Projekta inženiring Ptuj d.o.o Ptuj, Trstenjakova ulica 2

inženiring Ptuj d.o.o. 2250 Ptuj, Trstenjakova ulica 2 Investitor: Objekt: MESTNA OBČINA MARIBOR Ulica heroja Staneta 1 2000 MARIBOR DOZIDAVA CENTRALNE KUHINJE VRTEC TEZNO Vrsta projekta: Vrsta gradnje: Vsebina mape: PZI NOVA GRADNJA, DOZIDAVA, REKONSTRUKCIJA, ODSTRANITEV OBJEKTA 5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME Številka projekta: 80-44-21-12 Izvod št. Datum: november 2013

5.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: INVESTITOR: NAROČNIK: OBJEKT: VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: MAPA 5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME MESTNA OBČINA MARIBOR Ulica heroja Staneta 1 2000 MARIBOR MESTNA OBČINA MARIBOR Ulica heroja Staneta 1 2000 MARIBOR DOZIDAVA CENTRALNE KUHINJE VRTEC TEZNO PZI ŠTEVILKA PROJEKTA: 80-44-21-12 ZA GRADNJO: PROJEKTANT: Projekta inženiring Ptuj d.o.o. Trstenjakova ulica 2 2250 Ptuj NOVA GRADNJA, DOZIDAVA, REKONSTRUKCIJA, ODSTRANITEV OBJEKTA Direktor: MIRAN ČEH, dipl.ekon. ODGOVORNI PROJEKTANT: DRAGO VOBNER, univ.dipl.inž.str. IZS S-0439 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: BRANKO ČEPIĆ, univ.dipl.inž.arh. ZAPS 0349 A ŠTEVILKA NAČRTA: 80-44-21-12 KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: Ptuj, november 2013

SEZNAM SODELAVCEV PRI IZDELAVI MAPE Boštjan Mihurko, dipl.inž.str. tel.: 02/ 748 07 43 e-pošta: info@projekta-ptuj.si Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 2/ 25

5.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME Investitor: Objekt: Vrsta projektne dokumentacije: MESTNA OBČINA MARIBOR Ulica heroja Staneta 1 2000 MARIBOR DOZIDAVA CENTRALNE KUHINJE VRTEC TEZNO PZI Številka projekta: 80-44-21-12 5.1 Naslovna stran načrta 5.2 Kazalo vsebine načrta 5.3 Izjava odgovornega projektanta načrta (samo v PGD načrtu) 5.4 Tehnično poročilo 5.5 Risbe RISBE: 1. SITUACIJA - VODOVOD, PLINOVOD M 1:250 2. TLORIS KLETI VODOVOD IN KANALIZACIJA M 1:50 3. TLORIS KLETI OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE M 1:50 4. TLORIS PRITLIČJA VODOVOD IN KANALIZACIJA M 1:50 5. TLORIS PRITLIČJA OGREVANJE IN PLIN 6. TLORIS PRITLIČJA PREZRAČEVANJE IN POHLAJEVANJE 7. TLORIS STREHE IN OSTREŠJA PREZRAČEVANJE IN HLAJENJE 8. SHEMA PRIPRAVE TOPLE SANITARNE VODE 9. SHEMA PLINSKE KOTLOVNICE 10. SHEMA PLINSKE INŠTALACIJE IN VARNOSTNEGA SISTEMA 11. DETAJL RAZVODA PLINA V TALNI KINETI 12. SHEMA PREZRAČEVANJA KUHINJE Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 3/ 25

UPORABLJENI PREDPISI, STANDARDI IN NORMATIVI - Zakon o graditvi objektov - Ur.l. RS št. 110/2002 - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov - Ur.l. RS št. 126/2007 - Pravilnik o projektni dokumentaciji - Ur.l. RS št. 55/2008 - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 10, -Ur. l. RS, št. 52/10 - Pravilniku o zvočni zaščiti stavb - Ur.l. RS, št. 14/99 - Toplotni sončni sistemi in sestavni deli -SIST EN 12975:2006, SIST EN 12976:2006 - Preskusi požarne odpornosti servisnih inštalacij - 3. del: Tesnitve prebojev - SIST EN 1366-3:2009 - Oskrba z vodo - Zahteve za zunanje vodovode in dele - SIST EN 805 - Specifikacije za napeljave za pitno vodo v stavbah - SIST EN 806 - Kanalizacijski sistemi za stavbe in zemljišča - DIN 1986 - Tehnični predpisi za pitno vodo - DIN 1988 - Zaprte membranske posode za sanitarno vodo - DIN 4807-5 - Težnostni kanalizacijski sistemi v stavbah - SIST EN 12056:2001 - Pravilnik o pitni vodi - Ur.l. RS št. 19/2004, Ur.l. RS št. 35/2004 - Pravilnik o materialih in izdelkih namenjenih za stik z živili - Ur.l. RS št. 36/2005 - Pravilnik o oskrbi s pitno vodo - Ur.l. RS št. 35/2006 - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oskrbi s pitno vodo - Ur.l. RS št. 41/2008 - Preskusi požarne odpornosti servisnih inštalacij - 3. del: Tesnitve prebojev - SIST EN 1366-3:2009 - Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca Ur.l. RS, št. 73/2000, Spremembe: Ur.l. RS, št. 75/2005, 33/2008, 126/2008, 47/2010 Pri načrtovanju oskrbe objekta z vodo so se upoštevali: Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (prečiščeno besedilo-muv št. 11/2005, 31/2005, 30/07, 22/08); Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, 41/08); Tehnični pravilnik (MUV št. 11/2001, 31/2005); Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Maribor (MUV 26/05, 6/06, 13/06, 12/09); Odlok o načinu upravljanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor (MUV 26/05 UPB, 6/06, 13/06); kataster vodovodnih naprav in objektov. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 4/ 25

5.4 TEHNIČNO POROČILO 5.4.1. Splošno PREDSTAVITEV VRTCA Stavba vrtec Tezno enota Mišmaš, je bil zgrajen leta 1973 na Dogoški c. 20 v Mariboru na parc. št. 2950/1 k.o. Tezno. Od odprtja leta 1978 objekt ni imel večjih investicij, izvajala so se le investicijsko vzdrževalna dela, kot so prenova sanitarij, zamenjava dotrajane peči za ogrevanje (energent je zemeljski plin), sanacija strehe (zamenjava kritine). Vrtec ima 7 oddelkov za potrebe otrok prvega starostnega obdobja in drugega starostnega obdobja. V vrtcu je 124 otrok. FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTA Objekt je zasnovan kot pritličen in delno podkleten. Podkleteni del objekta je zidan, medtem ko je pritličje v celoti zgrajeno iz montažnih elementov (MARLES). V kletnih prostorih se nahajata dve igralnici, sanitarije in razne shrambe. V pritličju je upravni del (računovodstvo, tajništvo, ravnateljica, shrambe, sanitarije), vzgojni del (igralnice 6x, sanitarije za otroke, shrambe igrač, hodniki z garderobami) in kuhinjski del (shrambe, kuhinja, sanitarije, garderobe). Osvetljenost prostorov je naravna neposredno preko oken. Vrtec ima 870,60 m2 uporabne površine. SPLOŠNO O NAMERAVANIH POSEGIH Poseg predvideva dozidavo prizidka k kuhinji v velikosti 25,60m x 4,00m, prav tako se bodo na novo obstoječa kuhinja rekonstruirala in opremila z novo opremo za dnevno kapaciteto 3 x 430 obrokov. Nova kuhinja bo centralna za vse vrtce na Teznem v občini Maribor. Pri predvidenem posegu je predvidena premestitev kurilnice v nov del prizidka. Ob objektu je predvidena nova nadstrešnica na V strani, skupne bruto površine 80,50m 2. 5.4.2. Projektna naloga Celotna PN je kot sestavni del pogodbe in se nahaja v pogodbeni dokumentaciji. V nadaljevanju je samo izvleček. Je bila izdelana 10.5.2012. Dnevno se bo pripravljalo 3x 430 obrokov. Načrt strojnih inštalacij in opreme zajema: vodovod in kanalizacijo, ogrevanje, splošno in prisilno prezračevanje, klimatizacija, pohlajevanje, požarno varstvo (detektorji, alarmne naprave, sredstva za gašenje), mikrolokacije instalacijskih priključkov, odvodnjavanje utrjenih površin (ni predmet strojnih inštalacij). Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 5/ 25

