D-r Risto Ivanovski OD KOGO POSTANAVME. Bitola, R.Makedonija 2009 godina

1 D-r Risto Ivanovski OD KOGO POSTANAVME Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2 D-r Risto Ivanovski, OD KOGO POSTANAVME Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258-133 CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski - Bitola 001. 94 133. 2 IVANOVSKI, Risto Od kogo postanavme / Risto Ivanovski. - Bitola : Ivanovski R., 2009. - 256 str; 23 sm. COBISS.MK-ID 184 32577

3 PREDGOVOR R.T.Nigmatulin naveduva, Ernst Rifgatovi~ Mulda{ev: 1 direktor na medicinski nauki,profesor na univerzitet,direktor na Seruskiot centar za o~i i plasti~na hirurgija... E.R Mulda{ev e zna~ajni ruski nau~nik od svetski glas...... E.R.Mildu{ev misli originalno i znae so ednostaven i pristapen jazik da gi izlo`i slo`enite nau~ni problemi. Knigata Od kogo sme poteknale ja napi{al so umetni~ki stil, iako vo su{tina e dlaboko nau~na. Ovaa kniga e interesantna kako za {irokiot krug na ~itateli taka i za specijalisti. Avtorot vo svojot predgovor naveduva: Jas sum tipi~en nau~en istra`uva~ i cel moj nau~en `ivot e posveten na prou~uvawe na sostavot i biohemijata na ~ove~kite tkiva,vo cel na nivna upotreba kako transplanatati vo o~nata i plasti~na hirurgija. Ne mi odgovara dru{tvo na lu e koi imaat sklonost da razmisluvaat za onastranata, sklonost von~ulnata percepcija, ~arobnii{tvo i sli~ni ~udi. Bidej}i sekoj godina vr{am 300 do 400 slo`eni operacii, se naviknav rezultatite na nau~nite istra`uvawa da gi procenuvam po konkretni, jasni parametri: o{trina na vidot, oblikot na liceto itn. Pokraj toa, ja sum proizvod na edna komunisti~ka zemja i sakal ne sakal, bev vospitan na propaganda na ateizmot i veli~eweto na Lenin, mada nikoga{ iskreno ne sum veruval vo komunisti~kite ideali. Religijata nikoga{ ne sum ja prou~uval. So obyir na se toa, nikoga{ ne sum mo`el ni da pomislam deka }e se bavam so problemite na ustrojstvoto na svetot, antropogenezata i filozofskoto tolkuvawe na religijata od nau~na perspektiva. Se po~nalo so ednostavni sekojdnevni aspekti na pra{awa: zo{to nie edni drugite gi gledame vo o~ite? Kako oftalmolog, toa pra{awe me zainteresiralo. Bidej}i sme po- ~nale toa da go istr`uvame, nabrzina sostavivme kompjuterski program koj e sposoben da gi analizira geomteriskite parametri na okoto. Taa oblast na oftalmologijata se narekuva oftalmogemetrija. Ni uspealo da dademe niz dragoceni prilozi za oftalmogeometrija: identifikacija na li~nosta, odreduvawe na nacionalnosta, dijagnostika na psihi~kite oboluvawa itn. Ama, kako najzanimlivo se poka`alo toa {to edna{, na osnova na fotografijata na lu eto site rasi koi postojat vo svetot, sme do{le do srednostatisti~ki o~i. Tie pripa- aat na tibetanskata rasa. Ponatamu,matemati~ki sporeduvawe na o~ite na drugite rasi so srednostatisti~kite o~i, dojdovme do pati{tata na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet, koj na zapanuva~ki na~in se slo`uvaat so istoriskite ~initeli. A potoa soznavme deka sekoj hram na Tibet i vo Neapol kako svoja vizit-karta ima nacrtani ogromni neobi~ni o~i. Bidej}i tie o~i gi podvrgnavme na matemati~kata obrabotka po principite na oftalmogeometrija, ni uspealo da go rekonstruirame nadvore{niot oblik na su{testvata koi gi poseduvaat, oblik koj se poka`al kako mo{ne neobi~en. Koj e toa?, sum razmisluval. Po~nav da ja prou~uvam Isto~nata literatura, ama nesum na{ol ni{to sli~no. Vo toa vreme ne sum mo`el ni da predpostavam deka toj portret na neobi~niot ~ovek, koj po sebe }e go nosam po Indija, Nepal i Tibet, }e proizvede na lama i svamija taka jak vpe~atok, deka, viduvaj}i go toj crte`, }e izvikuvam Toa e On! Vo toa vreme ne sum ni pomisluval deka toj crte` }e postane nit-vodilja kon hipoteti~noto otkritie na veli~estvenite tajni na ~ove{tvoto- Genofondot na ~ove{tvoto. (On=Toj, R.I.) Mislam deka logikata e kralica na site nauki. Vo tekot na celiot moj nau~en `ivot sum go primenuval logi~niot pristap pri razrabotuvawe na novite operacii i novite transplanati. I vo toj potfat, koga se otisnavma na transhimalajska nau~na ekspedicija so spomenatiot crte` na neobi~niot ~ovek vo racete, isto taka sum odlu~il za mene da koristam voobi~en logi~en pristap na koj tolku sum naviknal. Hrpa zbrkani svedo{tva koi na toa patuvawe go dobivme od lamite, guruite i svamiite, kako i od kni`evnite i religioznite izvori, po~nalo so pomo{ na logikata da se vklopuva vo logi~en niz, i se pojasno nas ne vode- 1 Dr.Ernst Muldašev, Od koga smo postali, Hem, a- Khey a- Ney e, Belgrad, 2003: Ernst Mulda{ev Od kogo mýˆ proizo{li? Aif Print, OLMA PRESS, Moskva, 2002. Copyright 1999. Ernst Muldashev.

