noemvri, 2008 година

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO - SKOPJE RIBOLOVNA OSNOVA ZA AKUMULACIJA KOZJAK ZA PERIOD 2009-2014 noemvri, 2008 година

Izgotveno od: JАВНА НАУЧНА УСТАНОВА HIDROBIOLO[KI ZAVOD - Ohrid septemvri, 2008 година

KARAKTERISTIKI NA GOLEMITE AKUMULACII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA slivno podra~je Reka Vardar ime na akumulacija vodotek Izgrad ena vo H Hk Lk kota na akumulacija povr{. na amulac. V br namena kruna nor. koris nivo na vkupna (m) (m) (m) m.n.v. m.n.v. 10 6 m 3 10 6 m 3 (Ha) 10 3 m 3 Kalimanci Bregalnica 1969 85.0 95.0 232 519.5 515.0 120.00 127.00 423 (80) 1470.0 N, E Tikve{ Crna 1968 104.0 113.5 338 269.0 265.0 360.00 475.00 1400 (105) 2722.0 N, E Kozjak Treska 2003 126.1 469.9 452.7 260.00 550.00 1340 (135) 3400.0 N, E Turija Turija 1972 77.5 93.0 417 392.0 388.5 47.85 50.35 180 (54) 1978.0 N, V, E Vodo~a Vodo~a 1965 44.0 48.8 185 405.0 402.0 26.00 27.00 190 (42) 26.7 N, V Reka Strumica Mantovo Kriva Lakavica 1975 37.5 49.0 138 406.5 402.5 40.00 47.50 494 (20) 261.0 N, V Kon~e 1 i 3 1961 8 600 16 20 5.5 (6) 200 N Reka Crn [piqe Crn Drim 1969 101.0 112.0 330 587.0 580.0 223.00 520.00 1300 (94) 2699.0 E, N Drim Mavrovo Crn Drim 1952 54.0 62.0 210 1236.0 1233.0 274.80 357.00 1370 (50) 777.0 E, N Legenda: NAMENA: H - visina na teren N - navodnuvawe Hk - konstruktivna visina V - vodosnabduvawe na naselenieto i industrijata Lk - dol`ina na krunata E - energetika Vbr - volumen na branata Vo zagrada vo kolonata za povr{ina na akumulacijata e max. dlabo~ina

1. PODATOCI ZA RIBOLOVNATA VODA Ribolovniot revir Kozjak go so~inuvaat slednite ribolovni vodi: Akumulacijata Kozjak so pritokite: Reka Treska so pritokite: 2.OSNOVNI KLIMATSKI KARAKTERISTIKI NA GEOGRAFSKOTO PODRA^JE Akumulacijata "Kozjak" e najgolemo ve{ta~ko ezero po povr{ina, dlabo~ina i po dol`ina vo na{ata Republika, a pred se po vkupnoto koli~estvo voda vo nego. Ima dol`ina od 32 km i dlabo~ina do 135 m. Vkupniot bruto volumen na akumulacijata iznesuva 550 milioni m 3 voda, a ima korisen volumen od 260 milioni m 3 se nao a na nadmorska viso~ina od 471 m. Branata koja ima visina od 126.1 m i so koja e prese~eno te~enieto na rekata Treska, e po~nata so izgradba vo 1994 god., a zavr{ena e i pu{tena vo upotreba vo 2004 god. Se nao a na okolu 25 km. nizvodno od vlivot na rekata Treska vo rekata Vardar. Vodata od akumulacijata se koristi prvenstveno za hidroenergetski celi, no pretstavuva i regulirana voda za nizvodnite hidrocentrali kako i voda za navodnuvawe na Skopsko Pole. Analizite za osnovnite fizi~ko-hemiski i biolo{ki karakteristiki vo akumulacijata Kozjak, bea zemani od najreprezentativni lokaliteti koi bea proceneti kako mesta, najizlo`eni na nutrientno optovaruvawe i vo period vo koj maksimalno mo`at da se po~uvstvuvaat efektite od toa optovaruvawe. Ova e od osobena va`nost za procenuvawe na kapacitetot na dadenata ribolovna voda po odnos na produktivnosta na ihtiomasata, kako i za ocenuvawe na mo`nosta za opstojuvawe na oddelni vidovi ribi. Analogno na toa }e treba da se opredelat soodvetnite merki za za{tita na ribniot fond, kako i merkite za poribuvawe. 3.OSNOVNI FIZI^KO-HEMISKI KARAKTERISTIKI Kozjak kaj brana Datum N n.m.v: 452 m E Parametar Edinici Integrirani vrednosti Proyirnost m 7 Temperatura C 11,59 Ph 7,79 Potro{uva~ka na KMnO 4 mg/l 5.476 Vkupen fosfor mg/l 19.47 Rastvoren kislorod mg/l O 2 3,042 Kislorodna zasit. % 46,55 BPK 5 mg/l 1.375 Amonjak kako- NH 3 mg/l 0 Nitriti NO 2 mg/l 1.770 Nitrati NO 3 mg/l 199,93 Indeks na trofi~ka sostojba TSI (TP) 47.47 Indeks na trofi~ka sostojba TSI (SD) 31.92 1