Sprememba načrta zaradi spremenjenih okoliščin iz razpisa energetske sanacije Pristopi se k deljenju projekta obnove vrtca in sanacije na tri faze: 1.FAZA Obnova sanitarnih vozlov v pritličju, obdelana v projektu št. 86-44-263-12/1 2.FAZA Dozidava in adaptacija kuhinje v centralno kuhinjo za vse vrtce v Mariboru, obdelano v tem projektu št. 80-44-21-12 3.FAZA Energetska sanacija vrtca obdelana v projektu št. 86-44-263-12/3 5.4.3. Tehnični opis del pri dozidavo centralne kuhinje Načrt obravnava strojne instalacije za potrebe objekta DOZIDAVA CENTRALNE KUHINJE za VRTEC TEZNO, enota MIŠMAŠ. Strojne instalacije, ki se pojavljajo v objektu so: notranji vodovod, vertikalno kanalizacijo, ogrevanje, plin, hlajenje in prezračevanje v naslednjem obsegu: A. Vodovod in kanalizacija: Obnoviti je potrebno priključek na javno vodovodno omrežje in urediti požarno zaščito, Topla voda naj se pripravlja centralno s kombiniranim bojlerjem oz. grelnikom vode nameščenim v strojnici objekta (energent je zemeljski plin in v 3. fazi energetske obnove še toplotne črpalka, Topla voda pri umivalnikih za otroke ter kadicah in prhah za nego otrok ne sme presegati 35 C, Topla voda za kuhinjo naj ima višjo temperaturo, Za preprečitev nastajanja oblog vodnega kamna se naj uporabi brez kemična metoda (brez dodajanja polifosfatov), Razvod hladne in tople vode naj bo izveden s plastičnimi cevmi, Notranja hišna kanalizacija bo izvedena s PP kanalizacijskimi cevmi, Odduhi se vodijo na streho objekta in se zaključijo s strešnimi kapami, B. Ogrevanje in hlajenje: Kot glavni vir energije za ogrevanje se uporabi sodoben kondenzacijski kotel, kot pomožni pa multi split sistem, ki omogoča ob istočasnem hlajenju prostorov ogrevanje sanitarne vode preko posebnega modula. Ta naprava bo delovala poleti oziroma v toplih dneh leta. Celoten objekt se ogreva z radiatorskim ogrevanjem dvocevni sistem z nadometnim bakrenim ali jeklenim razvodom (zahteva investitorja). Uredi se več radiatorskih vej. Izvede se dodatno hlajenje kuhinjskih prostorov. C. Prezračevanje : Predvidi se prisilno prezračevanje prostorov kuhinje in pripadajočih prostorov kuhinje; D. Notranja plinska instalacija: Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 6/ 25

Zemeljski plin se uporabi za ogrevanje in kuhanje. Odgovarja obstoječ priključek z merilno regulacijsko opremo. Do plinskih trošil se izvede nov razvod plina, delno nadometno, delno v talni kineti do mikrolokacij plinskih trošil. vgradi se sitem detekcije za kotlovnico in kuhinjo in varnostni sistem blokade, ko prezračevanje ne deluje. Oskrba z energijo: Objekt je oskrbovan preko kotlovnice na zemeljski plin. Vgrajen je kotel Rendamax iz leta 1998, tip 2803 z močjo 194 kw in je dotrajan. Poraba plina na letni ravni znaša ca. 20.000 m3. Na objektu je nujno urediti energetsko učinkovito ogrevanje (nizkotemperaturni režim obratovanja, novi energent, če je to smiselno, menjavo kotla, nove razvode). V našem primeru je potrebno zaradi dozidave kuhinje načrtovati in opremiti novo plinsko kotlovnico na zemeljski plin. Star kotel je namreč dotrajan in se kvari. Komunalni priključki: (plin, vodovod) Vrtec je že priključen na zemeljski plin tlaka 100 mbar, ki se uporablja za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in za kuhanje. Vodovodni priključek se pri dozidavi zavaruje z zaščitno cevjo in v obstoječ vodomerni jašek se vgradi vodomer z dajalnikom impulzov za daljinsko odčitavanje stanja porabe vode. A. VODOVOD IN KANALIZACIJA HIŠNI PRIKLJUČEK VODE IN ZUNANJA POŽ. ZAŠČITA Hišni priključek DN65 je obstoječ in poteka od cestišča, kjer je podzemni hidrant proti vhodu v vrtec. V kleti vrtca je vodomerni jašek. Vodovodni priključek je sestavljen iz priključne garniture za navrtanje oziroma odcepnega kosa priključne cevi (položene v zaščitni cevi), čistilnega kosa, zaklopnika oziroma zasuna in obračunskega vodomera z možnostjo daljinskega odčitavanja porabe vode z ustreznimi ventili oziroma zasuni, nepovratno loputo in raztezno cevjo. Obstoječi notranji vodomerni jašek se opusti in se predvidi zidna niša. Obstoječ obračunski vodomer je potrebno ob vsakem novem posegu na obstoječem objektu (rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, ipd.) zamenjati z volumetričnimi, ki imajo možnost daljinskega odčitavanja porabe vode. V zgradbi mora biti volumetrični obračunski vodomer vgrajen v tipizirano nišo, konzolo ali jašek na dostopnem mestu. Če je to mesto oddaljeno več kot 10 m od čelne stene, skozi katero prehaja priključek v zgradbo, morata biti niša ali jašek nameščena v to steno ali ob njej na dostopnem mestu. Priključek je v tem primeru izveden tako, da je vgrajen v zaščitni coni oz. kineti v padcu proti revizijskemu jašku. poveča in obnovi. Vgradi se kombiniran volumetrični vodomer z daljinskim odčitavanjem, ki ga določi pooblaščena oseba Mariborskega vodovoda na licu mesta. Projektno odgovarja kombinirani vodomer dimenzije DN 50/20. Poraba vode se v prihodnje ne bo povečala, saj se kuhinja dograjuje zaradi zagotovitve predpisov, ki veljajo na tem področju. Število obrokov pa ostaja v bistvu nespremenjeno glede na obstoječe stanje. Pred vgradnjo obračunskega vodomera mora biti narejen posnetek in opravljena tlačna preizkušnja vodovodnega priključka, ki ji mora prisostvovati investitor. O opravljeni preizkušnji vodovodnega priključka se sestavi poročilo, ki ga podpišeta investitor in upravljavec. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 7/ 25

