MINERALOGIJA KRISTAL MINERAL. Definicija: - kristalna vrsta, nastala v naravi (tudi umetno)

Σχετικά έγγραφα
KRISTAL MINERAL: MINERALNA PARAGENEZA: PARAGENETSKI DIAGRAM:

UPORABA GLAVNIH PRVIN ZA INTERPRETACIJO MAGMATSKIH KAMNIN

Nastajanje in preperevanje mineralov

II. RAZRED SULFIDI (SELENIDI, TELURIDI, ARZENIDI, ANTIMONIDI) IN SULFOSOLI (KOMPLEKSNI SULFIDI)

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design

Erozija s pojmom erozija označujemo premaknitev preperelih kamnin in mineralov iz mesta njihovega nastanka; erozija poteka s transportom.

OSNOVE MINERALOGIJE I PETROLOGIJE OPĆA MINERALOGIJA SISTEMATSKA MINERALOGIJA PETROLOGIJA. Bazalt Ca-plagioklas, pirokseni.

Khoáng vật silicat. Bởi: Wiki Pedia

METAMORFNE STENE. Charles Luell - definisao pojam metamorfizma na osnovu promena u sedimentnim stenama sa promenom dubine.

ΜΕΛΕΤΗ ΤΗΣ ΥΝΑΤΟΤΗΤΑΣ ΑΞΙΟΠΟΙΗΣΗΣ ΤΟΥ ΓΕΩΘΕΡΜΙΚΟΥ ΠΕ ΙΟΥ ΘΕΡΜΩΝ ΝΙΓΡΙΤΑΣ (Ν. ΣΕΡΡΩΝ)

ΟΝΟΜΑΣΙΑ F - HF Υδροφθόριο S 2- H 2 S Υδρόθειο Cl - HCl Υδροχλώριο OH - H 2 O Οξείδιο του Υδρογόνου (Νερό) NO 3 HNO 3. Νιτρικό οξύ SO 3 H 2 SO 3

3. ΧΗΜΙΚΕΣ ΑΝΤΙΔΡΑΣΕΙΣ

primarni minerali (minerali iz kamnin): plagioklazi, kremen, olivin

panagiotisathanasopoulos.gr

Αρχές Κρυσταλλοχημείας: Ιοντικές υποκαταστάσεις. Γεωχημεία (Υ4203) Χ. Στουραϊτη

REGIONALNO-METAMORFNE STENE ( ºC; 2-10 kbar)

IZVORI, SASTAV I DINAMIKA MINERALNE SASTAVNICE TLA MINERALI - MINERALI I STIJENE - petrogeni minerali

ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΟ Μ.Ε. ΣΥΜΒΟΛΟ ΤΡΑΠΕΖΑ ΘΕΜΑΤΩΝ Α ΛΥΚΕΙΟΥ ΑΝΤΙ ΡΑΣΕΙΣ

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

ΑΡΙΘΜΟΣ ΟΞΕΙΔΩΣΗΣ - ΓΡΑΦΗ ΧΗΜΙΚΩΝ ΤΥΠΩΝ- ΟΝΟΜΑΤΟΛΟΓΙΑ

ΟΜΟΣΠΟΝ ΙΑ ΕΚΠΑΙ ΕΥΤΙΚΩΝ ΦΡΟΝΤΙΣΤΩΝ ΕΛΛΑ ΟΣ (Ο.Ε.Φ.Ε.) ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ÄÉÁÍüÇÓÇ

ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ V. Πρότυπα δυναμικά αναγωγής ( ) ΠΡΟΤΥΠΑ ΔΥΝΑΜΙΚΑ ΑΝΑΓΩΓΗΣ ΣΤΟΥΣ 25 o C. Ημιαντιδράσεις αναγωγής , V. Antimony. Bromine. Arsenic.

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

RAZISKOVALNA NALOGA. Avtorja: Timotej Gril in Tilen Požgan, 8. a

6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ Γενικά

Χημικές Αντιδράσεις. Εισαγωγική Χημεία

Το άτομο του Υδρογόνου

3 o Μάθημα : Αντιδράσεις απλής αντικατάστασης

ΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

ΙΑΦΑ Φ ΝΕΙ Ε ΕΣ Ε ΧΗΜΕ Μ Ι Ε ΑΣ ΓΥΜΝ Μ ΑΣΙΟΥ H

MINERAL? nema jedinstvenih kriterijuma za odgovor

Τμήμα Γεωτεχνολογίας & Περιβάλλοντος

Παραδοχές στις οποίες στις οποίες στηρίζεται ο αριθμός οξείδωσης

Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Διαγώνισμα Χημείας Α Λυκείου Οξέα Βάσεις Αλατα, και Χημικές αντιδράσεις. Θέμα 1 ο...