Kozjak kaj most Datum N n.m.v: 452 m E Parametar Edinici Integrirani vrednosti Proyirnost m 3,9 Temperatura C 12,663 ph 7,614 Potro{uva~ka na KMnO 4 mg/l 5.248 Vkupen fosfor mg/l 18.922 Rastvoren kislorod mg/l O 2 2.636 Kislorodna zasit. % 31,13 BPK 5 mg/l 0.354 Amonjak kako- NH 3 mg/l 7.756 Nitriti NO 2 mg/l 18,77 Nitrati NO 3 mg/l 81,636 Indeks na trofi~ka sostojba TSI (TP) 39.76 Indeks na trofi~ka sostojba TSI (SD) 40.36 Fizi~ko-hemiskite karakteristiki na vodata od akumulacijata Kozjak pretstaveni vo tabelata, soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik na R.Makedonija, br. 18/1999), uka`uvaat na voda od IV klasa odnosno silno eutrofi~na. 4.OSNOVNI BIOLO[KI KARAKTERISTKI 4.1.Mikrobiolo{ki karakteristiki Mikrobiolo{kite karakteristiki bea pretstaveni preku parametri od ekolo{ki i sanitaren aspekt kako {to se: - vkupen broj na heterotrofni bakterii (saprofiti, organotrofi) na podloga za vkupen broj na bakterii kako i na 100% MPA (meso pepton agar), - fakultativno oligotrofni bakterii (na 10% MPA), - proteoliti~ki bakterii, - amiloliti~ki bakterii, - lipoliti~ki bakterii - fosfomineralizatorni bakterii, - fosfomobilizatorni bakterii ; - azotofiksatorni bakterii i - celuloliti~kite bakterii. - vkupen broj na koliformni bakterii - indikatorite za fekalno zagaduvawe Escherichia coli i Clostridium perfringens Ekolo{kite parametri, poka`uvaat relativno visoki vrednosti i dominacija na heterotrofnite bakterii, osven na 1m dlabo~ina, i na dvete centralni to~ki (kaj brana i kaj most) kade {to se pobrojni 2

fosfomineralizatornite bakterii. Fosfomineralizatornite bakterii imaat zantno povisoki vrednosti od ostanatite istra`uvani fiziolo{ki grupi na bakterii, na site merni mesta. Vakvata sostojba najverojatno e poradi toa {to ovaa akumulacija e vo faza na polnewe, so {to doa a do ispirawe i rastvorawe na slo`enite fosforni soedinenija od podlogata, odnosno od karpite. Spored vrednostite za vkupniot broj na heterotrofni bakterii kvalitetot na vodata e od I klasa na site merni mesta osven kaj branata na 50 m dlabo~ina kade {to e II klasa (Sladecek, 1973), odnosno e vo I klasa na 1m dlabo~ina kaj branata, I-II klasa na istata dlabo~ina kaj mostot, II klasa na 15m dlabo~ina kaj dvete centralni to~ki i na 35m kaj mostot, i II-III klasa na 50 m dlabo~ina kaj branata (Kohl, 1975). Sanitarniot aspekt poka`uva otsustvo na Escherichia coli i Clostridium perfringens, a prisustvo na vkupni koliformni bakteri. Spored vrednostite na ovie bakterii vodata od site merni mesta pripa a vo II klasa (IRSA, 1987). Spored Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik na R. M. br. 18 / 1999) akomulacijata Kozjak e prete`no vo III klasa, i po edna{ IV (na 35m dlabo~ina kaj mostot) i V klasa ( na 50m dlabo~ina kaj branata). Spored odnosot fakultativno oligotrofni heterotrofni bakterii, mo`e da se ka`e deka sposobnosta za samopre~istuvawe na vodata od ovaa akumulacija e dobra (Petrovi},1998). 4000 Kozjak, ekolo{ki aspekt 13880 bact./ml 3000 2000 1000 0 brana 1m brana 15m brana 50m most 1m most 15m most 35m heterotrofi proteoliti amiloliti lipoliti fosfomin. fosfomobil. azotofik. Zastapenost na heterotrofni, proteoliti~ki, amiloliti~ki, lipoliti~ki, fosfomineralizatorni, azotofiksatorni i celuloliti~ki bakterii vo vodata od akumulacijata Kozjak 3

Kozjak, sanitaren aspekt bact./100ml 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 brana 1m brana 15m brana 50m most 1m most 15m most 35m E. coli Vkupni koliformi Cl. Perfringens Zastapenost na vkupni koliformni bakterii, Escherichi coli i Clostridium perfringens vo vodata od akumulacijata Kozjak Kozjak, odnos fakultativni oligotrofi / heterotrofi 100000 bact./ml 10000 1000 100 brana 1m brana 15m brana 50m most 1m most 15m most 35m heterotrofi (100% MPA) fakultativni oligotrofi (10% MPA) Dinamika na fakultativno oligotrofni i heterotrofni bakterii vo vodata od akumulacijata Kozjak 4.2.Fitoplanktolo{ki karakteristiki: Fitoplanktonot e edna od najzna~ajnite komponenti na akvati~nite ekosistemi od koi, vo najgolema mera, zavisi nivnoto funkcionirawe. Fitoplanktonot se sostoi od mikroskopski rastitelni organizmi adaptirani na suspenzijata vo vodata i izlo`eni na pasivno dvi`ewe so vetrot i strueweto (Reynolds, 1984). Ovie organizmi se ednokleto~ni no mnogu od niv formiraat kolonii i variraat vo golemina od < 1 μm do > 500 μm. Od akumulacijata Kozjak be{e kolekcioniran materijal od dve merni mesta vo pelagijalnata zona. Spored vrednostite na hlorofilot a, biomasata na fitoplanktonot i primarnata produkcija kaj prvoto merno mesto nad branata, 4