V jašku ali niši mora biti cev nameščena vsaj 50 cm od tal in pritrjena oziroma fiksirana na konzolah. Nepovratni ventil za obračunskim vodomerom je treba vsaj enkrat letno preizkusiti tako, da se zapre glavni ventil pred vodomerom in odpre ventil za zasilni priključek. Preizkušati ga mora uporabnik, ki odgovarja za poškodbe obračunskega vodomera. Potek obstoječega vodovodnega priključka je razviden iz situacije. Uredi se nov priključek (zamenjava obstoječe cevi z novo) in vse se izvede v zaščitni cevi, da bo možna spet menjava priključka. Vodomerno mesto je predvideno v zidni niši, tako za vstopom cevi skozi zid. Uredi se vodotesen prehod vodovodne cevi v objekt. Zahteve za izvedbo hišnega priključka vodovoda Merilno mesto vodomerna niša Merilno mesto je predvideno v posebnem prostoru v kleti. V merilnem mestu se vgradi naslednja vodovodna armatura s pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode: - 1x zasun DN65-1x lovilnik nesnage DN65-1x kombinirani vodomer DN50/20 z montažno demontažnim kosom - 1x nepovratni ventil DN65-1x zasun DN65-1x koleno 90 DN65 Tehnična izvedba skupnega priključnega cevovoda Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode (SIST EN 805:2000), kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. Pred zasutjem cevi je potrebno izvesti tlačni preizkus vodovoda. Tlačni preizkus se mora izvajati po določilih SiST pren805- poglavje 10, ter z naslednjimi dopolnili: MDP= sistemski obratovalni tlak opredeljen kot največji možni obratovalni tlak v sistemu na mestu priključka. STP= sistemski preizkusni tlak za vse cevovode se določi STP= MDP x 1,5 MDP znaša za centralni vodovodni sistem ca. 7,00 bar. Predpreizkus se izvede tako, da se v vodovodu za dve uri vzpostavi tlak STP. Pred glavni preizkusom se tlak ponovno dvigne na STP. Glavni preizkus traja 1 uro in je uspešen, če v tem času tlak v cevovodu ne pade za več kot 0,2 bar. Zapisnik o tlačnem preizkusu naj bo napisan na obrazec, prirejen po DIN4279, del 9. Po zaključku del je potrebno skupni priključni cevovod in vodovodni priključek dezinficirati. Dezinfekcija se mora izvajati po določilih poglavja 11 (Dezinfekcija) standarda SiST pren 805, navodilih DVGW W 291 in po navodilih potrjenih od IVZ. Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko analizo in fizikalno-kemično analizo v primernem časovnem presledku. O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na podlagi tega potrdila se vodovod sme vključiti v obratovanje. Položitev cevovodov: Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 8/ 25

Cevovodi se polagajo v izkopan jarek 1,2 m globoko (nevozne površine) ter 1,4m globoko (vozne površine) in sicer na izravnano plast drobnega neostrega peska oz. mivke. Položene morajo biti dovolj ohlapno, da bo mogoče krčenje oz. širjenje cevi vsled temperaturnih sprememb. Raznim oviram na trasi ter spremembe smeri se lahko obidejo s krivljenjem cevi (PE cevi), pri tem pa je potrebno upoštevati minimalni polmer po navodilih proizvajalca. PE-polietilenske vodovodne cevi se medsebojno spajajo s spojkami (mufami) za elektrouporovno varjenje. Zveze PE cevi s prirobničnimi fazonskimi komadi se izvedejo z letečo prirobnico in na cev privarjenim PE končnikom, končnik je privarjen s spojko za elektrouporovno varjenje. Fazonski kosi so praviloma polietilenski, le izjemoma pa v LŽ izvedbi. Zasipanje cevi se izvede s peskom (ne lomljencem) do višine 30cm nad temenom cevi. Komprimiranje zasutja do višine 30cm nad temenom mora biti izvedeno ročno in dovolj pazljivo, da ne pride do poškodbe cevi. Nad ročnim zasipom je predviden strojni zasip s komprimiranjem v plasteh po 30 cm. Nad teme cevi cca 70 cm pod okoliškim terenom je potrebno položiti PVC opozorilni trak z napisom»pozor VODA«. Cestne kape armatur je potrebno opremiti z A.B. podstavki, vso podzemno armaturo pa označiti z ustreznim označevalnimi tablami. Vsa vozlišča je potrebno pred tlačno preizkušnjo sidrati z betonskimi podstavki in bloki. Pred izvajanjem montažnih del je obvezen predhodni pregled izkopanega jarka zaradi nivelete. Pred dokončnim zasipom je potrebno izvesti tlačni preizkus. Za odpravo morebitnih okvar oz. potrebnih delnih zapor so predvideni ustrezni podzemni zaporni zasuni, katerih lego je potrebno označiti z označevalnimi tablami. Pri polaganju vodovodnega cevovoda je potrebno upoštevati minimalne dovoljene odmike s kanalizacijo in sicer: Horizontalni odmiki - odmik objektov od primarnih in sekundarnih cevovodov minimalno 3m - kanalizacija (fekalna in mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovodni cevovod 3,0m od oboda kanala - kanalizacija (fekalna in mešana), ki poteka na večji globini kot vodovodni cevovod 1,5m od oboda kanala - kanalizacija (padavinska), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovodni cevovod 1,0m od oboda kanala - horizontalni odmik cevovoda in ostalih naprav infrastrukture - minimalno 1m Vertikalni odmiki: Če poteka trasa vodovodnega cevovoda pod: - kanalizacijo do 1,0m med obema obodoma - vertikalni odmik cevovoda in ostalih naprav infrastrukture - minimalno 0,5m Če poteka trasa vodovodnega cevovoda nad: - kanalizacijo do 0,6m med obema obodoma - vertikalni odmik cevovoda in ostalih naprav infrastrukture - minimalno 0,4m do 0,6m - vodovodni cevovod naj bo vedno nad kanalizacijo, v nasprotnem primeru je le tega potrebno položiti v zaščitni cevi. HIŠNA INSTALACIJA HLADNA VODA SANITARNA IN NOTRANJA POŽARNA ZAŠČITA Instalacija hladne vode DN32 do DN65 je predvidena iz pocinkanih navojnih cevi. Ostala vodovodna instalacija položena v tlaku in stenah, cevovodi do DN40 so predvidene iz večplastnih plastificiranih cevi za vodovod. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 9/ 25