Na/K (mole) A/CNK

ΣΥΣΤΑΣΗ ΤΟΥ ΦΛΟΙΟΥ ΤΗΣ ΓΗΣ.

Θέμα Α. Ονοματεπώνυμο: Χημεία Α Λυκείου Διαγώνισμα εφ όλης της ύλης. Αξιολόγηση :

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη

Χ ΗΜΙΚΕΣ Α Ν Τ ΙΔΡΑΣΕΙΣ

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

SUPPLEMENTAL INFORMATION. Fully Automated Total Metals and Chromium Speciation Single Platform Introduction System for ICP-MS

Ημερομηνία: Τρίτη 18 Απριλίου 2017 Διάρκεια Εξέτασης: 3 ώρες ΕΚΦΩΝΗΣΕΙΣ

ΗΛΙΑΣΚΟΣ ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΑ. Γενικής Παιδείας Χημεία Α Λυκείου ΥΠΗΡΕΣΙΕΣ ΠΑΙΔΕΙΑΣ ΥΨΗΛΟΥ ΕΠΙΠΕΔΟΥ. Επιμέλεια: ΒΑΣΙΛΗΣ ΛΟΓΟΘΕΤΗΣ

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής

3. Να συμπληρωθούν οι παρακάτω αντιδράσεις:

2 η ΕΞΕΤΑΣΤΙΚΗ ΠΕΡΙΟΔΟΣ. Ημερομηνία: Σάββατο 4 Μαΐου 2019 Διάρκεια Εξέτασης: 3 ώρες ΕΚΦΩΝΗΣΕΙΣ

Αναπληρωτής Καθηγητής Τμήμα Συντήρησης Αρχαιοτήτων και Έργων Τέχνης Πανεπιστήμιο Δυτικής Αττικής - ΣΑΕΤ

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ

ECOELASTIKA ΑΕ ΕΚΕΤΑ/ΙΔΕΠ

ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ 2015 Β ΦΑΣΗ Α ΓΕΝΙΚΟΥ ΛΥΚΕΙΟΥ ΧΗΜΕΙΑ ΕΚΦΩΝΗΣΕΙΣ

αριθμός δοχείου #1# control (-)

C M. V n: n =, (D): V 0,M : V M P = ρ ρ V V. = ρ

Φημικές αντιδράσεις-α Λυκείου

τροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n, l)

1. Υποκαταστάσεις μεταξύ κυρίων στοιχείων (στερεά διαλύματα)

Υ ΑΤΙΚΗ ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΑΙΓΑΙΟΥ ΤΟΜΕΑΣ ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝΤΙΚΗΣ ΜΗΧΑΝΙΚΗΣ ΚΑΙ ΕΠΙΣΤΗΜΗΣ Κ. Π. ΧΑΛΒΑ ΑΚΗΣ ΜΥΤΙΛΗΝΗ Καθηγητής Περ.

Κεφάλαιο 1. Έννοιες και παράγοντες αντιδράσεων

ΟΜΟΣΠΟΝΔΙΑ ΕΚΠΑΙΔΕΥΤΙΚΩΝ ΦΡΟΝΤΙΣΤΩΝ ΕΛΛΑΔΟΣ (Ο.Ε.Φ.Ε.) ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ 2018 Β ΦΑΣΗ

Υποκαταστάσεις μεταξύ κυρίων στοιχείων (στερεά διαλύματα)

ΙΑΓΩΝΙΣΜΑ 1 Ο ( 1 Ο ΚΕΦΑΛΑΙΟ)

Α ΛΥΚΕΙΟΥ ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΟ ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΑ (ΚΕΦΑΛΑΙΑ 2-3) ( ) ΘΕΜΑ Α Α1.