akumulacijata e vo oligotrofna sostojba, a kaj vtoroto merno mesto, pod mostot ovaa akumulacija se nao a vo mezotrofna sostojba. Na dvete merni mesta jasno se zabele`uva i razlika vo vertikalniot raspored na fitoplanktonot, vo soglasnost so razlikata vo trofi~kata sostojba. Kaj prvoto merno mesto maksimalnata gustina na fitoplanktonot se nao a na 15 metri dlabo~ina so maksimalna vrednost na koncentracijata na hlorofilot a od 3,66 μg l -1 i vrednost na fitoplanktonskata biomasata od 245,22 μg l -1. Vo povr{inskiot sloj vrednostite na hlorofilot a i biomasata na fitoplanktonot bea zna~itelno poniski, a vrednostite bea najniski na dlabo~ina od 50 m. Vrednosta na primarnata produkcija se dvi`e{e pome u 101,17 i 124,89 gc m -2 god. Kaj vtoroto merno mesto koncentracijata na hlorofilot a be{e bliska vo povr{inskiot sloj i na dlabo~ina od 15 metri, so maksimalna vrednost od 7,42 μg l -1 na 15 metri i vrednost na fitoplanktonskata biomasa od 497,14 μg l -1. Vo povr{inskiot sloj, koncentracijata na hlorofilot a iznesuva{e 6,44 μg l -1, a fitoplanktonskata biomasata be{e 431,48 μg l -1. Vrednosta na primarnata produkcija se dvi`e{e pome u 58,65 i 192,20 g C m -2 god. Trofi~ki status na akumulacjata Kozjak Hlorofil a (μg l -1 ) Fitoplankto nska biomasa (μg l -1 ) Primarna produkcija (g C m -2 god) Trofi~ka kategorija spored klasifikacijata na Nürnberg (1996) Brana 0 m 1.51 101,17 72,78 oligotrofna Brana 15 m 3.66 245,22 124,89 Brana 50 m 1.57 105,19 74,53 Pod most 0 m 6.44 431,48 176,29 mezotrofna Pod most 15 m 7.42 497,14 192,20 Pod most 35 m 1.06 71,02 58,65 4.3.Zooplanktolo{ki karakteristiki: Pripadnicite na zooplanktonot zavzemaat mo{ne va`no mesto vo trofi~kata piramida na site tipovi vodni baseni i odlu~uvaat vo {iroki granici za karakterot na energijata koja {to protekuva vo ekosistemot. Kako primarni i sekundarni konsumenti tie se va`ni izvori na hrana na pove}eto bezrbetnici i rbetnici (Williamson, 1991). Zooplanktonot, voop{to, pretstavuva va`en stepen vo trofi~kata piramida vo akvati~nite ekosistemi, vo odnosite fitoplankton - zooplankton - ribi. Od tuka proizleguva i interesot za odreduvawe na negovata sostojba vo niv. Vo akumulacijata Kozjak vo dvete merni mesta vkupniot zooplankton dostignuva pribli`ni brojni vrednosti (Tab. 12 i 13). Dominiraat pretstavnicite od Rotifera koi vo vkupniot zooplankton u~estvuvaat so pove}e od 90% Vodata od dvete merni mesta na akumulacijata Kozjak se karakterizira so oligo-β-mezosaprobnost (1,72 i 1,76). Karakteristi~no e 5

da se napomene deka vo ovaa akumulacija e registrirano prisustvo na pretstavnici od bdeloidnite rotiferi (klasa Bdelloidea) koi se istaknuvaat so svojata gustina na populacijata, a nivniot saproben indeks kako grupa, e dosta visok. Kvalitativen, kvantitativen sostav i saproben indeks na zooplanktonot od akumulacija Kozjak kaj mostot Vidovi ind/m 3 Saproben indeks Rotifera s h Asplanchna sp. Gosse, 1850 5945 1,5 1 Polyarthra sp. Ehrenberg, 1834 29087 1,6 5 Keratella cochlearis (Gosse, 1851) 849 1,9 1 Gastropus stylifer Imhof, 1891 23355 1,2 5 Trichocerca (D.) similis (Wierzejski, 1893) 2123 1,6 1 Fillinia longiseta (Ehrenberg, 1834) 28238 2,3 5 Brachionus falcatus Zasharias, 1898 424 2 1 Bdelloidea Hudson, 1884 11677 2,2 3 1,77 Cladocera Bosmina longirostris (O. F. M.) 2335 1,6 3 Diaphanosoma brachiurum (Liev.) 2760 1,6 3 1,6 Copepoda Copep.stad.Diaptomus 849 1,8 1 Vkupno 107642 1,72 (I-II) Kvalitativen, kvantitativen sostav i saproben indeks na zooplanktonot od akumulacija Kozjak kaj branata Vidovi ind/m 3 Saproben indeks Rotifera s h Asplanchna sp. Gosse, 1850 10616 1,5 3 Polyarthra sp. Ehrenberg, 1834 51805 1,6 5 Kellicottia longispina (Kellicott, 1879) 849 1,4 1 Keratella cochlearis (Gosse, 1851) 1274 1,9 1 Gastropus stylifer Imhof, 1891 4034 1,2 1 Trichocerca capucina (Wierzejski et 1,5 1 Zasharias, 1893) 2548 Fillinia longiseta (Ehrenberg, 1834) 8917 2,3 3 Bdelloidea Hudson, 1884 28662 2,2 5 1,82 Cladocera Bosmina longirostris (O. F. M.) 2335 1,6 3 Diaphanosoma brachiurum (Liev.) 1698 1,6 3 Ceriodaphnia quadrangula (O. F.M.) 2123 1,4 3 1,53 Copepoda Copep.stad.Diaptomus 636 1,8 1 Dreissena polymorpha 1274 1,9 1 Vkupno 116771 1,76 (I-II) 6