Horizontalni razvod je speljan v tlaku pritličja, vertikalni vodi so speljani v zidnih regah. Pri posameznih dvižnih vodih ali skupinah potrošnikov so predvideni ustrezni zaporni ventili za delno zaporo instalacije, poleg tega pa mora biti vsak sanitarni element priključen na vodovodno instalacijo preko podometnega ali kotnega zapornega ventila, da ga bo mogoče v primeru okvare izločiti iz obratovanja ter popraviti brez vpliva na ostale. Priključke mikrolokacije v kuhinji je prilagoditi tehnološki opremi (glej tehnološki projekt kuhinje v mapi arhitekture). Izolacija cevovodov: - vidno potekajoči cevovodi (kotlarna): izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo debeline δ min =19mm - v stenskih utorih oz. montažnih stenah: izolacijske obloge predvidene za podometno vgrajene cevovode Pred vsakim iztočnim mestom predvideti podometni oz. kotni regulirni ventil. Da ne bi prišlo do zastajanja vode v hidrantnem omrežju in s tem do pojava bakterij v vodi je potrebno vsak notranji hidrant vezati na sanitarne elemente (WC kotliček) - s tem zagotovimo nenehen pretok vode skozi cevovode. Dispozicija hidrantne omarice je razvidna iz načrta in je izbrana v skladu s študijo požarne varnosti. EURO hidrantna omarica vsebuje 30m cevi premera DN 25, ročnik na zasun DN 25, priključni ventil 2, gibljivi nastavek 2 in gibljivi kolut za odvijanje cevi. TOPLA VODA Priprava tople vode bo centralna in sicer: Bojler se osnovno ogreva s plinskim trošilom (stenskim plinskim kondenzacijskim kotlom) in preko ogrevnega modula v poletnem času s toplotno črpalko. Spodnji register služi toplotni črpalki, zgornji grelnik pa je oskrbovan iz razdelilnika v strojnici. Volumen bojlerja je glede na računano porabo tople vode določen in izračunan ter znaša 800 litrov. Temperatura vode v bojlerju naj bo med 55 in 60 C. Za znižanje temperature vode za potrebe vrtca otroci se preko mešalnega ventila nastavi temperatura med 30 in 35 C. Grelni medij bo topla voda 55/40 0 C zagotovljena preko plinskega kotla ali toplotne črpalke VRV posebni modul. Za preprečitev nastajanja apnenca vodnega kamna v bojlerju in ceveh je potrebno v dovod hladne vode vgraditi napravo za nevtralizacijo vodnega kamna. Za preprečevanje nabiranja vodnega kamna na stenah grelnih naprav se uporabi naprava POLAR, ki služi za nevtralizacijo vodnega kamna v vodovodnih ceveh. Opisana je v nadaljevanju. Naprave ne potrebujejo priklopa na električno omrežje. Zamenjuje se samo anoda. ki se s časoma stroši. Upoštevati je potrebno navodila za montažo naprave, da dobimo maksimalne učinke delovanja. Zaradi razsežnosti razvoda tople vode je predviden cirkulacijski vod voden ob razvodu tople vode. Za pospešitev cirkulacije se vgradi cirkulacijska črpalka. Za znižanje temperature na iztočnih mestih je predvideno centralno primešavanje hladne vode v mešalni posodi z regulacijo izstopne temperature tople vode 35-50 0 C preko posebnega mešalnega ventila z regulacijo preko računske enote LEGIOMIX (temperaturni regulator). Naprava istočasno Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 10/ 25

poskrbi za periodično uničevanje bakterije legionele ob sinhronizaciji s plinskim kotlom in krogotokom za bojler. Izolacija cevovodov topla voda in cirkulacija: - vidno: izolacijski žlebaki z zaprto celično strukturo debeline δ min =15mm (npr. ARMSTRONG ARMAFLEX AC) - v stenskih utorih oz. montažnih stenah, tlaku: npr. ARMSTRONG Tubolit SR izolacijske obloge DEZINFEKCIJA CEVOVODOV TOPLE VODE Toplotni šoki se naj izvršijo periodično po ustreznem obratovalnem planu vzdrževalne službe, skladno z obratovalnimi navodili! ROČNI GASILNIKI Za začetno gašenje požara so predvideni ročni gasilniki za gašenje s prahom in CO 2, ki se postavijo na lokacije predvidene s študijo oz. zasnovo požarne varnosti. SANITARNI PREDMETI Vsi predvideni sanitarni elementi so domače ali tuje proizvodnje. Vsa predvidena sanitarna oprema mora biti I. kvalitete. Njihovo število, razmestitev in velikost so razvidni iz priloženih načrtov in predračunskega popisa materiala in del. Na odvodu je vsak sanitarni element opremljen s smradno zaporo (sifonom), na dovodu pa je opremljen z zapornim organom tako, da ga lahko v slučaju okvare brez vpliva na ostale izločimo in popravimo. Oprema sanitarnih prostorov mora biti iz materialov, ki jih je mogoče čistiti s tekočimi čistili in razkuževati, vsi kovinski deli morajo biti nerjaveči. Dodatno se vgradi zunanji pitnik vode na višino 50 cm, montiran na fasadi. Znotraj se vgradi omarica z ventilom, ki ima izpustno pipico, da se lahko cevovod izprazni pozimi. SPLOŠNO Celotno instalacijo je potrebno izvesti v skladu s tehničnimi normativi in uporabiti samo prvovrsten material. Po zaključeni grobi montaži je potrebno izvesti tlačno preizkušnjo, s tlakom, ki je 1,5 krat višji od obratovalnega. Po končanih delih mora izvajalec predati investitorju navodila za redno vzdrževanje in obratovanje naprav. Investitorju mora izvajalec predložiti strokovno mnenje od pooblaščene organizacije o funkcionalnem preizkusu in delovanju notranje in zunanje hidrantne mreže. Po izpiranju vodovodnih cevovodov mora biti vodovodna instalacija izpostavljena klornem šoku, šele po pozitivnem poročilu o bakteriološko kemični neoporečnosti instalacije za to pristojnega zdravstvenega zavoda se lahko instalacija preda uporabniku za koriščenje v osnovni namen. V vodomernem jašku so pripravljeni priključki z vgrajenimi zapornimi ventili, da se lahko izvrši klorni šok. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 11/ 25

NOTRANJA VERTIKALNA KANALIZACIJA V projektu je obdelana vertikalna odtočna kanalizacija. Vsa kanalizacija je predvidena iz PVC odtočnih cevi in enakih fazonskih komadov. Odzračevanje kanalizacije je predvideno preko odzračnih kap, ki se vgradijo min. 0,50m nad streho. Horizontalna kanalizacija je iz objekta speljana v zunanje kanalizacijske jaške, kar pa je obdelano v gradbenem delu načrta. VERTIKALNA FEKALNA KANALIZACIJA Vsa horizontalna kanalizacija je obdelana v gradbenem projektu. Vertikalna fekalna kanalizacija zbira in odvaja odpadno vodo od posameznih sanitarnih elementov in se navezuje na horizontalno kanalizacijo. Vertikalni del kanalizacije iz sanitarnih elementov je grajen iz PE kanalizacijskih cevi, Našteti elementi morajo ustrezati standardom ISO 2531 (ter ISO 13, ISO 6506 in ISO 6708). Spajanje in tesnenje posameznih segmentov je izvedeno z originalnimi materiali. Odzračevanje kanalizacije je vodeno nad streho objekta in se zaključuje s strešnimi odduhi. Najmanjši nagibi priključkov naj bodo 1:50, oz. 2 %. Določeni umivalniki se priklopijo na kanalizacijsko mrežo preko talnega sifona, pretočne izvedbe. Iz kuhinje se spelje ločena tehnološka kanalizacija, ki se zunaj objekta priključi na lovilec olja in maščob. Na tehnološko kanalizacijo so priključeni vsi kuhinjski elementi in talne rešetke kuhinje. Odpadna voda iz lovilca olja se priključi na fekalno kanalizacijo. Lovilec olja se locira tako, da je omogočeno čiščenje. Za lovilec olj je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod in javno kanalizacijo. Odvod kondenza iz konvektorjev pisarn in klimatov na strehi se spelje v meteorno kanalizacijo. Vidno položene kanalizacijske cevi v dvojnem stropu se izvedejo iz nizkošumnih odtočnih cevi in se dodatno izolirajo. Na posameznih vertikalah se predvidijo čistilni komadi. Na mestih izstopa kanalizacije iz objekta se izvedejo revizijski jaški, kateri omogočajo čiščenje kanalizacije v objektu. Vse odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo morajo biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod in javno kanalizacijo. KONTROLA TESNOSTI KANALIZACIJE IN KONČNA DELA Po končani montaži mora biti opravljen preizkus tesnosti. To izvedemo, preden položeni cevovod popolnoma zasujemo ali zazidamo. Preizkus se lahko opravi z vodo ali z zrakom, dovoljena pa je tudi kombinacija obeh medijev, npr. preizkušanje cevnih kanalov z zrakom, preizkušanje pripadajočih jaškov skupaj z zaključnimi kosi pa z vodo. Za vse vrste kanalizacij velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih tesnostnih preizkusih dolžan investitorju predati navodila za obratovanje in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov in opreme ter projekt izvedenega stanja. Projekt mora vsebovati detajle pritrjevanja in vrste oz. načine fizične zaščite posameznih inštalacij. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 12/ 25