ΕΘΝΙΚΟ ΜΕΤΣΟΒΙΟ ΠΟΛΥΤΕΧΝΕΙΟ ΔΙΕΠΙΣΤΗΜΟΝΙΚΟ ΔΙΑΤΜΗΜΑΤΙΚΟ ΠΡΟΓΡΑΜΜΑ ΜΕΤΑΠΤΥΧΙΑΚΩΝ ΣΠΟΥΔΩΝ (Δ.Π.Μ.Σ.) «ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝ ΚΑΙ ΑΝΑΠΤΥΞΗ»

ΓΕΝΙΚΑ ΓΙΑ ΤΗΝ ΟΞΕΙΔΩΣΗ ΚΑΙ ΤΗΝ ΑΝΑΓΩΓΗ

(είναι οι αντιδράσεις στις οποίες δεν μεταβάλλεται ο αριθμός οξείδωσης σε κανένα από τα στοιχεία που συμμετέχουν)

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Παράδειγµα κριτηρίου σύντοµης διάρκειας

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci

1. ΧΗΜΙΚΟΙ ΕΣΜΟΙ ΣΤΑ ΣΤΕΡΕΑ

Κεφάλαιο 3 Χημικές Αντιδράσεις

Τεχνολογίες Γεωπληροφορικής για την Διαχρονική Παρακολούθηση της Ρύπανσης των Εδαφών και την Προστασία του Περιβάλλοντος. Άγγελος Χλιαουτάκης

..,..,.. ! " # $ % #! & %

Χημεία γενικής παιδείας

Κεφάλαιο 1 Δομή της Γης

Θέματα Ανόργανης Χημείας Γεωπονικής ΓΟΜΗ ΑΣΟΜΩΝ

ΧΗΜΕΙΑ ΚΑΤΕΥΘΥΝΣΗΣ B ΛΥΚΕΙΟΥ

ΛΥΜΕΝΕΣ ΑΣΚΗΣΕΙΣ ΑΣΚΗΣΗ

Ονοματεπώνυμο: Χημεία Α Λυκείου Αριθμός Οξείδωσης Ονοματολογία Απλή Αντικατάσταση. Αξιολόγηση :

Tretja vaja iz matematike 1

Ca +2 K + Mg +2 H + Al +3 Na + Zn +2 S -2 NO 3. ΑΣΚΗΣΗ 1-Συμπληρώστε κατάλληλα, τα κενά του πίνακα με τα ονόματα και τους χημικούς τύπους των ενώσεων.

Sample BKC-10 Mn. Sample BKC-23 Mn. BKC-10 grt Path A Path B Path C. garnet resorption. garnet resorption. BKC-23 grt Path A Path B Path C

ΓΕΩΠΟΝΙΚΟ ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΑΘΗΝΩΝ ΤΜΗΜΑ ΓΕΩΠΟΝΙΚΗΣ ΒΙΟΤΕΧΝΟΛΟΓΙΑΣ ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΟ ΦΥΣΙΟΛΟΓΙΑΣ ΚΑΙ ΜΟΡΦΟΛΟΓΙΑΣ ΦΥΤΩΝ

3. Υπολογίστε το μήκος κύματος de Broglie (σε μέτρα) ενός αντικειμένου μάζας 1,00kg που κινείται με ταχύτητα1 km/h.

ΓΕΝΙΚΑ ΓΙΑ ΤΗΝ ΟΞΕΙΔΩΣΗ ΚΑΙ ΤΗΝ ΑΝΑΓΩΓΗ

ΕΤΗΣΙΑ ΑΝΑΦΟΡΑ ΠΡΟΣ ΤΗΝ ΕΠΙΤΡΟΠΗ ΔΙΑΧΕΙΡΙΣΗΣ ΥΓΡΟΤΟΠΟΥ. Σύνοψη συμπληρωματικών δράσεων διαχείρισης των νερών στην Πρέσπα για το έτος 2014

ΟΡΥΚΤΟΛΟΓΙΑ / ΜΑΘΗΜΑ 6 ΠΥΡΙΤΙΚΑ ΟΡΥΚΤΑ (φυλλοπυριτικά) Σχολή Μηχανικών Μεταλλείων-Μεταλλουργών, ΕΜΠ Μαρία Περράκη, Λέκτορας 1 ο εξάμηνο ΟΡΥΚΤΟΛΟΓΙΑ

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

KEMIJSKA KALASIFIKACIJA I UPORABA MINERALA

Επιβάρυνση των εδαφών από τη διάθεση αποβλήτων ελαιοτριβείων. Αποτελέσματα από τον πιλοτικό Δήμο του έργου PROSODOL.