Cladocera 5% Copepod 1% Cladocera 5% Dreissena 1% Copepoda 1% Rotifera 94% Rotifera 93% Procentualna zastapenost na zooplanktonot od akumulacija Kozjak - kaj mostot Procentualna zastapenost na zooplanktonot od akumulacija Kozjak - kaj branata Biomasa na zooplankton μg x m -3 (mikrogrami na metar kuben) Rotifera Cladocera Copepoda Vkupno 19450,98 30385,5 4432,5 54268,98 4.4.Zastapenost na makrofitski vidovi i nivna biomasa: Poradi golemite oscilacii na vodata vo Ezeroto Kozjak ne e mo`en razvitok na pogolemi asocijacii na makrofitska vegetacija koi bitno bi vlijaele na ribnite populacii. 4.5.Zastapenost na vidovi od bentosnata fauna i nivna biomasa: Vo ovaa akumulacija evidentirana e hironomidna larvena fauna od rekata Treska Prodiamesa olivacea Cricotopus silvestris Eukiefferiella longipes Orthocladius saxicola Chironomus plumosus Procladius choreus Paratendipes albimanus Psectrocladius dilatatus Limnophyes transcaucasicus Psectrocladius psilopterus Eukiefferriella qvadridentata Tanypus kraatzi 5. Osnovni biolo{ki karakteristiki na ostanati pova`ni vidovi ribi Vo akumulacijata Kozjak ihtiofaunata e sostavena od pogolem broj na vidovi koi pripa aat na pogolem broj na familii. Sostavot na ihtiofaunata vo akumulacijata Kozjak e pretstaven na tabela. Kvalitativen sostav na ihtiofaunata vo akumulacijata Kozjak Vid na riba Latinsko ime Поточна пастрмка Salmo macedonicus (Kar.) Крап Cyprnus carpio (L.) Виножитна пастрмка Oncorhynchus mykiss (Wal.) Клен Leuciscus cephalus Скобуст Chondrostoma nasus (L.) Мрена Barbus barbus (Kar.) Gomnu{ka Alburnoides bipunctatus (Bl.) 7

Попадика [tipalka Vimba melanops (Hec.) Cobitis vardarensis (Kar.) IHTIOPOPULACIJA OD AKUMULACIJATA KOZJAK Поточна пастрмка Krap Vino`itna pastrmka Salmo macedonicus (Kar.) Ciprinus carpio (L.) Oncorhynchus mykiss (Wal.) Klen Skobust Мрена Leuciscus cephalus (L.) Chondrostoma nasus (L.) Barbus barbus (L.) Вардарка Попадика Боцкалка Alburnoides bipunctatus (Bl.) Vimba vimba melanops (Hec.) Cobitis taenia vardarensis (Kar.) 5.1. Krap, Cyprinus Carpio Krapot pripa a na familijata na krapovidni vidovi na ribi, Cyprinidae vo rodot Cyprinus (krapovi). Od ovoj rod vo Makedonija e zastapen samo eden vid Cyprinus carpio. Krapot ima dosta visoko i strani~no spleskano telo pokrieno so krupni skralu{ki. Sekoja skralu{ka na vrvot na slobodniot kraj ima po edna temna pega. Ima ralativno mala glava vo odnos na teloto. Ustata e zavr{na, zavrtena nagore. Na kraevite ima dva para musta}i. Karakteristi~no e {to usnite kaj krapot se izdol`uvaat kako harmonika. Grbnata perka e golema, malce zase~ena, i zapo~nuva od najvisokiot greben 8

na grbot, pred po~etokot na stoma~nasta perka, i zavr{uva posle zavr{etokot na analnata perka. Opa{nata perka e dlaboko zase~ena. Teloto na krapot od gornata strana e temno sivo zeleno, dodeka strani~no e `olto kafeavo. Bojata na stoma~nata strana e `olto bela. O~ite po boja se `oltenikavi. Krapot e riba so mo`ebi najgolemo rasprostranuvawe. Se smeta deka pratatkovina mu se vodite koi {to pripa aat na Kina, Japonija, Sredna Azija i slivot na Crno More, od kade {to mnogu odamna po~nalo negovoto rasprostranuvawe. Vo Evropa gi naseluva re~isi site vodi koi spored uslovite odgovaraat za negovo `iveewe. Spored mestoto na polagawe na ikra krapot pripa a na fitofilnata ekolo{ka grupa na ribi. Vremeto na polagawe na ikra e dosta dolgo i polovo zreli edinki mo`e da se sretnat od krajot na mesec april koga temperaturata na vodata vo krajbre`ieto e povisoka od 18 0 S, pa se do krajot na mesec juni. Brojot na zrna ikra e dosta razli~en i zavisi od vozrasta na edinkite i nivnata te`ina. Brojot na zrna ikra koj {to mo`e da go isfrli edna `enska edinka se dvi`i od 30.000 (trieset iljadi) do 1.000.000 (eden milion). Ikrata ima debel lepliv sloj so koj intenzivno se prilepuva za podlogata, odnosno za podvodnata rastitelnost. Na toj na~in vo tekot na celiot period na razvoj ikrata e nad tiwestoto dno. Edinkite na krapot sozrevaat na razli~na vozrast. Ma{kite edinki polova zrelost dostignuvaat vo vtorata, odnosno tretata godina od `ivotot, dodeka `enskite edinki polova zrelost dostignuvaat edna godina podocna. Sozrevaweto na krapot e pred se povrzano so negovoto rastewe i kako dol`ina na koja {to krapot prv pat se mresti e dol`ina od okolu 25 cm. Vo zavisnost od mestoto na `iveewe i rasteweto na krapot e razli~no. Krapot mo`e da naraste i pove}e od 80 cm i pove}e od 10 kg te`ina. Vakvite primeroci se dosta retki. Podmladokot od krap se ishranuva so sitni pretstavnici od zooplankton, dodeka pokasno vo ishranata u~estvuvaat pokrupnite grupi od zooplanktonot. Vozrasnite edinki na krapot osven so zooplankton se ishranuvaat i so fauna na dno i so delovi od podvodna rastitelnost. Osnovni karakteristiki na Krapot Karakteristika Edinica merka Krap Vozrast Ma{ki Godini 2 3 @enski Godini 4 5 Te`ina Ma{ki kg 0,5-2,0 @enski kg 0,75-2,5 Polovo sozrevawe Ma{ki cm 25-30 Dol`ina @enski cm 30-40 Mrestewe Mesec IV - VI Temperatura na vodata 0 C 16-22 Broj na ikra dobieni od 1 kg Iljadi 100-200 9