4 lo spoznanieto deka na zemjata postoi sistem na o~uvuvawe na `ivotot vo vid na lu e na razni civilizacii, koi se najduvaat dlaboko pod zemjata, konzervirani so pomo{ na samadija- Genofond na ~ove{tvoto. Isto taka nam ni uspealo da najdeme edna takva pe{tera i da dobiemo svedo{tvo od tn. Posebni lu e koi tamu odat sekoj mesec. Kako nam ni pomognal spomenatiot crte`? Pomognal zatoa{to Posebnite lu e gledale i gledaat pod zemjata lu e so neobi~na nadvore{nost. A me u niv postoi i eden koj li- ~i na ~ovek od na{iot crte`. Ba{ nego tie so po~ituvawe go narekle On. Koj e On? Ne mo`am to~no da odgovoram, ama mislam deka On e ~ovek [ambala. Denes, bez obzir na toa {to sum racionalen nau~nik-prakti~ar, po~nav vo potpolnost da veruvam vo postoewe na Genofondot na ~ove{tvoto. Do toa me dovela logikata i nau~niot ~initel. A istovremeno sum svatil deka na{ata radoznalost nema ba{ nekoja golema vrednost, nas ni bilo i dozvoleno da samo zavirime vo golemite tajni, ama probaweto da gi fotografirame konzerviranite lu e te{ko deka }e uspee vo bliskata idnina. Koi sme pa nie? Nie sme u{te nerazbirlivi deca vo poreduvawe so najgolemata civilizacija koja postoela na Zemjata, civilizacijata na Lemurijancite, koi go sozdale Genfondot na ~ove{tvoto. A pri toa i vlogot e pregolem- Genfondot na ~ove{tvoto bi trebalo da bide praroditel na ~ove{tvoto vo slu~aj na globalnata katastrofa ili samouni{tuvawe na postoe- ~kite civilizacii na Zemjata. Pokraj toa, nas ni uspealo da ja svatime smislata na zborot amin 2 koj go izgovoruvame sekoj pat koga ja zavr{ime molitvata. Toj zbor nastanal od takanare~enata posledna poraka SoHm. 3 Se vospostavilo deka na{ata, peta civilizacija, i e zatvoren pristapot na znaweto na Onoj Svet i vo toj pogled toj mora samosatojno da se razviva. Po toa mi postanalo svatlivo {to e izvorot na znaeweto na takvite posvetenici kako {to se Nostradamus, Blavacka i drugi, na koi im uspealo da go prevladat principot SoHm i da vlezat vo Univerzalni informacioni prostor, te. znaewe na Onoj Svet. Knigata se sostoi od ~etiri dela. Vo prviot del nakratko e izlo`ena logikata na istra`uva~kata misla, koja po~nuva so pra{aweto Za{to edni na drugi im gledame vo o~ite? a zavr{uvam so analizata na oblikot na ~ovekot ~ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi. Vtoriot i tretiot del na knigata se posvetuva na ~initelite koi gi sobiravme od lamite, guruite i svamite vo tekot na ekspedicijata, a koi voglavno se izneseni vo forma na razgovor so niv. Ama, vo nekoi glavi pravam izzemawe i analiziram literaturni izvori (na Blavacka i drugi), a isto taka odgovoruvam na pra{awata na tipot Koj bil Buda 4 i Kakvi civilizacii postoele na Zemjata pred nas? ^etvrtiot del na knigata e najslo`en i e posveten na filozofskoto osmisluvawe na ~initelite do koi sme do{le. Vo nego ~itatelot }e najde mnogu interesni razmisluvawe za Genfondot na ~ove{tvoto, zagonetkata [ambala i Agarta, za podivenite lu e, za negativnata aura nad Rusija,a isto taka i za ulogata na dobroto,lubovta i zloto vo `ivotot na ~ovekot Iskreno re~eno, i jas sum se za~udil {to knigata sum ja zavr{il so analiza na takvi na prv pogled ednostavni i prirodni poimi kako {to se dobro, lubov i zlo. Ama, ba{ po taa analiza kone~no sum svatil zo{to site religii na svetot slo`no govorat za va`nosta na dobroto i lubovta. Zapravo po taa analiza po~nav iskreno da ja cenam religijata i da iskreno veruvam vo Boga. Sekako deka pi{uvaj}i ja ovaa kniga sum napravil gre{ki. Moi prijateli i sopatnici na ovaa ekspedicija (Valerij Lobankov, Valentina Jakovqeva, Sergej Selivestrov, Olga I{mitova, Vener Gafarov) ~esto ne se slo`uvale so mene, se raspravuvale so mene i me ispravuvale. Mnogu nam ni pomognale strani ~lenovi na ekspedicijata- [eskand Ariel, Kiram Budaa~arija (Nepal), doktor Pasri~a (Indija). Sekoj od niv doprinel na na{eo zaedni~ko delo. Bi sakal da im se zablagodaram. Isto taka mo{ne bi sakal da se zablagodaram na Marat Fathlismanov i Anas Zaripov, koi me snabdele so literatura i mi pomognale da analiziram vo periodot dodeka knigata sum ja pi{el. 2 Amin=a min: Man-e, Min-e, Mon-e, Mun-e, za ~ovek, sporedi so makedonski mina=lu e, samo na Belci. 3 SoHm=so hm=hum=h um...na mongolskite prostori Belcite pred Mongolite bile milenium godini. 4 Buda od buden.toa bilo nasledstvo na Vedite so svojot sanskritski jazik.ovoj bil tn.slovenski jazik.

5 Ama, izleda ovaa kniga tek mi e prva na ovaa tema. Istra`uvawata se prodol`uvaat. DEL I OFTALMOGEOMETRIJA- NOV PAT ZA IZU^UVAWE NA PROBLEMOT NA POTEKLOTO NA ^OVEKOT. Glava 1 Zo{to se gledame vo o~i? Glava 2 Srednostatisti~ki o~i. Patevi na migracija na ~ove{tvoto po svetot. Glava 3 ^ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi? (Knigata, R.I.) Im e posvetena na moite roditeli. Glava 1 ZO[TO SE GLEDAME VO O^I? Iman eden prijatel. Se preziva Qubanov. Po priroda, Juri Qubanov e srame`liv, zatoa vo tekot na razgovorot ~esto ja navednuva glavata i gleda pod. Edna{, bidej}i vo sticaj na okolnosti sum prisustvuval na eden negov neugoden razgovor koj se odnesuval na `enidba, vnimanieto mi go privlekla re~enicata koja mu ja izgovorila devojkata, negovata izbranica: - Pogledaj me vo o~i, Jura! Za{to gleda{ vo pod, se krie{, {to li? Zo{to taa da bara da go pogleda Qubanova vo o~i? mi se javila neo~ekuvana misla. Sigurno vo negoviot pogled saka da pronajde toa {to toj ne rekol so zborovite... ^ove~ki pogled Dodeka rabotev kako o~en lekar, sekojdnevno sum gi gledal lu eto vo o~ite. I sekoj pat bi primetil deka niz o~ite na sogovornikot sme vo sostojba da primime edna dodatna informacija. I vo praksa, lu eto ~esto govorat: strav mu e vo o~ite, taga vo o~ite, radost vo o~ite itn. Ne se pee slu~ajno vo poznatata pesma: Tie o~i se preku pat... 5 Kakva informacija mo`eme da primime od o~ite? Vo literaturata ne sum na{ol istra`uvawe za toa pra{awe. Da bi odgovoril na toa pra{awe, gi obaviv slednite dva eksperimenti. Gi zamoliv dva visokoobrazovani lu e da sednat eden nasproti drug i da razgovaraat, neprekinato gledaj}i mu edniot na drugiot vo nozete. Ako se razgovaralo za suvata analiza bilo {to so malo emocii, me u sobesednicite doa alo do razbirawe, mada dvata se ~ustvuvale nelagodno, bidej}i sakale da pogledaat vo o~i na sobesednikot. Ama, koga bi navel razgovor na emocionalna tema, razgovor vo polo`bata gledame eden vo drug vo nozete za ispra{anite postanalo nepodnosliv. - Moram da ja proveruvam ispravnosta na negovite tvrdewa po negovite o~i- rekol eden od ispitanicite. Vo polo`ba gledame eden vo drug vo o~i dvata ispitanici se ~ustvuvale prijatno pri razgovorot i dobro me usebno se razbirale, kako vo razgovorite na emocionalna, taka i na tema so mala emocija. Od toj eksperiment sum zaklu~il deka taa uloga na dodatna informacija, koja ja dobivame od o~ite na sogovornicite, e prili~no zna~ajna. Vtoriot eksperiment se sostoel vo toa {to sum zel fotografija na poznati glumci, politi~ari i nau~nici i gi isekol na tri dela: ~elni del, o~ni del i usen del na liceto. Me u fotografiite bile i fotografii na Ale Puga~ova, Mihailo Gorba~ov, Oleg Dalja, Arnold [varceneger, Albert Ajn{tajn, Sofija Rotar, Vladimir Visocki, Leonid Bre`wev i drugi poznati li~nosti. 5 Vo knigava ima sliki...crte`i...bidej}i jas sum od generacijata so partalna topka, niv }e gi nema. Me utoa,makedoncite vo starata era imale parna ma{ina i duri na komjuterot tvorec bil Makedonec. Isto taka, le~ele so trevi, so babin prde{ (tu{ajka...) nemalo infekcii, so mo~ka..., iz~ezna po 1950 g.