ΟΞΕΙΔΟΑΝΑΓΩΓΗ. γ) Cl2 (ομοιοπολική ένωση) To μόριο του HCl έχει ηλεκτρονιακό τύπο: H( C

Μεταφορά Πρότυπο διασποράς. Ευκίνητη φάση. Περιβάλλον κινητοποίησης στοιχείων. Περιβάλλον απόθεσης στοιχείων

Κεφάλαιο 8. Ηλεκτρονικές Διατάξεις και Περιοδικό Σύστημα

Έκτη Διάλεξη Ονοματολογία

Š ˆ ˆ ˆ Š ˆ ˆ Œ.. μ É Ó

Ερωτήσεις πολλαπλης επιλογής στην οξειδοαναγωγή (1ο κεφάλαιο Γ Θετική 2015)

Treće predavanje. Hemija životne sredine I (T. Anđelković)

Transcript:

MINERALOGIJA KRISTAL Definicija: - trdno telo - periodična prostorska razvrstitev kemičnih sestavin - ravne ploskve - stalni koti - nastanek: naravni, umetni procesi - anorganske, organske spojine MINERAL Definicija: - kristalna vrsta, nastala v naravi (tudi umetno) Razvrstitev mineralov Strunzova klasifikacija - okrog 3500 mineralov (200 pogostih) (leto 2000) - delitev glede na kemično sestavo: - 33% silikatov - 16 % sulfidov, fosfatov, arzenatov, vanadatov - 10 % oksidov in hidroksidov - 8 % sulfatov, kromatov, molibdatov, volframatov - 7 % nitratov, karbonatov, boratov - 5 % samorodnih prvin, haloidov - delitev glede na strukturo: - 31 % monoklinska singonija - 22 % rombična singonija - 12 % kubična singonija - 10 % trigonalna singonija - 9 % tetragonalna singonija - 8 % heksagonalna in triklinska singonija Uporaba mineraloških podatkov - rudarstvo - metalurgija - agronomija - gradbeništvo

Izvor imen mineralov - kemična sestava (kuprit) - osebna imena (zoisit), armalcollit (leto 1969) (Fe 0,5 Mg 0,5 )Ti 2 O 5, ki pri padcu temperature in p < 5 kbar preide v ilmenit FeTiO 3 - zemljepisna imena (dravit) - barva (azurit) - oblika (tetraedrit) - fizikalne lastnosti (barit, ortoklaz) Kemična formula minerala Primer: NaCl - halit CaSO 4. 2H 2 O - sadra K(Mg,Fe,Mn) 3 [(OH,F 2 )AlSi 3 O 10 ] - biotit Al (6) Al (4) [OSiO 4 ] - sillimanit MINERALNA PARAGENEZA Definicija: - združba mineralov v določenem geološkem okolju - zaporedje nastajanja mineralov (ameriška klasifikacija) Naključna parageneza n.pr. kromit v peščenjaku Parageneza zaradi zakonitosti nastanka: n.pr. kromit, piroksen, olivin v ultramafičnih kamninah Vodilni (ime parageneze) in spremljajoči minerali Zaporedje nastajanja Primer: granit: apatit cirkon sljude glinenci kremen (kot zadnji) Faze generacije paragenetski diagram, kvantitativno vrednotenje Paragenetski diagram - zaporedje nastajanja mineralov (uporaba optičnega mikroskopa) - generacije - količinska razmerja - medrudne tektonske faze Nahajališča mineralov rudišča - rudni minerali kovinski minerali - jalovina minerali, ki niso uporabni za pridobivanje kovine nekovinski minerali

NASTANEK MINERALOV - magmatsko območje - pod površino Zemlje - visoka temperatura in tlak, - različna kemična sestava magme - metamorfno območje - pod Zemljno površino - spremenjena temperatura in tlak (praviloma povišana) - različna kemična sestava matične kamnine - sedimentno območje - na Zemljini površini - atmosferska (nizka) temperatura in tlak - različna kemična sestava vodne raztopine (matične kamnine) Endogeni procesi: procesi magmine diferenciacije, ki povzroče nastanek magmatskih kamnin oz. procesi, ki so se dogajali v Zemljini notranjosti in jih povzroča energija Zemlje Eksogeni procesi: procesi zaradi delovanja zunanje (sončne) energije. T in p sta nižja kot pri endogenih procesih klastične in kemične usedline Metamorfoza: preobrazba. Procesi (endogeni), ki jih pretrpe minerali, če pridejo zaradi geoloških pojavov v spremenjene fizikalno kemične razmere, pri katerih niso več obstojni MINERALNA SESTAVA ZEMLJINE SKORJE Glavni minerali v Zemljini skorji Vrsta število min. delež Silikati 471 25 Sulfidi in selenidi 237 12 Oksidi 176 9 Fosfati 172 9 Sulfati 142 5 Arzenati 110 5 Borati, karbonati, hidroksidi ~350 ~12