Te`ina na `enki Broj na ikra dobieni od `enka Iljadi 2001500 Pre~nik na jajca pred oploduvawe mm 1,0-1,5 Nabubreni mm 2,0-2,5 Broj na jajca vo 1 kg pred oploduvawe 700-1000 Iljadi Nabubreni 80-120 Vreme me u oploduvawe i Stependen 60-70 izle`uvawe Denovi 3 4 Dol`ina na novoizle`enite larvi mm 4,8-5,0 5.2. Mrena, Barbus meridionalis (Ris.) Mrenata pripa a na familijata na krapovidni vidovi na ribi, Cyprinidae i vo podfamilijata na mrenovidni vidovi Barbinae, vo rodot Barbus. Mrenata ima dolgo i vretenesto telo pokrieno so sitni skralu{ki. Glavata i e relativno golema so golema poludolna usta na ~ii {to kraevi postojat dva para na musta}i. Ima izrazito golema analna perka. Na opa{nata perka se zabele`uvaat pogolem broj na temni to~ki so razli~na golemina. Opa{nata perka e slabo zase~ena. Teloto na mrenata od gornata strana e zlatno kafeavo so pogolem broj na temni fleki na ko`ata, koi {to na stoma~nata strana se gubat. Bojata na stoma~nata strana e mnogu posvetla i e od bela do bledo `olta. Kako {to e vpro~em i kaj pogolem broj na ciprinidni vidovi i mrenata na mrest sleguva vo litoralniot region (krajbre`ieto) i ikrata ja polaga vo pomali grupi, vo koi po pravilo, sekoga{, `enskite edinki se pobrojni od ma{kite. Vremeto na polagawe na ikra e dosta dolgo i polovo zreli edinki se sra}avaat od krajot na mesec maj pa se do po~etokot na mesec avgust koga temperaturata na vodata vo litoralniot region e povisoka i se dvi`i od 19 0 S do 23 0 S. Polagaweto na ikrata e prete`no na podloga od pogolemi kamewa, ~akal i krupen pesok, kade {to ma`jacite pravat mrestovi so dimenzii od okolu polovina metar. Retko mrestovi od mrena mo`e da se sretnat i na livadite od Chara. Pri preminuvawe vo polova faza, boite na teloto se pointenzivni, pri {to belata boja na stoma~nata strana se prepokriva so svetlo `olta boja. Toa uka`uva na faktot deka brojot na pigmentite za vreme na polovota faza e zgolemen. Isto taka promeni se javuvaat i na gornata (grbnata) strana na teloto. Toa e pred se poradi pojavata na sitni ispaknuvawa koi se najbrojni na nekoi delovi na glavata. Ikrata na mrenata nema lepliv sloj i ne se zalepuva za podlogata tuku navleguvaat vo prazninite {to se javuvaat pome u ~akalot. Toa e mnogu dobra za{tita koja {to ja za{tituva ikrata da ne bide uni{tena od nekoi predatori kako {to se drugite ribi. Druga za{tita na ikrata e i ihtiotoksinot koj {to se sodr`i vo nea. Brojot na zrna ikra e dosta razli~en i zavisi od vozrasta na edinkite, nivnata te`ina i se dvi`i od 20.000 do 30.000. 10

Edinkite na mrena sozrevaat na razli~na vozrast. Mo`e da se sretnat polovo zreli edinki i na trigodi{na vozrast, no toa e dosta retko. Sozrevaweto na edinkite e pred se povrzano so koli~estvoto na hrana vo tekot na `ivotot, {to e vo direktna zavisnost i od red drugi ekolo{ki faktori. Mrenata spa a vo relativno krupni ribi. Mo`e ad naraste do 50 cm i do 1 kg te`ina, no dosta retko. Pogolem del od `ivotot mrenata `ivee vo krajbe`niot region, osobeno vo regioni so kamenesta podloga ili pak vo regioni pokrieni so ~akal. Naj~esto se dvi`i vo blizina na dnoto poradi toa {to i izvorot na hrana i se organizmite koi {to `iveat na dnoto. 5.3. Попадика, Vimba melanops (Hec.) Popadikata ima relativno kusa analna perka. Ustata e dolna. Dostignuva dol`ina od 32 cm. Teloto e relativno nisko i izdol`eno. Mesoto i e dosta vkusno i ako ima dosta koski. Popadikata mo`e da ima i stopansko zna~ewe. 6. Vidovi i koli~ini na ribite - ihtiomasa Namenata na sekoja akumulacija e definira u{te so nejzinata izgradba. Namenata na akumulacijata Kozjak e navodnuvawe i elektroproizvodstvo. Pri iskoristuvaweto na vodata za namenata za koja {to e vpro~em i izgradena akumulacijata mnogu malku, ili voop{to ne se vodi smetka za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo akumulacijata. Promenlivite karakteristiki na akumulaciite (povr{ina na vodenoto ogledalo, volumenot, dlabo~inite, a so toa i promenata na ekolo{kite uslovi vo istite pretstavuvaat golem problem za precizno definirawe (odreduvawe) na vkupnoto koli~estvo ihtiomasa, na to~noto definirawe (odreduvawe) na vkupnata godi{na produkcija na ihtiomasa, kako i za definirawe (odreduvawe) na godi{nata produkcijata na ihtiomasa po vidovi. Odreduvaweto na vkupnata ihtiomasa vo akumulacijata Kozjak e napraveno vrz osnova na integriranite vrednosti na primarnata produkcija na fitoplanktonot, periodot na obnovuvawe na negovata populacija i ~estotata na pojavata, pri {to se zemeni vo predvid varirawata na nivoto na akumulacijata (proceneti sredni vrednosti na povr{ina na vodenoto ogledalo i volumenot) i e presmetana pribli`nata vrednost na produkcijata na fitoplanktonot, zooplanktonot i ribnata populacija. Spored na{ite soznanija vo momentov vo akumulacijata Kozjak se sre}avaat 9 (devet) vidovi na ribi koi {to se sre}avaat vo lovinite na sportskite ribolovci. Ne e isklu~eno da vo akumulacijata se sre}avaat i drugi alohtoni vidovi na ribi koi se sporadi~no ili incidentno uloveni. 11