Po končani izvedbi mora izvajalec predati investitorju vso potrebno tehnično dokumentacijo: projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje v uradnem jeziku države, v kateri se objekt nahaja, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. PREPREČEVANJE NASTAJANJA VODNEGA KAMNA, KOROZIJE in BIOFILMA Naprave Polar so strogo profesionalne in so popolna ekološka alternativa kemični pripravi STV. Zahteva ministrstva za zdravje je, da se v vrtcih in šolah uporabi sistem brez dodajanja kemičnih sredstev. POLAR deluje brez dodajanja kemičnih sredstev in brez elektrike, zato je ekološko in energijsko najbolj prijazen program za pripravo vode na svetu. Gre za komponento Polar PI+PMS (čistilni kos + nevtralizator vodnega kamna in korozije); ta komponenta se uporablja na aplikacijah sanitarne vode (2 Mg anodi + 2 permanentna magneta). Za zaprte sisteme se uporablja kombinacija Polar PMS+PI in komponenta Polar PCS, ki je avtomatski lovilec nesnage, ph korektor vode in odstranjevalec aktivnega kisika iz ogrevalnega ali hladilnega medija. Sistem je namenjen trojni zaščiti: vodni kamen korozija odstranjevanje nesnage in biofilma iz omrežja Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 13/ 25

TEHNIČNI IZRAČUNI - VODOVOD Izračun elementov instalacije - vodovod Dimenzioniranje je izvedeno na podlagi standarda DIN1988, december 1988. IZRAČUN NAJVEČJE URNE PORABE VODE (DIN 1988 Teil 3) SANITARNI ELEMENT KOM VRŠNI PRETOK MRZLA VODA Vr l/s VRŠNI PRETOK TOPLA VODA Vr l/s SKUPNI VRŠNI PRETOK MRZLA VODA Vr l/s SKUPNI VRŠNI PRETOK TOPLA VODA Vr l/s UMIVALNIK 21 0,07 0,07 1,47 1,47 PISUAR 4 0,3 1,2 0 TUŠ 2 0,15 0,15 0,3 0,3 WC 13 0,13 1,69 0 TROKADERO 3 0,3 0,3 0,9 0,9 IZTOK DN15 17 0,3 0,3 5,1 5,1 POMIVALNO KORITO 8 0,07 0,07 0,56 0,56 11,22 8,33 l/s m3/h SKUPNA PORABA SANITARNE VODE 19,55 70,38 NAJVEČJI TRENUTNI PRETOK Vs 2,46 8,85 PRETOK HIDRANTNEGA OMREŽJA 5 18 Maksimalna pretočna količina Q 1 = 7,46 l/s = 26,85m 3 /h = 7,46 26,85 Potreben pretok na notranjem hidrantu Q= 2,5 l/s. Potreben hišni priključek vode za sanitarno vodo znaša DN50. ODTOČNA KANALIZACIJA Dimenzioniranje kuhinjske odtočne kanalizacije je izvedeno na podlagi ugotovljenih obremenilnih enot po DIN standardih in ustrezni literaturi. Največja predvidena pretočna količina odpadnih voda na lovilnik maščobe: Umivalnik kom 6 x 0,5 = 3,00 AWs Pomivalno korito kom 8 x 1,0 = 8,00 AWs Trokadero kom 1 x 2,0 = 2,00 AWs Talni sifon DN 100 kom 14 x 1,0 = 14,00 AWs SKUPAJ : 27,00 AWs Največja pretočna količina odpadnih voda : Qmax,f = 0,5 x (ΣAWs ) 0,5 = 2,59 l/sek Ustreza lovilnik maščobe za pretok 3 l/s. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 14/ 25

Priprava tople sanitarne vode MAKSIMALNA URNA POTROŠNJA TOPLE VODE Q hmax SANITARNI ELEMENT KOM PORABA TOPLE SANITARNE VODE l/h SKUPAJ PORABNIKI l/h UMIVALNIK 21 20 420 IZPUSTNI VENTIL 15 17 100 1700 TUŠ 2 50 100 TROKADERO 3 60 180 POMIVALNO KORITO 8 100 800 SKUPAJ 3200 FAKTOR ISTOČASNOSTI 0,4 MAKSIMALNA VERJETNA POTROŠNJA 1280 Volumen bojlerja V max Predvidi se vgradnja bojlerja V= 600 l. ACV SMART 600 po sistemu premer: 817 mm. višina 1835 mm, T= 238 kg Vršni pretok pri 45 C Vršni pretok prve ure pri 45 C Trajni pretok pri 45 C Vršni pretok pri 60 C Vršni pretok prve ure pri 60 C Trajni pretok pri 60 C Čas ogrevanja od 10 do 80 C (Toplotni vir : kotel) Max. prevzemna moč bojlerja 1012 L/10 2608 L/60' 2058 L/h 620 L/10 1513 L/60 1153 L/h 24 min 88 kw B. OGREVANJE in HLAJENJE Radiatorsko ogrevanje Na podlagi izračuna se izberejo in vgradijo novi jekleni ploščni radiatorji. Uredijo se novi cevni razvodi v nadometni izvedbi sicer ločeno za vejo kuhinje. Razvodi se izvedejo iz bakra ali C-jekla (npr.: Mapress Geberit). Vgradijo se novi termostatski ventili s termostatskimi glavami in zaporni radiatorski ventili z možnostjo prednastavitve pretoka na povratkih. Za potrebe kuhinje se predvidi ločena veja za radiatorsko ogrevanje. Radiatorji se praviloma nameščajo pod okni prostorov. V kuhinji se namestijo glede na razporeditev opreme kuhinje. Zaradi možnosti hidravličnega uravnovešenja ogrevnega sistema so predvideni radiatorski ventili z možnostjo prednastavitve dušenja. Cevni razvod radiatorskega ogrevanja od kotlovnice do razcepov se na novo opremi z ročnimi regulatorji pretoka, da je omogočeno hidravlično uravnoteženje. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 15/ 25