Srednja mineralna sestava v Zemljini skorji Plagioklazi 40 mas.% K glinenci 18 Pirokseni in amfiboli 16 Kremen 13 Magnetit, hematit 4 Sljude (muskovit, biotit) 3 Kalcit 1,5 Dolomit 0,1 Ostali ~5 Oceanska skorja debelina 6 20 km voda globokomorska glina bazaltna lava gabro (magm. kamnina) primarna kamnina, nastala ob nastanku Zemljine skorje

Celinska skorja debelina: 25 50 km _ sed.k. sed.k. magmatska kamnina primarna kamnina, nastala ob nastanku Zemljine skorje metamorfna kamnina KEMIČNA SESTAVA ZEMLJINE SKORJE - 99,4 % Zemljine skorje gradi 12 prvin: - 47 mas. % kisik - 28 silicij - 8 aluminij - 5 železo - 4 kalcij - 3 natrij - 2 kalij - 2 magnezij - < 0,5 titan, vodik, fosfor, mangan Delitev prvin po Goldschmidtu - litofilne (kamninotvorne) prvine litosfera alkalijske in zemljoalkalijske prvine, Al, Si, - halkofilne (halkos gr. baker) Zemljin plašč sulfidi Cu, Ag, Zn, Cd, Hg, - siderofilne (sideros gr. železo) Zemljino jedro Fe, Ni, Co, - atmofilne atmosfera N, O, C (CO 2 ), H (H 2 O), žlahtni plini - hidrofilne hidrosfera H, O, C, Na, K, Ca, Mg, Cl, Br, J,

I. MINERALI MAGMATSKEGA OBMOČJA Zemljina skorja magma (prihaja iz zgornjega plašča) - magmatske kamnine: globočnine (plutoniti), visoka T in p predornine (vulkaniti), visoka T in nizek p - Pri najvišji T (>1200 o C) in p je na razpolago malo kisika (redukcijsko okolje) in malo lahkohlapnih komponent minerali, katerih kationi imajo nižja oksidacijska stanja (n.pr. več Fe 2+ kot Fe 3+ ), brezvodni minerali, minerali brez CO 3, SO 4, PO 4, F, Cl itd. - Pri T~900 o C: magma obogatena z lahkohlapnimi komponentami (F, Cl, PO 4 ) - Pri T<400 o C: vodni minerali, veliko lahkohlapnih komponent pneumatolitska faza - Pri T< 200 o C: veliko vodnih mineralov hidrotermalna faza Interakcija med okolno kamnino (prikamnino) in telesom magme: asimilacija kontaminacija kamnina magma asimilacija kontaminacija Kristalizacija magme: Minerali z visokim tališčem (MgO, FeO, Fe 2 O 3 ) Sledi kristalizacija mineralov z Na 2 O, K 2 O Bogatenje SiO 2 Primeri: tališča oksidov Oksid T tališča, o C MgO 2800 CaO 2500 Al 2 O 3 2050 SiO 2 1700 Fe 2 O 3 1500 Spreminjanje kemične sestave magme: - Frakcionirana kristalizacija magme - Gravitacijska diferenciacija magme