Kvalitativno kvantitativen sostav na ihtiofaunata vo akumulacijata Kozjak Vid na riba Latinsko ime Koli~estvo na riba (vo toni) Поточна пастрмка Salmo macedonicus (Kar.) 10 Крап Cyprinus carpio (L.) 15 Виножитна пастрмка Oncorhynchus mykiss (Wal.) 10 Клен Leuciscus cephalus 8 Скобуст Chondrostoma nasus (L.) 2 Мрена Barbus meridionalis (Ris.) 2 Gomnu{ka Alburnoides bipunctatus (Bl.) 0.2 Попадика Vimba melanops (Hec.) 2 [tipalka Cobitis vardarensis (Kar.) 0.2 Spored na{ite presmetki akumulacijata Kozjak raspolaga so vkupna ihtiomasa od okolu 55 toni koja e izrazena za sekoj vid poedine~no vo procenti na sledniot grafik. Крап 31% Виножитна пастрмка 22% Поточна пастрмка 22% Боцкалка 0% Попадика 4% Вардарка 0% Мрена 4% Скобуст 4% Клен 13% Godi{niot prirast na ribite spored soznanijata e razli~en i zavisi od tempoto na rast, nadvore{nite uslovi na sredinata, koli~estvoto na dostapna hrana, kako i od genetskite predispozicii na sekoja riba pooddelno. Istra`uvawata na individualniot prirast na pova`nite pretstavnici poka`uva deka vkupnata koli~ina na prirast poka`uva vrednosti od okolu 16 toni, koja {to pak izrazena za poedini vidovi e pretstavena na grafikot. Godi{niot prirast na ribite od akumulacijata Kozjak e pretstavena na grafik i se dvi`i od 0,060 kaj bockalka i vardarka, pa se do 5,14 toni godi{no kaj krapot. 12

Виножитна пастрмка 3,43 Крап 5,14 Поточна пастрмка 3,43 Боцкалка 0,06 Попадика 0,57 Мрена 0,57 Вардарка 0,06 Клен 2,00 Скобуст 0,57 Vkupnata produkcija na ihtiomasata izrazena vo kg/ha se dvi`i okolu 12 kg, a poedine~niot prirast po vidovi e pretstaven na grafikot. Боцкалка Попадика Вардарка Мрена Скобуст Клен Виножитна пастрмка Крап Поточна пастрмка 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 godi{en prirast (vo toni) 7. Definirawe na ribolovnite vodi so model na stopanisuvawe Spored raspolo`livite podatoci, sogleduvaweto na terenot, kontaktite so lokalnoto naselenie, sportskite ribolovci i drugi zainteresirani strani akumulacijata Kozjak ovozmo`uva pogolem broj na iskoristuvawe na neziniot ihtiolo{ki potencijal. 7.1. Rekreativen ribolov Na akumulacijata Kozjak e mo`en rekreativen ribolov preku celata godina. na cela povr{ina na akumulacijata. Akumulacijata Kozjak prestavuva atraktivna zona za site rekreativni ribolovci. 7.2. Sportski ribolov (natprevari) Na akumulacijata Kozjak e mo`no organizirawe na sportski ribolov preku celata godina. 13

7.3. Stopanski ribolov Poradi malata produkcija na akumulacijata, kako i faktot deka taa e se u{te vo faza na formirawe i stabilizacija na rastitelniot i `ivotinskiot svet se predlaga vo narednite tri godini da ne se organizira stopanski ribolov. Potrebno e postojano sledewe na sostojbite na kvalitetot na vodata, kako i sostojbata na populaciite na ribite za da mo`e da se proceni na~inot na nivnoto natamo{no iskoristuvawe i upravuvawe. 7.4. Predlog na zoni za akvakultura 14