Cevovodi so speljani s padcem najmanj 2 ( mm/m ) tako, da je omogočeno pravilno odzračevanje razvoda. Na najvišjih mestih so že predvideni odzračni lonci v kar ne posegamo. Po končani montaži je potrebno sistem napolniti z obdelano in posebaj pripravljeno (mehčano) vodo. Po končani montaži se izvede še tlačni preizkus s tlakom 3 bar na najnižji točki sistema. V času pred preizkusnim obratovanjem je potrebno ves sistem oprati in očistiti, med poskusnim obratovanjem pa pogosteje čistiti mrežice lovilnikov nečistoč. Tehnični izračuni TRANSMISIJSKI IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB Za potrebe objekta je izdelan transmisijski izračun toplotnih izgub vseh prostorov po SIST EN 12831 za zunanjo računsko temperaturo -13 C. Pri izračunu so bili upoštevani sledeči prehodnostni koeficienti, določeni na osnovi podatkov o sestavi konstrukcij povzeti iz načrta arhitekture: Koeficienti prehoda toplote Seznam konstrukcij Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, Umax= 0,280 W/m²K Z2 - FASADA KLET- ZIDANO KLET, U = 0,244 W/m²K, T= 20 C Z1 MARLES FASADA - MONTAŽNA SESTAVA, U = 0,164 W/m²K, T= 21 C Z.2.1 - FASADNI NADSTAVEK - COKL, U = 0,220 W/m²K, T= 20 C Medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov v nestanovanjskih stavbah, Umax= 0,900 W/m²K Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe), Umax= 0,350 W/m²K T2.1 TLA PROTI KLETI, U = 0,314 W/m²K, T= 21 C T3 - TLA PROTI TERENU-PRIZIDEK, U = 0,272 W/m²K, T= 21 C Strop proti neogrevanemu prostoru, Umax= 0,200 W/m²K S1 - STROP PROTI NEOGR. POSTREŠJU, U = 0,138 W/m²K, T= 21 C Strop v sestavi ravne ali poševne strehe, Umax= 0,200 W/m²K S2 Ravna DUO streha, U = 0,138 W/m²K, T= 21 C Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas, Umax=1,300 W/m²K OKNO LESEN OKVIR 78 mm, U = 0,930 W/m²K, T= 21 C Vhodna vrata, Umax= 1,600 W/m²K VHODNA VRATA, U = 1,300 W/m²K, T= 0 C Notranje konstrukcije brez zahtev Umax N2.1 - NOTRANJE NOSILNE STENE, U = 1,645 W/m²K, T= 21 C N2.2 - NOTRANJE PREDELNE STENE, U = 0,305 W/m²K, T= 21 C T2.2 STOPNIŠČE ŠOLE, U = 2,655 W/m²K, T= 21 C Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 16/ 25

Izbira ogreval dvocevni radiatorski sistem Projekt: VRTEC TEZNO, ENOTA MIŠ-MAŠ P3 Kuhinja P Prostor A (m²) tn ( C) Qn (W) PhiT (W) PhiV (W) Qi(dvo) (W) Qinst (W) Qost (W) Qinst/m² (W) P17 Prir. shramba 7,25 18 159 49 110 180 180 21 24 P18 Stara 8,45 18 185 57 128 0 0-185 0 kotlovnica P19 Hodnik 21,65 18 476 147 329 513 513 37 23 P22 Čistila 2,43 20 57 18 39 110 110 53 45 P13 i Kotlovnica 10,43 15 0 0 0 0 0 0 0 P13 j Vetrolov 2,72 15 251 139 112 321 321 70 118 P13 f Čistila kuhinja 2,33 20 55 17 38 110 110 55 47 P13 e Garderoba 6,20 21 333 127 206 363 363 30 58 kuhinja P13 d Odpadki 2,40 18 73 0 73 0 0-73 0 P13 k Hodnik 10,28 20 433 200 233 493 493 60 47 P13 h Shramba 7,31 18 154 43 111 0 0-154 0 P13 g Hladilna 3,36 10 0 0 0 0 0 0 0 komora P13 c Shramba 3,10 18 47 0 47 0 0-47 0 P 13 b Pisarna 3,00 20 179 111 68 341 341 162 113 P24 Kuhinja 110,80 20 2998 1208 1790 3171 3171 173 28 P25 Pranje posode 31,85 20 1384 869 515 1556 1556 172 48 Skupno: Kuhinja 233,56 6784 2985 3799 7158 7158 374 Normne toplotne izgube po EN12831 znašajo: Kuhinja pritličje: 6784 W Pohlajevanje kuhinje: Za pohlajevanje kuhinje se uporabi obstoječa dva split sistema, ki se jih premontira na novo kuhinjo. Možna je tudi vgradnja glikolnega hladilnika v dovodno prezračevalno enoto, vendar gre za veliko večje stroške investicije, saj je potrebno vgraditi še glikolni hladilec in zunanjo hladilno napravo. Dovod zraka za zgorevanje Efektivna min. potrebna površina dovodne prezračevalne odprtine : A 0 = 6,0 x Q = 6,0 x 105 = 630 cm2 Ustreza dovodna rešetka vgrajena v zunanji zid kotlovnice 30 cm od tal AZR-3/2 350/300, A ef = 640 cm 2 Efektivna min. potrebna površina odvodne odprtine : A 1 = 1/3 x A O = 210 cm2 Ustreza odvodna rešetka vgrajena v zunanji zid kotlovnice pod stropom AZR-3/2 200/200, A ef = 210 cm 2 Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 17/ 25

C. PREZRAČEVANJE Izračun prezračevanja je bil izdelan po DIN 1946/2 in 18017 z upoštevanjem lokalnih razmer in priporočil iz literature domačih in tujih avtorjev. Prezračevanje stavbe se v celoti izvede skladno s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. list RS, št 42/02) in s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. list RS št. 73/00). PREZRAČEVANJE KUHINJE Termična kuhinja ima vgrajene dve napi z rekuperacijo toplote in eno klasično odvodno napo samo za odvod zraka. V termični kuhinji je predvidena sredinska napa z nazivnim pretokom 8000 m3/h, v mlečni kuhinji pa je predvidena stenska napa z nazivnim pretokom 1600 m3/h. Varčna napa ima vgrajen rekuperator toplotne energije. Napa ima vgrajene vodne grelnike, ki so opremljeni s protizmrzovalno zaščito in regulacijskim krogom grelnika. Za dovod zraka v napo skrbi skupna dovodno prezračevalna enota. Dovodno prezračevalna enota ima vgrajen kasetni filter, dušilnike zvoka, ventilator z frekvenčno regulacijo vrtljajev in je vgrajena na streho objekta. Odvodni ventilator je skupen za termično napo 1 in klasično napo nad parno konvekcijsko pečico, ki odvaja zrak na stikalo in motorno loputo. Nad mlečno kuhinjo pa imamo drugo varčno napo, ki ima svoj lasten odvodni strešni ventilator. Ventilatorja sta nameščena nad streho kuhinje in sicer en na obstoječe mesto dosedanjega strešnega ventilatorja, drugi pa na ravni strehi nove dozidave. Pod stropom oziroma nad stropom kuhinje na podstrešju kuhinje je vgrajen box dovodni ventilator, kateri del zraka iz nape dovaja na vpihovalne elemente na ostale predele kuhinje, kjer dovod iz kuhinjske nape ne doseže. Za dostop do ventilatorja se uredi revizijska stropna odprtina. Izvedba: Vse obese zračnih kanalov morajo biti izdelane preko elastičnih elementov, da se tresljaji ne prenašajo na konstrukcijo objekta. Posamezni kosi zračnih kanalov ne smejo biti daljši od 2m. Zrak se vodi nad streho. Predvideni strešni ventilatorji z vertikalnim izpihom morajo biti opremljeni z dodatnimi zvočnimi dušilniki zvoka. Izvedba ventilatorjev pa mora biti z nižjo do najnižjo stopnjo hrupnosti. Odvodni kanali so praviloma pravokotne oblike, izdelani iz jeklene nerjaveče pločevine opremljeni z več atestiranimi čistilnimi odprtinami z oznako CE. Odprtine za čiščenje morajo biti na vsake 3m in dostopne z revizijskimi odprtinami. Dovodni kanali so pravokotne oblike iz jeklene pocinkane pločevine in prav tako opremljeni z odprtinami za čiščenje. Neogret zrak je voden v varčno napo, kjer se segreje preko rekuperatorja toplote vstavljenega v napo in se nato na zgornjem delu nape vpihuje v prostor usmerjen v strop v kuhinjo. Osnovno ogrevanje kuhinje je z radiatorji in so namenjeni temperiranju in ogrevanju prostora, ko rekuperatorska napa z dodatnim grelnikom zraka še ne deluje, oziroma imamo v uporabi premajhno toploto iz termičnega bloka. Vgrajeni izmenjevalniki toplote pozimi s toploto odpadnega zraka ogrevajo zunanji zrak, kar pomeni znaten prihranek pri energiji za ogrevanje prostora. Poleg tega pa služi izmenjevalnik kot fini filter za maščobe. Nabiranje maščobe na kanalih in ventilatorju za odvod zraka je zato minimalno. Posebna konstrukcija sesalnih rež v napi omogoča pri enakem pretoku neprimerno višjo sesalno moč v primerjavi z ostalimi napami. Zato so potrebni relativno nizki sesalni pretoki. Sveži zunanji zrak se vpihuje iz nape, zato ni potreben dodatni kanalski razvod za dovod zraka v kuhinjo. Vpihovanje zraka je urejeno po celotnem obsegu (obodu) kuhinjske nape in omogoča kvalitetno prezračevanje celotne kuhinje in zagotavlja minimalno možnost prepiha. Napa ima vgrajen tudi by-pass. Tako lahko z zunanjim zrakom prezračujemo prostor, ne da bi ga dogrevali s toplotno energijo odpadnega zraka. Toplotna izolacija kanalov je izvedena Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 18/ 25