POIMENOVANJE MINERALOV IN KAMNIN GLEDE NA KEMIČNO SESTAVO Mafične kamnine: bogate z minerali, ki vsebujejo veliko MgO, FeO (olivin, pirokseni, amfiboli, biotit) Femični minerali (bazični, temni) Felzične kamnine: bogate z minerali, ki vsebujejo veliko SiO 2, Al 2 O 3, alkalijskih oksidov (glinenci, glinenčevi nadomestki, minerali kremenice, muskovit) Salični minerali (kisli, svetli) Ločba magmatskih kamnin ultramafične (veliko MgO, FeO, Fe 2 O 3 ) < 45 mas.% SiO 2 Mafične 45 55 mas.% SiO 2 Kamnine srednje sestave 55 65 mas.% SiO 2 Kisle (veliko Na 2 O, K 2 O, SiO 2 ) > 65 mas.% SiO 2 Pegmatit - zelo debelozrnata kisla magmatska kamnina - skrajna diferenciacija kisle magme, bogate z lahkohlapnimi komponentami( H 2 O, CO 2, HF, ) pri 700 o C - Pojavljanje na robu magmatskih teles in v prikamnini. - Mineralna sestava: kremen, ortoklaz, mikroklin, plagioklaz (albit), sljude (muskovit, biotit), minerali Li, Be, Th, Nb, Ta, - Gospodarski pomen: izkoriščanje glinencev in drugih nekovinskih mineralov (sljude, kremen) Preglednica: semikvantitavna vsebnost bistvenih mineralov v magmatskih kamninah Femični minerali Salični minerali piroksen, amfibol, plagioklazi K glinenci kremen biotit (olivin) anort. albit Ultramaf. k. --------------------- Mafične k. ---------------- ---- k.sred.sest. ----------- --------- ---- kisle k. ------- -------------- ------ ---- pegmatiti --- ----------- -------- ------

MINERALI V MAGMATSKIH KAMNINAH, MINERALI MAGMATSKEGA OBMOČJA Kremen, tridimit SiO 2 Alkalni glinenci: Ortoklaz, sanidin KAlSi 3 O 8 Albit NaAlSi 3 O 8 (do 5 mas.% an) Plagioklazi: Albit NaAlSi 3 O 8 5 10 mas.% an Oligoklaz 10 30 Andezin 30 50 Labradorit 50 70 Bytovnit 70 90 Anortit CaAl 2 Si 2 O 8 >90 Nadomestki glinencev: Levcit KAlSi 2 O 6 Nefelin KNa 3 [AlSiO 4 ] 4 Sljude: Muskovit KAl 2 [(OH,F) 2 AlSi 3 O 10 ] Biotit K(Mg,Fe,Mn) 3 [(OH,F) 2 Si 4 O 10 ] 2 Amfiboli Ca 2 (Mg,Fe) 5 [(OH,F) 2 Si 4 O 11 ] 2 Pirokseni (Ca,Mg,Fe) 2 [Si 2 O 6 ] Olivin (Mg,Fe) 2 [SiO4] Apatit Ca 5 [F(PO 4 ) 3 ] Cirkon ZrSiO 4 Magnetit (Fe 3+ Fe 2+ )Fe 3+ O 4 Ilmenit FeTiO 3 Titanit CaTi[OSiO 4 ] MINERALNA SESTAVA NEKATERIH MAGMATSKIH KAMNIN Ultramafične kamnine Peridotiti: olivin Pirokseniti: piroksen Hornblenditi: amfiboli Karbonatiti: kalcit, dolomit Mafične kamnine Gabro (globoč.), diabaz in bazalt (pred.): plagioklaz (>50 an), piroksen, amfibol

Kamnine srednje sestave Diorit (glob.), andezit (pred.): plagioklaz (30-50 an), amfiboli, pirokseni Monzonit (glob.), latit (pred.): plagioklazi (30-50an), ortoklaz (-sanidin), piroksen, amfiboli, biotit Sienit (glob.), trahit (pred.): ortoklaz (-sanidin), plagioklazi (<30an), amfiboli Kisle kamnine Tonalit (glob.): plagioklazi (30-50an), kremen, biotit, amfiboli Granodiorit (glob.): plagioklazi (<30an), kremen, ortoklaz, amfiboli, biotit Dacit (pred.): plagioklazi (30-50an), kremen, ortoklaz (+-sanidin), amfiboli Granit (glob.): ortoklaz, plagioklaz (<20an), kremen, muskovit, biotit Riolit (pred.): sanidin, kremen, plagioklaz (<20an), amfiboli RUDIŠČA Definicija: - ekonomsko zanimiva nahajališča rudnih (kovinskih) in nekovinskih mineralov - ekonomsko nezanimiv del mineralne snovi v nahajališču jalovina - Nastanek nahajališča: Separacija magme Frakcionirana kristalizacija Gravitacijska diferenciacija - Nahajališča v ultramafičnih in mafičnih kamninah: kromit, pentlandit, platina, diamanti, apatit - Nahajališča v mafičnih kamninah: magnetit - Nahajališča v sienitu: magnetit, hematit Kontaktna metamorfoza - kisle magme (granodiorit do granit) apnenci in dolomit - T = 600 1000 o C - Difuzija iz magme: H 2 O, SiF 4, FeCl 2, AlCl 3 - marmor s kontaktno metamorfnimi minerali: granati, diopsid, hedenbergit, wollastonit, ilvait, vezuvian - primer: nastanek wollastonita: 9CaCO 3 + 3SiF 4 Ca 3 [Si 3 O 9 ] + 6CaF 2 + 9CO 2 - primer: nastanek rudnega minerala hematita (pirometasomatoza): 3CaCO 3 + 2FeCl 3 Fe 2 O 3 + 3CaCl 2 + 3CO 2