Momentalno vodite na akumulacijata Kozjak ne se upotrebuvaat za akvakultura. Predlagame organizirawe na akvakultura na desnata strana na akumulacijata Kozjak, vo zalivite pred branata. Osobeno prepora~uvame posebno kafezno odgleduvawe na poto~na i ohridska pastrmka. Predlagame da se otpo~ne so 100 kafezi so golemina od 5 h 5 h 5 m 3 so koli~ina od 6 kg/m 3 odnosno okolu 700 kg na kafez, {to zna~i deka vkupnoto proizvodstvo na poto~na i ohridska pastrmka bi bilo okolu 70.000 kg. 8. Merki za za{tita i odr`uvawe na ribite: 8.1. Organizacija na ribo~uvarskata slu`ba Za uspe{na realizacija na fizi~kata za{tita na ribniot fond od akumulacijata Kozjak potreben e pogolem broj na ribo~uvari. Nivniot broj ne bi trebalo da bide pomal od tri (3) lica (za vreme na lovostoj i zabrani ovoj broj e prepora~livo da se zgolemi ili pak da se zgolemi anga`iranosta na postoe~kiot broj na ribo~uvari). Dol`nosta za obezbeduvawe na ribo~uvarskata slu`ba e na sportskite ribolovni zdru`enija i na MZ[V. 8.2. Sledewe na sostojbata na vodata, zaboluvawe i pomor na riba kako i nevoobi~aeno odnesuvawe na ribite Za navremeno reagirawe i prevzemawe na soodvetni ~ekori za nadminuvawe na nepovolnite vlijanija pri eventualno vlo{uvawe na kvalitetot na vodite, namaluvawe na nivoto vo vodnite ekosistemi, sledewe na zdravstvenata sostojba na ribniot fond vo akumulacijata Kozjak, eventualna pojava na pomor i nevoobi~aeno odnesuvawe na ribite vo akumulacijata potrebno e permanentnoto sledewe na sostojbata vo akumulacijata Kozjak od strana na soodvetna organizacija od oblasta na ribarstvoto vo R.Makedonija. 8.3. Plaanirawe na selektiven i meliorativen ribolov Selektiven i meliorativen ribolov vo momentov ne e potrebno da se izvr{uva bidej}i ne postoi mo`nost za masovno razmno`uvawe na nekoi alohtoni vidovi koi imaat ponekvalitetno meso od ostanatite vidovi vo akumulacijata Kozjak. 8.4. Utvrduvawe na golemina na ribi po vidovi pod koja ne smeat da se lovat Zaradi odr`uvawe na prirodnata populacija na ribite vo akumulacijata Kozjak, kako i ovozmo`uvawe na priroden mrest od edinki koi {to prirodno sozreale i se vo reproduktivna faza (polova faza) potrebno e da se zapazuvaat odredeni normi. Imeno za site ribi vo site vodni ekosistemi postojat minimalni golemini pod koi {to ribite ne smeat da se lovat za da mo`at da se izmrestat barem dva pati pred da bidat uloveni. Zatoa ja predlagame goleminata na ribi po vidovi pod koja ne smeat da se lovat : Golemina na ribi po vidovi pod koja ne smeat da se lovat Vid na riba Latinsko ime Golemina Поточна пастрмка Salmo macedonicus (Kar.) 25cm Крап Cyprinus carpio (L.) 35cm Виножитна пастрмка Oncorhynchus mykiss (Wal.) Клен Leuciscus cephalus 25cm Скобуст Chondrostoma nasus (L.) 25cm 15

Мрена Barbus barbus (Kar.) 25cm Вардарка Alburnoides bipunctatus (Bl.) Попадика Vimba vimba melanops (Hec.) 15cm Боцкалка Cobitis taenia vardarensis (Kar.) 8.5. Utvrduvawe na periodot na priroden mrest po vidovi Prirodniot mrest na ribnite populacii e promenliv sekoja godina i zavisi pred se od temperaturata na vodata vo akumulacijata. No sepak postojat odredeni soznanija za eventualniot po~etok na mrestot i negovoto vremetraewe za site vidovi na ribi. Se zabranuva lovewe na odredeni vidovi na riba vo akumulacijata Kozjak: - re~na pastrmka od 01. Oktomvri do 15 Fevruar - krap od 01. April do 30. Juni - klen od 01. Maj do 31. Maj - skobust od 01. April do 31. Maj - mrena od 01. Maj do 30. Juni - popadika od 01. Maj do 30. Juni 8.6. Opredeluvawe na prirodni plodi{ta Namenata na akumulacijata Kozjak e proizvodstvo na elektri~na energija. Zatoa za vreme na gore poso~enite periodi na priroden mrest potrebno e permanentno sledewe na nivoto na vodata vo akumulacijata Kozjak i prevzemawe na soodvetni merki pri eventualno naglo namaluvawe na nivoto na vodata koe mo`e da predizvika {teti na oplodenata ikra. Prirodnite plodi{ta na krapot, klenot, skobustot i mrenata se nao aat pred se na blagite tereni vo sredi{niot i po~etniot del na formiraweto na akumulacijata Kozjak. 8.7. Posebni merki za za{tita na prirodni plodi{ta Posebni merki za za{tita na prirodnite plodi{ta na krapot, klenot, skobustot, mrenata i poto~nata pastrmka treba da se sostojat vo nivno odr`uvawe, a osobeno e potrebno nivna fizi~ka za{tita od ribokradci za vreme na intenzivniot mrest. Spored soznanijata so koi raspolagame na mislewe sme deka na akumulacijata Kozjak vo momentov ne e potrebno poribuvawe. Dokolku vo naredniov period se ovozmo`i uspe{no odvivawe na prirodniot mrest na site ekonomski zna~ajni ribi sostojbata na samoodr`uvawe na populaciite na ribite mo`e da bide odr`liva i vo naredniot period. Potrebno e postojano sledewe na sostojbite na avtohtonite ribni populacii kako bi se ovozmo`ilo navremeno poribuvawe isklu~ivo so avtohtonen riben podmladok a se vo soglasnost na zakonskite propisi. 9. Programa za poribuvawe Spored soznanijata so koi raspolagame na mislewe sme deka vo akumulacijata Kozjak vo momentov e potrebno poribuvawe so podmladok od krap. Poribuvaweto bi se odvivalo vo narednite dve godini so podmladok od krap i so golemina od 50 g, vo koli~ini od 100 ind/ha, (presmetano na maksimalna povr{ina), odnosno okolu 135 000 edinki so vkupna te`ina od okolu 6800 kg, sekoja godina. Osven toa, predlagame da se vr{i permanentno 16

