONENT Passive House Institute JUBHome BASE Sistem toplotne izolacije temeljne plošče Skrb za okolje, cene energentov ter vedno zahtevnejši predpisi s področja
Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek
Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November
Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena:
Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena: Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 12 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V AC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 110 V DC 15 Magnet
FUNDIRANJE. Temelj samac ekscentrično opterećen u prostoru 1/11/2013 TEMELJI SAMCI
1/11/013 FUNDIRANJE TEEJI SACI 1. CENTRIČNO OPTEREĆEN TEEJ SAAC. EKSCENTRIČNO OPTEREĆEN TEEJ SAAC 1 Temelj samac ekscentrično oterećen rostor 1 1/11/013 Dimenzionisanje A temelja samca 3 Određivaje visine
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI
žapuže 19 / 5270 ajdovščina / info@corusinzenirji.si 3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI INVESTITOR 3.1.1 Načrt gradbenih konstrukcij MESTNA OBČINA NOVA GORICA Trg Edvarda Kardelja 1 5000 Nova Gorica
3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST Specialno namenjena za zmanjšanje hrupa cevi odpadnih vod in deževnice Tanka in učinkovita zvočna izolacija z odličnimi
primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače
Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače Rožnjača je statičkog sistema kontinualnog nosača raspona L= 5x6,0m. Usvaja se hladnooblikovani šuplji profil pravougaonog poprečnog preseka. Raster rožnjača: λ r 2.5m
PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
IZRAČUN PROJEKTNE TOPLOTNE MOČI ZA OGREVANJE
IZRAČUN PROJEKTNE TOPLOTNE MOČI ZA OGREVANJE (SIST EN 12831: Grelni sistemi v stavbah Metoda izračuna projektne toplotne obremenitve) Teoretične vaje - predloga Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno
PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA
PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA STATIČKI SUSTAV, GEOMETRIJSKE KARAKTERISTIKE I MATERIJAL Statički sustav glavnog krovnog nosača je slobodno oslonjena greda raspona l11,0 m. 45 0 65 ZAŠTITNI SLOJ BETONA
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena:
Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena: Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 12 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V AC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 110 V DC 15 Magnet
Knauf Insulation Polyfoam Izolacija iz ekstrudiranega polistirena XPS
www.knaufinsulation.si 2/2013 Knauf Insulation Polyfoam Izolacija iz ekstrudiranega polistirena XPS Knauf Insulation Polyfoam XPS Izdelke iz ekstrudiranega polistirena Polyfoam odlikuje poleg izjemne toplotne
3.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU AP N
3.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU AP017-15-N 3.1.1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ Investitor: OBČINA VRHNIKA Tržaška 1 1360 Vrhnika Objekt: UREDITEV LOKALNE CESTE LC 468031 IN KRIŽIŠČA Z DRŽAVNO
3.4.1 TEHNIČNO POROČILO. 1.0 Splošni podatki. 2.0 Podloge za projektiranje. 3.0 Namen in lokacija objekta. 3.1 Situacija.