Kristalizacija iz hidrotermalnih raztopin - T 100 375 o C - zaradi T, p, ph, izmenjalnih reakcij v raztopini in prikamnini - različni viri nastanka vode, bogate s solmi - nastanek rudnih in jalovinskih mineralov - Spremembe prikamnine: Okremenitev, Piritizacija, Kaolinitizacija, Sericitizacija, Kloritizacija, Biotitizacija - Hidrotermalna rudišča: Žilno-impregnacijska Žilna Metasomatska Metasomatoza Definicija: proces kemične in mineralne presnove kamnin zaradi delovanja hidrotermalnih raztopin. N.pr. rudni mineral je nadomestil mineral kamnine, v kateri nastopa. Nadomeščanje je možno zaradi večje topnosti minerala jalovine glede na topnost rudnega minerala. Mineral jalovine prehaja v hidrotermalno raztopino, rudni mineral pa se iz nje izloča (obarja). II. MINERALI SEDIMENTNEGA OBMOČJA Avtigeni minerali: Kremen, kalcedon Alkalni glinenci: ortoklaz, albit Kaolinit Al 4 [(OH) 8 Si 4 O 10 ] Montmorillonit (Al,Mg)[(OH) 2 Si 4 O 10 ]Na(H 2 O) 4 Kloriti Kalcit, dolomit, anhidrit, sadra, halit, silvin, Carnallit KMgCl 3.6H 2 O, Apatit (kolofan) Ca 5 [F(PO 4 ) 3 ] Goethit, lepidokrokit α in β FeOOH Siderit FeCO 3 Pirit in markazit FeS 2

Pogoji: normalna T (-20 do +50 o C) in p, vode bogate z O 2 (oksidacijski pogoji) in CO 2 (kisle vode, nizek ph) Posledica: razpad (preperevanje) magmatskih in metamorfnih mineralov Primer: Brezvodni minerali vodni minerali Glinenci glineni minerali (kaolinit, montmorillonit, illit) Glineni minerali boksit (boehmit, diaspor, gibbsit) Ultramafične kamnine, serpentinit magnezit Delitev sedimentih kamnin glede na način nastanka Klastične sedimentne kamnine Kemične sedimentne kamnine Organske sedimentne kamnine Nastanek klastične sedimentne kamnine: Matična (magmatska) kamnina T, voda Mehansko preperevanje Erozija (delovanje vode, vetra, gravitacija) Transport (odnašanje iz mesta preperevanja) Usedlina Sedimentacija (odlaganje) Diageneza Sedimentna klastična kamnina: alotigeni minerali

Diageneza Definicija: sedimentacija. Skupnost procesov strjevanja, zlepljanja, konsolidacije usedline v trdno kamnino pri normalnih pogojih p in T (primer: klastične in kemijske sedimentne kamnine) Epigeneza Definicija: drugotni procesi, ki so povzročili kakršnokoli naknadno spremembo v kamnini. N.pr.: prekristalizacija, rast konkrecij, kristalizacija koloidov, cementacija, dehidratacija in rehidratacija (primer: kemijske sedimentne kamnine) Primeri: - diagenetski apnenec (oborjen iz raztopine) lepi klastične delce apnenčeve breče - diagenetski apnenec(oborjen iz raztopine), ki ga sekajo žilice kemičnega diagenetskega kalcita - gline: klastični delci kremena iz magmatskih kamnin, diagenetski kremen kot posledica raztapljanja glinenca iz magmatskih kamnin Alotigeni minerali Definicija: minerali, ki sestavljajo sedimentno kamnino, nastali pa so v času nastajanja primarne magmatske ali metamorfne kamnine in so bili v novo nastalo sedimentno kamnino prinešeni Nastanek kemične sedimentne kamnine: Matična (magmatska) kamnina T, voda raztapljanje Transport v obliki prave raztopine z mesta preperevanja Usedlina Sedimentacija (obarjanje) Diageneza Sedimentna kemična kamnina: avtigeni minerali Avtigeni minerali Definicija: avtigeni minerali so nastali hkrati s sedimentno kamnino, v kateri se nahajajo