na zajemu zunanjega zraka in dovodnem kanalu neogretega zraka v napo in do rekuperatorja toplote. Vsi kanali naj bodo na podstrešju ali v predelih hladnih con dodatno izolirani s 5 cm debelino steklene volne kaširane enostransko z ALu folijo. Dovodni in odvodni ventilator sta opremljena s frekvenčno brezstopenjsko regulacijo števila vrtljajev ventilatorjev ali s petstopenjskim regulatorjem vrtljajev od tega so tri hitrosti preko posluževanja prednastavljene. Vse krmili krmilnik, ki je dobavljen skupaj z napami. Prezračevanje pralnice posode: Pralnica posode in opreme je prezračevalna z dovodom iz nape in odvodom preko ločenega strešnega ventilatorja. Za odvod zraka iz prostora so nameščene tri rešetke za odvod zraka z lovilniki maščob. Vse so nameščene na stropu. Vklop je po potrebi. Dodatno lahko zrak v pralnico dostopa preko ventusov pralnice, kjer je vgrajenih več oken. Prezračevanje pomožnih prostorov v kuhinji: Za prezračevanje prostora z odpadki in čistil ter sanitarij so vgrajeni ločeni odvodni ventilatorji. Dovod zraka je preko oken ali skozi vratne akustične izenačevalne rešetke vgrajene v vratna krila. Lahko se izvedejo tudi spodrezi vratnih kril za 1,5 cm do 2,0 cm. Zagovarjam vgradnjo vratnih rešetk. ODTOK KONDENZA: Iz prezračevalne naprave je potrebno speljati odtok kondenza v meteorni odtok. Cevovod voditi pod stropom kletne etaže in ga speljati v jašek meteornih vod. Če se izkaže rešitev za neizvedljivo, je potrebno speljati odtok v kanalizacijo preko smradne zapore sifona. Prezračevalna naprava naj bo postavljena na podstavek ca. 25 cm, da se lahko uredijo padci cevovodov za odtok. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 19/ 25

D. NOTRANJA PLINSKA INSTALACIJA Opis: Zemeljski plin je v objektu namenjen za potrebe kuhinje in za plinski kondenzacijski ogrevalni kotel, ki služi za ogrevanje objekta in ogrevanje tople sanitarne vode. Kuhinja se nahaja v pritličju objekta in se dozida. Meritev plina je skupna za kotel in kuhinjsko porabo. Razvod plinske instalacije je tako razdeljen na: Priključek plinskega kotla Priključitev trošil v kuhinji Obstoječi plinski razvod poteka od plinske omarice na fasadi z dvoriščne strani skozi objekt do kotlovnice, kjer je pred vstopom v kotlovnico plinska požarna pipa v zaščitni plinski omarici. Obstoječo omarico se prestavi na novo lokacijo kotlovnice, ki je tri metre naprej v dozidanem delu objekta. Obstoječa plinska instalacija s plinomerjem G16 in reducirnimi ventili se prestavi v novo kotlovnico ter se ponovno montira. Plin se nato razdeli na cevovod do kotla in cevovod v kuhinjo. V kuhinji se na steno namesti še varnostni plinski sklop, ki varuje osebje pred zgorevanjem plina brez ustreznega prezračevanja. Priključitev plinskega kotla: V plinski zunanji dodatni omarici se vgradi plinski magnetni samozaporni ventil, ki v primeru detekcije avtomatsko zapre dovod plina v objekt. Pred priključitvijo na plinski kotel se vgradi krogelni ventil s termičnim varovalom. Priključitev trošil v kuhinji: Od kotlovnice poteka plinski razvod za potrebe kuhinje pod stropom (vidno) do omarice z varnostnim sklopom in nato v talni kineti po DVGW 1986 do posameznih trošil. Priključki se izvedejo 6 cm od poda pod plinskimi napravami za kuhanje. V omarici za varovalnim sklopom se vgradijo naslednji elementi: Krogelni ventil dvojni El. magnetni ventil z by-passom Krogelni ventil Iz omarice se izvede plin vertikalno v tla, v tleh poteka plin do posameznega trošila v talni kineti. Pred priključitvijo na trošilo se vgradi termostatski zaporni ventil TAS in plinska krogelna pipa. Plinska trošila v objektu: kom TROŠILO OZNAKA TROŠILA PO DVGW (3) MOČ (kw) MAX. PORABA ZEMELJSKEGA PLINA (Sm 3 /h) 2 Plinski kotel za kuhanje 150 lit.»a1«21 2,2 3 Plinski kiper 100 l»a1«20 2,1 1 Plinski štedilnik 4x»A1«22 2,3 1 Plinska parno konvekcijska pečica»a1«46 4,8 1 Plinska parno konvekcijska pečica»a1«36 3,7 21,5 Faktor sočasnosti 0,6 določa Vršni pretok plina ca. 14 m3/h. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 20/ 25