6 Po toa zamoliv sedum lu e nezavisno eden od drug da odrede koj e koj po ~elniot del na lice. Site ispitanici pogre{ile, a samo vo edniot slu~aj po specifi~niot vroden beleg pogodile deka toa ~elo pripa a na Mihail Gorba~ov. Isto taka zbunetite bile pri probaweto da odredat koj e koj po vili~niot del. Samo eden od niv sedum ja prepoznal ustata na Bre`wev, smeej}i se na toa {to svoevremeno za cel `ivot zapamtil kako toj se qubel. Po o~niot del na liceto ispra{anite vo pogolem broj slu~aevi mo`ele da odredat koj e koj, iako ne sekoga{ smetsto. Toa e Bre`wev, toa e Visocki, toa e Puga~ov... govorele ispra{anite, posmatraj}i go o~niot del na liceto. Od nekoj razlog, na site im bilo te{ko da pogodat koja e Sofija Rotar. Na osnova na toj eksperiment ja iznesov pretpostavkata da ba{ od o~niot del na liceto dobieme maksimalna informacija da ja odredime li~nosta. Kakva toa informacija dobivame od o~nite oblasti na liceto? Poznato e deka ~ove~kiot pogled raboti kako skener; o~ite pri gledawe vr{at mikrodvi`ewa, taka da nas pogled vertikalno i horizontalno premunuva preku objektot na posmatrawe. Ba{ toa {to pri gledawe dobivame skenirana informacija nam ni ovozmo`uva da go ispitame obemot, goleminata i mnogu detalji na objektot. Pri skenirawe na o~nata jabol~ica ne mo`eme da dobieme mnogu informacii, zatoa {to kaj o~nite jabol~ici,kako anatomski organ, se vidlivi samo ~etiri zna~ajni parametri: belwa~a, okrugla providna ro`wa~a, zenica i boja na du`icata. Tie parametri ne se menuvaat vo zavisnost od raspolo`enieto. Od toa sme zaklu~ile deka nie so pogledot snimame skenirana informacija za cela o~na oblast na liceto, a tuka spa aat kapacite, obvrite, nos i aglovi na o~ite. Tie parametri na okoto go so~inuvaat slo`ena geometriska konfiguracija, koja stalno se menuva vo zavisnost od raspolo`enie na ~ovekot (emocija, bol itn.). Ottamu sum go izvel zaklu~okot deka nie se gledame vo o~i da bi gi posmatrale promenite na geometriskite parametri na oblasta na liceto okolu o~ite. Taa skenirana oftalmogeometriska informacija se prenesuva niz o~ite do mozo~nite centri ispod korata vo koi se obrabotuvaat. Ponatamu obrabotkata na skeniranite informacii se prenesuva vo korata na golemiot mozok vo oblik na sliki, spored koi presuduvame za sobesednikot. Kakvi se toa sliki? Pred se, bi trebalo da se istakne emocijata (strav, radost, interes, ravnodu{nost itn.) koi sme vo sostojba da gi zapazime vo o~ite na sogovornikot. Po o~ite nie mo`eme da ja pogodime nacionalnosta 6 na sogovornikot (Japonec,Rus,Meksikanec 7 itn.). Mo`eme da zapazime i nekoi mentalni karakteristiki: voqa, pla{livost, dobrota, zloba itn. I na krajot, o~igledno, spored skeniranata oftalmogenetska informacija lekari go odreduvaat takanare~eniot habitus (nadvore{ni op{ti izgled-prim. prev.) na oboleniot- op{t vpe~atok za sostojbata na oboleniot ili za dijagnozata na bolesta. Dijagnozata na bolesta po nadvore{niot izgled na ~ovekot posebno bila rasprostraneta me u okru`nite lekari vo minatiot vek, koga nemalo dobri dijagnosti~ki aparati vo bolnicite. Mesnite lekari posebno go obu~avale svojot pogled da, samo osmatraj}i go pacientot, bi mo`ele smesto da postavat pravilna dijagnoza. - Ti, prijatele, ima{ turbekuloza- bi rekol mesniot lekar, samo pogleduvaj}i vo o~i na ~ovekot. I jas, bidej}i sum lekar, sum se ~udel kako nekoj mo`e to~no da ja odredi dijagnozata i sostojbata na bolesnikot samo pogleduvaj}i go. Pri toa, kako po pravilo, toj gleda vo o~ite na bolesnikot, ne obavuvaj}i kompleten pregled. Tie posmatrawa poka`ale deka nau~nite prou~uvawa na promenlivosta na o~nite oblasti na liceto mo`e da bide dragoceno za re{enie na mnogu problemi (dijagnostika na psihi~kite bolesti, objektiven test na podobnost za odredena profesija). Ama, na koj na~in mo`eme da ja prou~ime taa oblast na liceto? 6 Prva nacija bila francuskata i toa na krajot na 18 vek.pak, Germanskata nacija bila samo od 19 vek... 7 Japoncite se so okolu 40% krvna grupa A na Belci, a Meksikanci ima Belci i Indijanci (Mongoli).