Kemične sedimentne kamnine: - evaporiti: halit, silvin, anhidrit, sadra, - karbonatne kamnine: kalcit, dolomit s Pb Zn rudišči - kremenične kamnine: opal, kalcedon, kremen - fosforiti: apatit, kolofan - Fe rude: goethit, lepidokrokit, siderit - Mn rude: piroluzit, psilomelan, rodohrozit Nastanek organske (organogene) sedimentne kamnine: Ostanki organizmov (školjke, skeleti) Sedimentacija Usedlina Diageneza Sedimentna organska kamnina: ostanki organizmov in avtigeni minerali (kot vezivo) III. MINERALI METAMORFNEGA OBMOČJA Magmatska kamnina, sedimentna kamnina ugrezanje p, T metamorfoza Minerali metamorfnega območja: Kremen Alkalni glinenci: otroklaz, albit Muskovit, sericit Biotit Zeoliti: natrolit, skolecit, heulandit Kloriti: klinoklor, proklorit Amfiboli Pirokseni: hipersten, omfacit Disten, sillimanit, andaluzit Stavrolit Granati: pirop, almandin Zoisit, epidot

Primer: 1. Apnenec marmor (debelozrnat kalcit) 2. Kremenov peščenjak kvarcit 3. Metamorfoza bazalta: - bazalt je mafična magmatska kamnina: - bazični plagioklazi, femični minerali (piroksen), steklasta osnova - visoka T (do 700 o C), nizek p (celinska skorja): - zeolitski facies (zeoliti) - facies zelenih skrilavcev (klorit) (T < 400 o C) - amfibolitski facies (rogovača) (T < 600 o C) - granulitski facies (piroksen) (T < 700 o C) - p narašča, T nizka (oceanska skorja cona subdukcije) - facies modrih skrilavcev (glavkofan moder amfibol) - eklogitski facies (piroksen - omfacit, granati) Facies (po Eskoli) Definicija: kamnine v kemičnem ravnotežju po metamorfozi ( p, T) s stabilnimi minerali indeksni minerali. Facies predstavljajo značilni stabilni minerali v dani kamnini, ki je pretrpela določeno stopnjo metamorfoze. Nahajališča v metamorfnih kamninah: so redka Primeri: obogatitev sedimentnih rudišč z metamorfozo: Nahajališče goethita: FeOOH Fe 2 O 3 + Fe 3 O 4 + H 2 O Siderit: FeCO 3 Fe 2 O 3 + Fe 3 O 4 + CO 2

OBLIKE NASTOPANJA MINERALOV Nastanek mineralov Iz taline: ohlajanje pod T tališča Iz raztopine: obarjanje zaradi prenasičenja (izhlapevanje topila, povečevanje koncentracije topljenca) Kristalne klice kristali Majhna in počasna sprememba malo klic veliki kristali Hitra sprememba veliko klic veliko majhnih kristalov Zelo hitra sprememba (preohlajanje) gel Neovirana rast pravilno omejen kristal Ovirana rast kristalna zrna. Zrna rastejo v preostalem prostoru, vendar imajo kljub temu enako kemično sestavo in strukturo oz. zgradbo Hitra rast kristalni skeleti (dendriti). Smeri rasti kristalov so nepravilno zavite in lomljene. Rast v razpokah v kamninah (ledene rože na oknih). Habitus razvoj Izometričen (enakomeren): minerali s kubično singonijo (granati) Stebričast: heksagonalna, trigonalna singonija (kremen, apatit) Ploščičast: heksagonalna, tetragonalna singonija (muskovit, biotit) Slika:

Kristalizacijska sposobnost Nastopanje kristalov - prosti kristali: razvite končne terminalne ploskve - kristačne kopuče, druze: rast v eni smeri iz ravne podlage - geode (mandlji): sekrecije, konkrecije - žarkoviti agregati, snopičasti agregati - vlaknat, protast agregat - oolitski agregat - sige (drobnoigličaste) - prevleke, natečne strukture agregati (stalaktiti, stalagmiti, stebri) - prsten agregat, oprh