Obrazec 1a D O L O Č I T E V P R E M E R A C E V I DVGW-TRGI 1986 Diferencialni postopek Dovoljen padec tlaka pdop 2. plinska skupina Vrsta cevi: a - razdelilni vodi: pdop=<0,3 mbar DIN 2448 b - potrošni vodi: c - dvižni vodi d - odcepni vodi: e - priključni vodi: pdop=<0,8 mbar pdop=<0,0 mbar pdop=<0,5 mbar pdop=<0,5 mbar 1 2a 2b 3 4 5 6,00 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Vrsta 2ax3x4 7x10 11+13+15 Kontrola voda Odsek Trošilo št. VAG fg - Vs L DN v R R.L Sum ξ Z H ph pts Σ pts - - - m3/h - m3/h m3/h m - m/s mbar/m mbar - mbar m mbar mbar < pdop GŠ 3 2,3 0,371 2,56 GŠ 3 2,4 0,600 4,32 GŠ 1 5,0 0,800 4,00 b A-B GŠ 1 3,7 0,800 2,96 13,84 15,0 40 2,64 0,030 0,450 2,8 0,077-1,0 0,04 0,566 0,566 GŠ 3 2,3 0,371 2,56 ABC b B-C GŠ 3 2,4 0,600 4,32 6,88 4,0 32 1,76 0,017 0,070 0,3 0,004 0,0 0,00 0,074 0,640 GŠ 1 2,7 0,621 1,68 ABD b B-D GŠ 1 4,2 0,621 2,61 4,28 1,0 25 1,87 0,028 0,028 0,3 0,004 0,0 0,00 0,032 0,599 e C-39 GŠ 1 2,3 1,000 2,30 2,30 2,0 20 1,64 0,032 0,064 2,8 0,030 0,1 0,00 0,089 0,085 e C-33 GŠ 1 2,4 1,000 2,40 2,40 1,0 20 1,71 0,034 0,034 2,8 0,032 0,1 0,00 0,063 0,059 e D-26 GŠ 1 5,0 1,000 5,00 5,00 1,0 20 3,56 0,132 0,132 2,8 0,140 0,1 0,00 0,269 0,267 e D-27 GŠ 1 3,7 1,000 3,70 3,70 1,3 20 2,63 0,075 0,098 2,8 0,077 0,1 0,00 0,172 0,170 Cevi in armatura: Notranja napeljava je predvidena iz jeklenih brezšivnih cevi po DIN 2448 izdelanih iz materiala po DIN 1629. Varilni loki po DIN 2605 del 1. Navojni fitingi iz temprane litine DIN EN 10242. Plinske cevi ne smemo voditi za stropnimi oblogami, če prostor nad spuščenimi stropovi in oblogami niso ustrezno prezračevani. Cevi so med seboj spojene z varjenjem s čelnim V-zvarom. Varijo lahko samo varilci z veljavnim atestom. Napeljava mora potekati po predpisih DVGW - TRGI 1986/2008. Do posameznih trošil je napeljava speljana delno pod stropom strojnice in kuhinje in nato preko vertikale v tlak, kjer se predvidi napeljava v talni kineti (glej detajl pod poglavjem risbe). Za vsako plinsko trošilo posebej se izvede prehod cevi skozi ploščo, ki se jo zaščiti z zaščitno cevjo. Notranja napeljava mora biti ozemljena v skladu s predpisi. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 21/ 25

Zaščita napeljave: Vidna oz. nadometno vodena napeljava mora biti po predhodnem čiščenju do kovinskega sijaja in oplesku s temeljno barvo opleskana z rumeno barvo. Podometna napeljava in napeljava v kineti mora biti zaščitena na enak način kot zunanji vkopani plinovodi s PVC ali PE trakovi. Naprava za detekcijo zemeljskega plina V prostor plinskega trošila moči 48 kw se instalira certificirana naprava za detekcijo zemeljskega plina, ki pri 10 % SEM za plin aktivira bliskavko in sireno v samem prostoru. Naprava bo zajeta v elektro načrtu. Iz centrale za detekcijo plina se morata ločeno prenašati signala alarm plin in napaka linije (kratek stik, prekinitev) na požarno centralo. Detektor plina se instalira pod stropom na mestu, ki ni izpostavljeno ostalim virom. Preskušanje plinske napeljave Predpreizkus - trdnostni preizkus se izvede na celotni notranji instalaciji brez armature. Preizkus se vrši z zrakom ali inertnim plinom z nadtlakom 1 bar. Po izenačitvi temperature, tlak 10 min ne sme pasti. Zrak iz instalacije izpraznimo na mestu največjega preseka, da odstranimo eventuelne tujke. Glavni preizkus - tesnostni preizkus obsega celotno notranjo plinsko instalacijo med požarno pipo objekta in priključno armaturo med plinskimi trošili in to pri zaprtih zapornih elementih. Tesnostni preizkus se izvede z zrakom ali inertnim plinom s preizkusnim tlakom 110 mbar. Po izenačitvi temperature tlak po 10 minutah ne sme pasti. Spojna mesta instalacije in priključni cevovodi, se preizkusijo s premazom milnice pod predvidenim obratovalnim tlakom. Priključki so tesni, če se na priključnih mestih ne pojavijo mehurji Oprema preizkusa : manometer : skala Φ 60 merilno področje 0-6 bar, 0-1 bar kategorija 0,6 in 0,1 termometer : za merjenje zunanje temperature Zapisnik o preizkusu Pri preizkusnih postopkih A 3 po DVGW zvezku G 469 in DVGW TRGI 1986, izdela zapisnik o preizkusu nadzorna oseba za strojne instalacije, ob prisotnosti pooblaščene osebe distributerja plina. Zapisnik je potrebno izdelati na licu mesta neposredno po preizkusu. V zapisniku je potrebno poudariti, da na osnovi opravljenega preizkusa ni ovir za zagon plinovoda z dovoljenim delovnim nadtlakom. Vkopani zunanji cevovodi iz plastike z delovnim tlakom do 1 bar je treba preizkusiti po DVGW, G472. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 22/ 25

Spuščanje plina v pogon 1. Spuščanje plina v napeljavo Spuščanje plina v napeljavo lahko izvede le distributer plina. Pred spuščanjem plina v instalacijo je potrebno preveriti, če je bil uspešno izveden tlačni in tesnostni preizkus. Nadalje je potrebno ugotoviti z meritvami tlaka, če ni na instalaciji kakšen izpust odprt ter če so vsi izpusti na plinski instalaciji zaprti s čepi, kapami in slepimi prirobnicami. Neposredno pred spuščanjem plina v instalacijo je potrebno vse priključke, ki niso bili zajeti pri glavnem preizkusu tesnosti premazati z milnico in preizkusiti na tesnost pri obratovalnem tlaku. Razdelilne vode je potrebno s plinom tako dolgo izpihovati, dokler ves zrak in inertni plin ni iztisnjen iz cevovodov. Med izpihovanjem je potrebno skrbeti za zadostno zračenje prostora. Uporaba ognja, odprtega plamena, kajenje ali posluževanje električnih stikal je prepovedano. Po spuščanju plina v instalacijo je potrebno uporabljene izpuste na notranji instalaciji ali v zemlji položenih plinovodov tesno zapreti s kapami, čepi ali slepimi prirobnicami. Priključne vode je treba pred priključitvijo na plinomer preizkusiti na tesnost in po montaži plinomera izpihati s plinom. Po uspešnem puščanju plina v notranjo plinsko instalacijo ali zemljo položene cevi, je potrebno priključke plinomera in plinskih trošil pri obratovalnem tlaku preizkusiti z milnico. V kolikor plinska trošila na instalaciji niso priključena, je potrebno priključna mesta zapreti s kapami, čepi in slepimi prirobnicami. Netesne instalacije ni dovoljeno dati v pogon. Pred spuščanjem plina v instalacijo izvajalec del preda distributerju kompletno dokumentacijo o vgrajenih materialih, delih in napravah s pripadajočimi atesti in zapisniki. Po spuščanju plina v instalacijo je potrebno plinska trošila po navodilih proizvajalca nastaviti na njihovo toplotno obremenitev in preizkusiti njihovo brezhibnost. Prepovedana je uporaba plinskih trošil brez termomagnetnega varovala. Plinska trošila spušča v pogon pooblaščeni serviser proizvajalca, pri čemer mora ustrezno nastaviti atmosferski gorilnik. Poduk uporabnikov Uporabnike plinskih naprav je potrebno poučiti, kako se ravna s napravami na plin in jim predati navodila za uporabo plinskih trošil. Opozoriti jih je na nujnost rednega vzdrževanja plinskih trošil. Prav tako jih je poučiti o ukrepih, ki so bili uporabljeni za dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. Dokumentacija in evidence V času izvedbe plinskih instalacij mora izvajalec voditi : Montažni dnevnik, z vpisi vseh del in odstopanjih izvedenih del od projekta. Vse spremembe mora odobriti projektant ali nadzorni organ. Dnevnik varjenja. Dozidava centralne kuhinje VRTEC Tezno, enota MIŠMAŠ PZI - STROJNE INŠTALACIJE Stran 23/ 25