7 Mene mi uspealo da gi zainteresiram negolema grupa na nau~nici- istra`uva~i i nie so toa so po~etniot sistem izvr{ivme ispituvawa na golem broj od 1500 lu e. Pretpostavuvaj}i deka ~ovekoviot skenira~ki pogled ja snima geometriskata informacija od o~nata oblast na liceto, napravivme kvalitetni fotografii na tie oblasti i se potrudivme spored niv da go odredime principot na geometriskata obrabotka na o~niot otvor, obvri, kapaci i nosnici. Ne{to sme uspeale, ama geometriskite parametri koi voop- {tuvaat ne gi otkrivme. Po~navme da fotografirame na slajdovi i se potrudivme da go najdeme toa {to sme go barale projektiraj}i slajdovi so golemi zgolemuvawa na yid. I povtorno ne uspeavme- voop{tuvaj}i gi geometriski parametri ne gi najdovme. Ponatamu sme go na{le komjuterskiot program koj nas ni ovozmo`uval crte`ot na o~nite oblasti na liceto da go preneseme na ekran i po~navme taa oblast da ja analizirame so pomo{ na poseben program. Toj na~in se poka`al najpogoden, bidej}i bilo mo`no najto- ~no da se o~itaat geometriskite parametri na o~nite oblasti na liceto i gi memoriravme vo kompjuterot. Ama, povtorno, voop{tuva~kiot princip ne bil najden. Duri na nekoe vreme ja obustavivme rabotata: otstapuvaweto na geometriskite figuri bilo krajno zamorno i tie mo`ele da se poredat vo relativni broevi, {to ne dozvoluvalo da se podvrgni na statisti~ka obrabotka. Se pribli`uval krajot na taa nau~na idea. Ama, edna prilika, na sre}a, sum zaprimetil zanimliva rabota koja ne prv pogled ne e povrzana so potrebite na nau~nata oftalmogeometrija. Pregledav petogodi{no devoj~e. Toa sedelo vo kriloto na majkata stara dvaeset osum godini. Majkata ja nagnala glavata kon liceto na }erkata {epotej}i i vo uvoto, mi pomogala da gi pregledam nejzinite o~i. Prekinuvaj}i go posmatraweto na o~noto dno, ja podignav glavata i ja poglednav majkata i }erkata zaedno. Vo toj mig vnimanieto mi go privlekla ~initelot deka ro`wa~ata na majkata i }erkata bile ednakva golemina, iako edno telo bilo znatno pomalo od drugoto. Zo{to goleminata na ro`wa~ata kaj niv e ednakva? Zar ne, po logika na stvarta, kaj maloto devoj~e ro`wa~ata bi trebalo da bide pomala otkolku kaj majkata? pomisliv. Sokrivaj}i ja svojata radoznalost, go zavr{iv predgledot na devoj~eto, ja postaviv dijagnoza, go napi{av zaklu~okot i ja odrediv operacijata. Naredniot pacient ve}e stoel na pragot na mojot kabinet. Ne e li i kaj ovoj odrasnat pacient goleminata na ro`wa~ata ista kako i kaj taa devoj~e? sum mislel jas, i potsetuvaj}i se na o~ite na devoj~eto, gi posmatrav o~ite na pacientot. Dimenzijata na ro`wa~ata se poka`ale identi~ni. Toga{ ne sum mo`el da se vozdr`am i ja zamoliv sekretarkata da pojde po klinikata i da sobere dvaeset lu e so razli~na vorast, rast i polovi. Koga se sobrale, go zedov oftalmoskopot i im pregledav vo o~ite upotrebuvaj}i gi ednite so drugite. Zamislite, dimenzijata na ro`wa~ata na site lu e, nezavisno od vozrasta, visinata i te`inata se podudirale. ^udno, mislev, e ~ustvo, deka dimenzijata na ro`wa~ata e konstantna na ~ove~kiot organizam- kako da e apsolutna edinica mera vo organizmot! Pokraj mene sedela na{a lekarka-hirurg, Venera Galimova- si}u{na ubava `ena. Gi pogledav nejzinite stapala i ja zapra{av: - Venera, koj broj ~elo nosi{? - Trieset pet. Zo{to? - A jas ~etirieset tri. Slu{aj, dojdi da se pogledame vo ogledaloto! Prijdovme do ogledaloto: dva para o~i so ro`wa~i ednakva golemina gledale vo nas. Zanimlivo, mislev, Vo ~ove~kiot organizam site dimenzii se relativni: dol`inata na rakata se razlikuva, goleminata na stapaloto se razlikuva, razmerite na liceto se razlikuva, razmerite na trupot se razlikuva, stomakot kaj nekoj e golem, kaj nekoj plosnat, pa duri i razmerite na mozokot i vnatre{nite organi (xiger, `eludec, drobovi i dr.) kaj raznite lu e se razlikuvaat. A vidi, goleminata na ro`wa~ata e ednakva! Ne li nekoj nau~nik toa ve}e go zaprimetil? Ja prou~iv specijalisti~kata literatura, ama nikakov pomen za toa ne sum na{ol. Ponatamu, organizirav masovno merewe na pre~nikot na ro`wa~ata so pomo{ na specijalen hirur{ki {estar pod operacioniot mikroskop vo poreduvawe so merite {irina na dlankite na racete i stapalata na nozete. Sostavivme varijacioni redovi, gi podvrgnavme na stati-

8 sti~ka obrabotka i otkrile deka pre~nikot na ro`wa~ata vo poreduvawe so razmerite na dlankite i stopalata e apsolutna konstantna i iznosi 10 + - 0,56 milimetri. Dimenzijata na o~nata jabol~ica (uzdu`na osa na okoto) merena so ultrazvukot, kako se poka`alo, postepeno se zgolemila od roduvawe i tek vo 14.-18. godini ja dostignuva svojata sredna golemina od 24 mm. Pre~nikot na ro`wa~ata malku se zgolemila od roduvaweto do ~etvrtata godina, a od toa doba postanuva konstantna. To est, zgolemuvaweto na dimenzijata na o~nata jabol~ica ja preminuva promenata na dimenzijata na ro`wa~ata vo tekot na rastot. Zatoa kaj malite deca o~ite izgledaat pogolemi otkolku kaj ostanatite. Zo{to pre~nikot na ro`wa~ata e konstantna? Te{ko mo`am da odgovoram na toa pra{awe. Ama, taa apsolutna golemina vo ~ove~kiot organizam mo`e da se upotrebi kako edinica mera, posebno za oftalmogeometriski potrebi. Pomislata deka konstantnata dimenzija mo`e da postane oslonuva~ za najduvawe na osnovnite oftalmogeometriski parametri mi se javila ve}e koga po prv pat go zaprimetiv ~initelot deka dimenziite na ro`wa~ite se ednakvi. Ama, taa misla kone~no se u~vrstila tek nakon {to gi zavr{ivme statisti~kite istra`uvawa i nastojuvawa da gi konstrirame geometriskite figuri na o~nite oblasti na liceto zemaj}i ja vo obyir konstantata na ro`wa~ata. Vo toa vreme, mi dojde vo poseta glavniot ginekolog na gradot Ufe. ^vrstinata na negovata nadvore{na pojava ne