3.4.1 TEHNIČNO POROČILO 1.0 Splošni podatki Investitor: Objekt: Del objekta: Vrsta proj.: Vrsta načrta : MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda v Ljubljani odsek
МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
Kolegij: Konstrukcije Rješenje zadatka 2. Okno Građevinski fakultet u Zagrebu. Efektivna. Jedinična težina. 1. Glina 18,5 21,
Kolegij: Konstrukcije 017. Rješenje zadatka. Okno Građevinski fakultet u Zagrebu 1. ULAZNI PARAETRI. RAČUNSKE VRIJEDNOSTI PARAETARA ATERIJALA.1. Karakteristične vrijednosti parametara tla Efektivna Sloj
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO MARIBOR. Ceste. Gradnja prometnic
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO MARIBOR Ceste Gradnja prometnic Gradnja prometnic sestoji iz: a) spodnjega ustroja SU (zemeljska dela), b) objektov (premostitveni objekti /mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi/,
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
MATIČNA SEKCIJA ELEKTRO INŽENIRJEV
PRIROČNIK 1 MATIČNA SEKCIJA ELEKTRO INŽENIRJEV PREGLED VRST OZEMLJIL IN IZRAČUNI (Verzija 1) Pripravili: Miran Špeh, inž. el. mag. Borut Glavnik, univ. dipl. inž. el. Izdala: Inženirska zbornica Slovenije
TABLICE I DIJAGRAMI iz predmeta BETONSKE KONSTRUKCIJE II
TABLICE I DIJAGRAMI iz predmeta BETONSKE KONSTRUKCIJE II TABLICA 1: PARCIJALNI KOEFICIJENTI SIGURNOSTI ZA DJELOVANJA Parcijalni koeficijenti sigurnosti γf Vrsta djelovanja Djelovanje Stalno Promjenjivo
RP 20 kv TRATA ŠKOFJA LOKA
Elektro Gorenjska podjetje za distribucijo električne energije, d. d. telefon n.c.: 04 2083 000 telefaks 04 2083 600 6. 1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA:
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
INŽENIRING, PROJEKTIRANJE, TRGOVINA, IZVAJANJE Maribor, Ul. Vala Bratina 9, tel.: , fax: ,
3.1.1. NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU številčna oznaka načrta in vrsta načrta: 3.1 načrt zunanje ureditve in kanalizacije št. 3/14 investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje,
Krogelni ventil MODUL
Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2
. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor napetosti) (napetostni vektor, transformacija koordinatnega sistema, glavne normalne napetosti, strižne napetosti, ravninsko napetostno stanje, Mohrovi krogi, ravnotežne enačbe)
S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto
S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)
INVESTITOR: OBČINA VRHNIKA Tržaška cesta Vrhnika. OBJEKT: Most čez Belo na Betajnovi VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PROJEKT ZA IZVEDBO
d.o.o. SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, CESTA V GORICE 36, 1000 LJUBLJANA TEL.: 256 09 05, FAX: 256 09 06 3.1 NASLOVNA STRAN S PODATKI O NAČRTU 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ INVESTITOR: OBČINA
OPORNE in PODPORNE KONSTRUKCIJE
OPORNE in PODPORNE KONSTRUKCIJE OPORNA KONSTRUKCIJA varuje vkopno brežino PODPORNA KONSTRUKCIJA varuje (podpira) nasip NAČIN GRADNJE - prost izkop (v kampadah ali z začasnim varovanjem ali v varnem naklonu),
NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU
NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA 5- NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME: INVESTITOR: KOCEROD d.o.o. Mislinjska Dobrava 108 A, 2383 Šmartno pri Slovenj
Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.
Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru 1. marec 2010 Obvestila. http://um.fnm.uni-mb.si/ Prosojnice se lahko spremenijo v tednu po predavanjih.
1.03. TEHNIČNO POROČILO
1.03. TEHNIČNO POROČILO 1.03. TEHNIČNO POROČILO stran 1 1.3 TEHNIČNO POROČILO... 1. SPLOŠNI OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE... 3 2. LOKACIJA... 3 3. FUNKCIONALNA ZASNOVA... 4 4. SPLOŠNI PODATKI O OBJEKTU...
DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE
TEORIJA ETONSKIH KONSTRUKCIJA T- DIENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE 3.5 f "2" η y 2 D G N z d y A "" 0 Z a a G - tačka presek koja određje položaj sistemne
3/4 TEHNIČNO POROČILO
3/4 TEHNIČNO POROČILO Načrt št. 01-1/2016 Stran 4 od 15 PROJEKTNE OSNOVE SPLOŠNO Po naročilu občine Šmarje pri Jelšah je VGB Maribor izdelal PZI projekt»posodobitev lokalne ceste št. LC 406 230 Belo Pristava«,