poribuvawe so {est mese~en podmladok od poto~na pastrmka, vo koli~ini od 50.000-100.000 edinki vo narednite tri godini. Potrebno e postojano sledewe na sostojbite na avtohtonite ribni populacii kako bi se ovozmo`ilo navremeno poribuvawe isklu~ivo so avtohtonen riben podmladok, a se vo soglasnost na zakonskite propisi. Dokolku vo naredniot period se ovozmo`i uspe{no odvivawe na prirodniot mrest na site ekonomski zna~ajni ribi (krapot, klenot, mrenata i poto~nata pastrmka), a se namali populacijata na alohtonata vino`itna pastrmka populaciite na ribite bi mo`ele da se odr`uvaat vo optimalni ramki i so sopstveniot mrest. 10. Koli~ini na dozvolen ulov po vidovi za rekreativen i stopanski ribolov za period od 6 godini so dinamika na godi{no nivo Od na{ite soznanija za tempoto na rastewe na poedini vidovi na riba, vozrasnata i polovata struktura na nivnite populacii vo akumulacijata Kozjak mo`eme da konstatirame deka vo tekot na narednite 6 godini od akumulacijata Kozjak mo`e da se izlovat 90-120 toni riba od site vidovi. Dokolku toa se raspredeli podednakvo po godini mo`e da se zaklu~i deka od akumulacijata Kozjak mo`e da se izlovat 20-22 toni (20000-22000 kg) riba godi{no od site vidovi. Koli~ini na dozvolen ulov po vidovi za rekreativen ribolov so dinamika na godi{no nivo Vid na riba Latinsko ime koli~ini na dozvolen ulov Поточна пастрмка Salmo macedonicus (Kar.) 4.000 Крап Cyprnus carpio (L.) 6.000 Виножитна пастрмка Oncorhynchus mykiss (Wal.) 4.000 Клен Leuciscus cephalus 2.000 Скобуст Chondrostoma nasus (L.) 1.000 Мрена Barbus barbus (Kar.) 1.000 Gomni{ka Alburnoides bipunctatus (Bl.) 200 Попадика Vimba vimba melanops (Hec.) 1.000 [tipalka Cobitis taenia vardarensis (Kar.) 200 Kako {to pogore napomenavme postojat realni mo`nosti za organizirawe na rekreativen i sportski ribolov na akumulacijata Kozjak. Spored procenetata koli~ina od akumulacijata Kozjak vo tekot na edna godina mo`e da se izlovat okolu 20.000 kg. 11. Dozvolen broj na ribolovni sredstva i broj na ribolovni denovi Na akumulacijata Kozjak e dozvolen rekreativen ribolov. Za pastrmkata se dozvoluva rekreativen ribolov - blinker so vle~ewe, so ograni~uvawe na 12 lovni dena vo godinata. Za ostanatiot rekreativen ribolov se dozvoluvaat dve ribolovni trski so po tri jadici na trska ili tri ribolovni trski so po edna jadica (so ili bez ma{inka). Dozvolen 17

dneven ulov iznesuva: poto~na pastrmka do 4 primeroci, vino`itna pasrmka neograni~eno, krap do 2 primeroci, klen i skobust do 5 kg mrena i popadika do 3 kg. Dokolku pred krajot na sezonata za rekreativen ribolov na pastrmka se izlovat dozvolenite koli~ini, da se zabrani ponatamo{en ribolov do narednata godina. 12. Ekonomska osnova za koristewe na ribolovnata voda so predlog za visina na nadomest Akumulacijata Kozjak spa a vo redot na golemi akumulacioni ezera. Taa e mlada akumulacija koja {to e vo faza na stabilizirawe i zatoa ne se prepora~uva stopanski ribolov za narednite tri godini.. Predvidenite koli~ini od 70 tona pastrmka koi {to mo`at da se proizvedat vo akumulacijata Kozjak, a imaj}i ja predvid momentalnata cena na pazarot na pastrmkata, godi{no mo`e da se ostvaruva prihod od 21.000.000.00 denari. Kako {to be{e pogore napomenato godi{nite dozvoleni koli~ini za izlov za rekreativen ribolov se dvi`at od 19.400 do 20. 000 kg. Imaj}i ja predvid momentalnata cena na pazarot na oddelni vidovi riba cenata na dozvolenata riba za izlov e 4.320.000.00 denari. Spored brojot na predvideni koli~ini za izlov za rekreativen ribolov brojot na ribolovni denovi iznesuva 5000 (pet iljadi). Blizinata na akumulacijata do gradot Skopje kako centar so najgolem broj na rekreativni ribolovci ni dava za pravo da veruvame deka brojot na ribolovni denovi (broj na prisutni rekreativni ribolovci vo tekot na godinata) e ostvarliv i realen. Visinata na nadomestot za organizirawe rekreativen ribolov iznesuva 10% od vrednosta na prodadenite dozvoli za rekreativen ribolov. Od soznanijata vo izminatiot period cenata na dnevnite dozvoli koi se izdavaat vo najgolem broj, iznesuvala okolu 100,00 denari. So ogled na ova, i na odredenite ribolovni denovi, nadomestot za koncesija na godi{no nivo bi iznesuval okolu 50.000,00 denari. Br. 2008 godina Minister Aco Spasenoski 18