predizvikala sumlivost. Visokiot rast, golemiot stomak, ogromo ovalno lice obrasnato so brada so visoko ~elo. Gotovo istovremeno so nego vo moj kabinet vleze mojata operaciona medicinska sestra- Lena Voronina, ubava, mila, sitna devojka. Liceto na glavniot ginekolog i Lena Voronina tolku se razlikuvale, da, bidej}i toa go zapaziv, im predlo`iv da bidat eksperimentalni uzorci za oftalmogeometriski kompjuterski sliki. Ako nivnite lica tolku se razli~ni mislev, po {to im se razlikuvaat o~ite? Gi vnesovme slikite na licata na glavniot ginekolog i Lena Veronina vo memorijata na kompjuterot, a dodadovme i sliki na liceto na ~etirinaestogodi{noto de~ko, sin na na{ata sorabotni~ka Olga I{mitova. Po toa pristapivme na analizata na geometriskite figuri koi se dobivaat koga se prodol`at tangentite na gornite i dolnite kapaci. Dobivme dva ~etvoroagli- golem (presek na tangetata na nadvore{nata krivina na kapacite) i mal (presek na tangetata na vnatre{nosta na krvnite kapaci). Oblikot i dimenzijata na taa dva ~etvoroagli kaj site ispitani indivuidui se poka`ale potpolno razli~ni, ama razmerite na dvete ro`wa~i koi na crte`ot se najduvale vnatre na golemiot ~etvoroagli bile sovr- {eno ednakvi. Ottamu se javila ideja da go upotrebime pre~nikot na ro`wa~ata kako edinica mera za matemati~ka analiza na maliot i golemiot ~etvoroaglovnik, kako i nivniot odnos.i toa, vo kraen ishod, ovozmo`ilo da gi izrazime matemati~kite karakteristiki na tie ~etvoroaglovi vo oblik na edna~ina, ~ie re{enie go davalo brojot koj e karakteristi~en za oftalmogeometrija na osobata koja se ispituva. Koga e presmetana spomenatata oftalmogeometriska cifra na glavniot ginekolog, Lena Voronina i ~etrnaesetgodi~niot de~ko, se poka`alo deka taa kaj site e razli~na. Glavniot ginekolog imal cifra 3474, Lena Voronina 2015, a de~koto 2776. Da li e mo`no karakteristikite na golemiot i maliot ~etvoroagla da se dovede vo vrska so crtite na liceto na sekoj ~ovek? Go razlo`ivme liceto na glavniot ginekolog, prestavuvaj}i go vo vid na kombinacija na geometriski figuri. Isto napravivme i so liceto na Lena Veronina i de~koto. Ponatamu, probavme da najdeme matemati~ka zavisnost na kombinacijata na geometriskite figuri koi gi opi{uvaat crtite na liceto od geometriskite karakteristiki na dvata ~etvoroagla. Taa zavisnost se javuvala dovolno jasno, taka da sme uspeale na osnova na ~etvoroaglovite na glavniot ginelog da gi rekonstruirame osnovnite crti na negovoto lice, koe vo princip li~elo na original. Isto uspeavme i so licata Lena Voronova i de~koto. Op{to zemeno, svativme deka sme uspeale da go otkrieme op{tiot princip na rekonstrukcijata na liceto spored geometriskite karakteristiki na o~ite. Vo ponatamo{nata rabota, na materijalot na 1500 ispitanici, gi preciziravme principite na rekonstrukcija na liceto spored geometriskite karakteristiki na dvata ~etvoroagla. Ama, ne mo`elo da se postigni nekoja golema to~nost. Zo{to? Rabotata e vo toa {to nie imame 22 oftalmogeometriski karakteristiki, a spomenatite ~etvoroaglovi pre-

9 stavuvaat samo dve od niv. Istovremenata matemati~ka analiza na site 22 parametri se poka`ale tolku komplikuvana, da vo toa ne se vpu{tivme. [to pove}e, site tie 22 parametri stalno se menuvaat vo zavisnost ~ustvoto, zdrastvenata sostojba, bolesti i sli~ni faktori. Kakva ogromna sposobnost na presmetuvawa moraat da imaat negolemi nervni jazli ispod korata na ~ovekoviot mozok, koj gi obrabotuva oftalmogeometriskata informacija! Pa ipak tie se sposobni migovito da ja obrabotat taa slo`ena informacija i prenesat na korata na golemiot mozok vo vid na sliki, ~ustva i sli~ni percepcii, iako dimenziite na tie nervni jazli (okolu 1 sm) se nesporedlivo mali od dimenziite na sovremenite kompjuteri. Navistina, golem e Bogot 8 koj sozdal takvo kompjutersko sovr{enstvo na mozokot! A nie sme bile vo sostojba matemati~ki da obrabotime samo dva postoej}i 22 parametri! Ama, duri i toa negolemo matemati~ko dostignuvawe ve}e ni ovozmo`ilo so dovolno ubeduvawe da ka`eme deka oftalmogeometriskite parametri na sekoj ~ovek se strogo individualni i prestavuvaat nekoj vid vroden beleg. Toj oftalmolo{ki vroden beleg stalno se menuva vo zavisnost od promena na ~ustvoto i sli~ni faktori, ama vo op{ti crti ja ~uva svojata vrodena individualnost. Istovremeno, individualnite oftalmogeometriski parametri se povrzani so geometriskite karakteristiki na crtite na liceto, pa duri i nekoi delovi na teloto, pa zatoa e mo`no da se rekonstruira oblikot na ~ovekot vo pribli`ni crti na osnova na geometriskite karakteristiki na o~nite oblasti na liceto. Ba{ zablagodaruvaj}i na toa, gledaj}i go ~ovekot vo o~i, mo`eme da zaklu~ime ne samo za o~ite, tuku za mnogu pove}e raboti. I na krajot, edinstvena konstanta na ~ove~kiot organizam, pre~nik na ro`wa~ata, koja vleguva vo oblasta na oftalmogeometriskata {ema, kako da sugeriraat da taa i prestavuva edinica mera vo aftalmogeometrijata. Vo o~ite se odr`uva gotovo se {to se slu~uva vo organizmot i vo mozokot i toa se mo`e da se prati so promenite navedeni na 22 (a mo`da i pove}e) parametri na o~nite oblasti na liceto. Vo idnata aftalmogeometrija kone~no }e bide dobro prou~eni i re{eni mnogu problemi na medicinata i psihologijata. Samata priroda nas na toa ne naveduva. Pogledot, koj deluva kako skener, gi snima informaciite od o~nite oblasti na liceto, na koe so pomo{ na malite dvi`ewa na kapacite, obrvite, o~nite jabol~ici i ko`ata gi odr`uvaat na{ite ~ustva, a isto taka i vidlivata individualnost na sekoj ~ovek. Nie vzaemno se gledame vo o~ite zatoa {to od o~ite (poto~no, od o~nite oblasti na liceto), dobivame dodatna informacija za ~ove~kata individualnost i nejzini promeni vo oblik na ~ustva i oseti. Na~ini na primeni na oftalmogeometrijata. Na krajot, gledaj}i se vo o~i, nie mo`eme isto taka da dobieme i informacija na telepatski karakter. A ako navistina e taka, ne smee da se prenebregni priemot na geometriskite informacii od o~nite oblasti na liceto. Prakti~nata upotreba na oftalmogeometrijata mo`no e da se podeli na nekolku oblasti: identifikacija na osobata, rekonstrukcija na izgledot na ~ovekot, odredeni mentalni karakteristiki na li~nosta, dijagnostika na psihi~kite obolewa, dijagnostika na telesnite obolewa, odreduvawe na narodnosta 9 i...prou~uvawe na poteklo na ~ovekot. 1. [to se odnesuva na identifikacijata, ve}e dobivme dovolno ubedlivi ~initeli, da ve}e pri prou~uvawe na dva (od dvaeset dva) oftalmogeometriski parametri na li~nosta na ~ovekot se opi{uva so precizen broj, koj e karakteristi~en samo za nego. Statisti~kite ispituvawa poka`ale deka toj individualen broj dovolno to~no se povtoruva pri povtorenite kompjuterski oftalmogeometriski skenirawa, odnosno, toj e karakteristi~en za dadenata osoba. Mislam deka to~nosta na individualniot oftalmogeometriski broj }e se zgolemi kako bi se zemalo vo obyir pove}e oftalmogeometriski parametri. 8 Belcite imale pove}e bogovi, Crncite eden bog. Ovie `iveele na razli~no genetsko-geografsko podra~je. Ednobo`estvoto po~nalo vo Egipet, kade `iveele Belci i Crnci, i toa so Ehnaton=Egnaton=e gnat on: gnat=gonat i so nego se zavr{ilo. Pa sledi Mojsi=moj si.i vo Mesopotamija `iveele dve rasi. 9 Me u tn.narodi postoi samo genetsko-geografska oddale~enost.belcite bile eden narod so eden jazik

10 Mo{ne e va`no pri kompjuterskite oftalmogeometriski skenirawa vo cel identifikacija na li~nosta da koristime spokojna, uravnote`ena sostojba na osobata koja se ispituva, kako maksimalno bi se izbegnalo vlijanieto na emocionalniot fon. E poznato deka postoi dva osnovni na~ini indetifikacija na li~nosta: fotografirawe na liceto i zemawe na otisoci na prstite. Oftalmogeometriskata identifikacija mo- `e da bide dopolnitelen na~in, i taa se poka`uva korisna vo slu~aevite koga ~ovekot go promeni svojot nadvore{en izgled i gi izbri{i otisocite na prstite. Policijata, vojskata, bankarstvoto, sigurno }e bidat oblasti na idnata primena na oftalmogeometriskata identifikacija na li~nosta. 2. Rekonstrukcijata na izgledot na ~ovekot na osnova na oftalmogeometrijata nie,se vo se, sme ja primenale samo na nekolku lu e. Ama, principot na rekonstrukcijata so toa ne bil pomalku precizno odreden, i e postignata zadovoluva~ka sli~nost na rekonstruiraniot oblik i vistinskata osoba. Oftalmogeometriskoto odreduvawe na mentalnite karakteritiki na li~nosta mo`e da se poka`e svrsishodno, na primer, za izbor na profesionalen pilot, kosmonaut, hirurg i dr. Testiraweto koe vo praksa se primenuva e subjektivno (te. zavisi od testiraniot), a ne objektivno. Da bi go prou~ile toa pra{awe, izbravme lu e so sna`no izrazeni sledni osobini: so voqa, pla{livost, dobrota, zloba. Vo sekoj slu~aj vlegle po 6 lu e. Vo grupata voqa, na primer, vlegle lu e za koi dobro znaevme da tie vistina ja imaat taa osobina. Ist slu~aj i za grupata pla{livost, dobrota i zloba. Oftalmogeometriskata procena e izvedena na osnova na spomenatite dva ~etvoroagla- golemiot i maliot. Od toa go zaklu~ivme slednoto. Kaj lu eto so izrazena voqa golemiot i maliot ~etvoroagli bile ednakokraki, po aglovite li~ele eden na drug, a maliot ~etvoroagol prili~no ravnomerno vleguval vo ramkite na golemiot ~etvoroagol. Koga lu eto koi ja so~inuvale grupata pla{livi golemiot ~etvoroagol bil nalik na troagol so osnova dolu, a maliot ~etvoroagol isto taka po oblik li~el na troagol, ama ~ija osnova e svrtena napovisoko. Razlikata me u grupite pla{livi i voqa bila tolku izrazita da ne bila potrebna nikakva statisti~ka potvrda. Koga lu eto od grupata dobri golemiot ~etvoraogol li~el na romb postaven na agol. Maliot ~etvoroagolnik isto taka imal oblik na romb, postaven na agolot, i prili~no pravilno bil smesten vnatre vo golemiot ~etvoroagolnik. Vo grupata zlobni bilo mo`no da se primeti deka golemiot ~etvoroagolnik bil umereno splosnat i relativno tesen, a maliot ~etvoroagol poprimal oblik na troagol postaven na vrv. Karakteristikata na grupata dobrota i zloba isto taka bile mo{ne razli- ~ni. Na kraj, sprovedenoto istra`uvawe ne mo`e da se smeta zavr{eno i ne se odlikuva so golema preciznost, imaj}i vo vid negolemata grupa ispitanici. Ama, tie ~initeli se mo- {ne interesantni od slednite razlozi. Prvo, se steknuva vpe~atok deka lu eto koi imaat voqa pred se se dobri. Drugo, pla{livite lu e imaat sklonost kon zlobost (ednakvi mali troaglovi) i obratno: zlobnite lu e ~esto se pla{livi. 10 Naravno, postoi mnogu preminlivi oblici pome u voqata, pla{livosta, dobrota i zlobata, koi mo`at oftalmogeometriski da se izmerat. Isto taka e mo`no da se izmerat i drugi ~ovekovi mentalni karakteristiki. 4. Objektivna analiza na ~ove~koto ~ustvo i oset zasega ja sprovedovme samo povr- {no. Ama, ve}e i prvite rezultati koi gi dobivme se poka`uvaat mo{ne zanimlivi. [to se toa ~ustva? Toa e qubov, negoduvawe, lutina, zadovolstvo i mnogu drugi. Pesnicite i pisatelite go opi{uvale ~ove~koto ~ustvo. Ama, lekarite retko obra}ale vnimanie na ~ustvo pri le~ewe na bolestite, iako emocionalniot element sekoga{ postoi vo oboleniot organizam. Vo narodot se govori deka majkata mo`e da go izle~i deteto so svojata qubov. 10 Skiptarite, od skiptar=`ezlo=stap so orel, se pla{livi. Tokmu zatoa tie ubivaat zad grb, neprijatelot niv da ne gi vidi. Sledi tie da se zlobni. Nivnite zlo~ini se gledaat vo poslednite vekovi, a i vo 21 vek. Tie imaat mno{tvo odliki na Arnautite, so mongolski poteklo, a sî do denes se krvolo~ni...

11 Zar ne bi moglo, na primer oftalmogeometriski da se izmeri stepenot na zaqubenosta, ili stepen na revoltiranost na nekoja osoba? Mislam deka toa naskoro }e bide mo`no vo onaa mera vo koja vo kompjuterskite analizi bidat vklu~eni pogolem broj na oftalmogeometriski parametri. A vo ovoj mig, koga sme vo sostojba da izlo`ime na analiza samo 2 od 22 parametri, takvite istra`uvawa se odlikuvaat so golema nepreciznost. Osetite (bol, slabost, priliv energija itn.) poto~no se merat ve}e na osnov na dvata navedeni parametri. Ama, da se sprovede konkretno istra`uvawe so statisti~ka analiza, nemalo dovolno inicijativi: cel na{ centar e hiru{ka klinika i najpove}e napori se vlo- `uva vo razrabotuvawe i izvr{uvawe na operacii. Ipak, mo`eme da ka`eme deka oftalmogeometriskata analiza na ~ustvata i osetot mo`e da otvori novi prespektivi ne samo vo medicinata, tuku i vo drugite oblasti na naukata. Taa mo`e posebno da bide korisno za psihologijata: sigurno psihologijata na idninata }e vladee so matemati~ki oftalmogeometriski metodi. 5. Dijagnostikata na psihi~kite oboluvawa sme ja oprobale na nekolku bolesnici so dijagnoza {izofrenija. [to se odnesuva na parametrite na golemiot ~etvoroagol, ne najdovme nekoi tipi~ni crti. Ama, kaj site posmatrani {izofreni~ari maliot ~etvoroaglovnik nastojuval da poprimi oblik na troagol so postaven vrv nadolu. Ama, naravno, ne mo`e da se postavi dijagnoza {izofrenija samo na osnova na izmena na maliot tragol. E neophodno da se prou~i pogolem broj oftalmogeometriski parametri, za ~ie e prili~no specifi~na izmenata, duri e potrebna slo`ena matemati~ka obrabotka. Po moe mislewe, perspektivata na dijagnostikata na psihi~kite oboluvawa na osnova na oftalmogeometrija e prili~no dobra. Rabotata e vo toa {to sovremenite psihijatri koristat izrazito subjektivni metodi na dijagnostika, zasnovani na lekarovoto subjektivno tolkuvawe {to odgovara na postavenite dijagnosti~ki pra{awa. Subjektivizmot vo taa oblast dovel do tamu da po celiot svet se {irat pretpostavki za vistinosta i nevistinosta na nali~jata na psihi~kite bolesti (prisetite se na stalinisti~kite represii ili mnogu kriminalni dela). Pronajduvaweto na oftalmogeometriskite metodi ovozmo`uva da se dobie dodatna objektivna informacija, {to e znatna pomo{ pri dijagnostikata na psihi~kite bolesti. Dijagnostikata na somatskite (telesni) bolesti gi sprovedovme na primer 4 bolesnici so ciroza na xigerot i 4 bolesnici so zapu{en karcinom. Kaj obolenite od karcinom ne mo`evme da najdeme nikakvi specifi~ni promeni na golemiot i maliot ~etvoroagol, pa zatoa nema smisla da se govori za dijagnostika na rakot, pogotovo ne vo raniot stadium. Ama, zatoa kaj obolenite od ciroza na xigerot uspeavme da utvrdime da maliot ~etvoroagol se pretvoruva vo troagol postaven so vrvot nadolu. Da li e toa dijagnosti~ki znak na ciroza ne xigerot? Sekako deka ne e. Sli~nost na maliot ~etvoroagol so troagolot sme zaprimetile i kaj obolenite od {izofrenija, kaj lu eto so zloben karakter (setete se na grupata zlobni ) i kaj pla{livite lu e (grupa pla{livost ). Ajde da razmislime za toa! Voop{te kaj niv lu eto poka`uvaat deka e prisuten trend: telesna bolest (ciroza na xigerot), du{evna bolest ({izofrenija) ili negativna mentalna karakteristika (pla{livost, zloba). 11 Od toa bi mo`elo da se pretpostavi deka maliot ~etvoragol prestavuva indikator na negativni psihi~ka energija. Vo vreme dodeka se bavev so toa, ne sum znael deka vo osnova na drevnite isto~ni metodi na le~ewe (le~ewe so vnatre{na energija ) le`i osloboduvawe na organizmot od negativni psihi~ki energii. Toga{ ne mo`ev ni da pretpostavam deka qubovta i somilosta, koi 11 Koga stanuvav vo Studenski Stiv Naumov - Skopje, na site studenti vo Klubot ni predava{e prof. Buqan po sudska medicina. Toj istaknuva{e, koga ubiva Makedonec, toj toa go pravi kako vitez. Toj pred da izvr{i ubistvo, na `rtvata pred da go...ubie, toj nego mo dovikuva. Zna~i, toj na `rtvata mu dava mo`nost, toj da se odbrani. Naprotiv, koga ubiva Albanec, toj kako stra{livec i kukajci ubiva zad grb, bez toj na `rtvata da mu dade pravo toj da go vide svojot ubiec. Makedoncite kako vitezi se borat koga se i pomalku od neprijatelot. Albancite se mo}ni samo koga se samo vo mnozinstvo. Pri edna ekspedicija niz Amazonija, Belcite niz rekata Amazon na svojot ~amec ka~ile Indijanec...Se dodeka tie bile pomalku, tie bile mirni...ima indijansko pleme ^erokez, so zna~ewe kratok no`, a 5/6 od Arnautite naseleni po Krimskata vojna me u Vrawe i [arplanina bile ^erkezi: 1/6 bile Tatari;Mongoli.

12 tolku se propovedaat na Istok, 12 se protiv otrov ne samo za zloba i stra{livost, tuku i za pojava na bolestite. I kone~no, vo toa vreme ni vo sonot ne sum mo`el da sonuvam deka osloboduvaweto na teloto od negativnata energija mo`e da se dovede do takov ~ud kako {to e samadi- konzervirawe na `ivotot na ~ove~koto telo so o~uvuvaweto na `ivotnata sposobnost na iljadi i milioni godini. A {to se odnesuva na dijagnostikuvawe na somatski oboluvawa na osnova na oftalmogeometrijata, na toa pra{awe u{te sekoga{ nemam odgovor. Bi trebalo da se prodol`i so istra`uvawata. 7. Odreduvaweto na narodnostite so pomo{ na oftalmogeometrijata poka`alo deka tie kriteriumi se dovolno to~ni. Po karakterot na golemiot i maliot ~etvoroagol mo`no e da se razlikuvaat ne samo Kinezi od Evropjanite, ili crnci od Indonezijci, ve}e i da se zaklu~i za suptilnite nacionalni karakteristiki. 13 Toa pra{awe podrobno go prou~ivme analiziraj}i gi raznite lu e koi postojat na Zemjata. A neophodnost na takvata edna analiza se javuva zatoa {to sme odlu~ile od oftamolo{ka prespektiva da prijdeme na potekloto na ~ove{tvoto na Zemjata. Ama, vo toa podrobno }e pisam vo slednoto poglavje. Zavr{uvaj}i go poglavjeto za oftalmogeometrijata, bi sakal da ka`am deka nie gledame vo o~i ne od puka radoznalost- od o~ite na sogovornikot nie dobivame informacija za negovite ~ustva i oseti, koi se odrazuvaat na o~nata oblast na liceto vo oblik na promena na slo`eni konfiguracii na geometriskite parametri. Nie sme vo sostojba podsvesno da gi analizirame tie geometriski figuri i da sozdademe svoj vpe~atok za mislite, zdravjeto, ~ustvata i osetite na ~ovekot, nezavisno od toa {to toj govori. Zatoa, ako sakate da bidete otvorena osoba bez potajni misli, sekoga{ gledajte go sogovornikot pravo vo o~i i ne nosite temni nao~ari. Toga{ }e sozdadete vpe~atok na sna`en i ~estit ~ovek. Glava 2 SREDNOSTATISTI^KI O^I. Pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto po svetot Vo prethodnata glava stoev na toa deka so pomo{ na oftalmogeometrijata mo`at da se prou~at ~ove~kite rasi. Pra{aweto za potekloto na rasite mo{ne e interesantno. I zapravo, zo{to lu eto koi `iveat vo raznite krai{ta na svetot me usebno se razlikuvaat? Postoi li zakonitost pome u nadvore{nosta na lu e vo zavisnost od toa vo koj del na zemjata tie `iveat. Kade se najduva centarot od kogo poteknalo ~ove{tvoto? Od kogo sme nastanale? Mnogu nau~nici nastojuvale da najdat odgovor na toa pra{awe.nekoi od niv go doka- `uvale bo`enskoto poteklo na ~ovekot (idealisti), 14 drugi- potekloto na ~ovekot od majmu- 12 Mongolite od Isto~na Azija 13.000 g.p.n.e. preminale vo Severna Amerika, a 8.000 g.p.n.e. stignale vo Ju`na Amerika.Se razlikuva mongolsko,posebno od ona na Belci. Vo centralna Azija do{le Belci. 13 Temnite rasi imaat zaedni~ko poteklo u{te od vremeto koga nemalo kontinenti. Kaj Indijcite do{le Vedite so svojot sanskritski jazik, koj bil tn.slovenski, jazik na Belcite. Toj bil slu`ben vo Indija. Toj bil zamenet so novopersiski, a ovoj so angliski. Denes vo Indija `iveat temni Indijci i Belci. Vo Centralna Azija i Japonija stignale Belcite pred Mongolite. Najdobar primer se Albancite. Ovie se sostojat od evropski Skiptari=Toski i aziski Arnauti=Gegi. Tie me usebno ne se razbiraat, me usebno neop{tele, ne stapuvale vo brakovi..., oti vo se se razlikuvale. Arnautite od Azija gi donele genot na mongolskiot kow i genot na mongolskata ovca. Zna~i, ne pa a zbor za narodnosti so nacionalni karakteristiki,tuku samo razli~ni genetsko-geografski podra~ja ili samo geografski. 14 1999 WATCH TOWER BIBLE AND TRACT SOCIETY OF PENNSYLVANIA @ivotot- kako nastanal? So evolucija ili so sozdavawe? Na strana 18 stoi: Darvin go priznal toa kako problem. Na primer, toj napi{al: Da se pretpostavi deka okoto...mo`elo da bide formirano preku [evolucija], otvoreno priznavam, izgleda deka e apsurd od najvisok stepen. Ottoga{ pominalo pove}e od eden vek. Dali problemot e re{en? Ne. Naprotiv, ona {to e nau~eno za okoto od vremeto na Darvin pa navamu, poka`uva deka toa e duri poslo`eno otkolku {to toj razbral. Zatoa, Xastro rekol: Izgleda deka okoto e dizajnirano; nitu eden dizajner na teleskopi ne bi mo`el da napravi podobro... Nau~nicite za komjuteri ñ zaviduvaat na ~ove~kata retina. Nejzinite 100 milioni stap~iwa i ~ep~iwa, kako i nejzinite sloevi od neuroni izvr{uvaat najmalku 10 milijardi presmetuvawa vo sekunda...

13 not (materijalisti-darvinisti). Vo drugata grupa spa aat i lu eto koi govorele deka razni rasi lu e nastanale od razni oblici na majmuni. 15 Postojat mnogu klasifikacii na ~ove~kite rasi. Francuskiot nau~nik Kivije lu eto gi delel na tri rasi- bela, crna i `olta. Deniker (1902.) mislel deka na Zemjata postojat 29 ~ove~ki rasi. Vo Britanska encikolopedija (1986.) se opi{uvaat 16 ~ove~ki rasi. Ama, najpotpolna, temelna klasifikacija, po moe mislewe, ja sostavil na{iot sovetski nau~nik A.Jarho (1935., 1936.), koj opi{al 35 ~ove~ki rasi, a isto taka svojata rabota ja propratil i so divni fotografii i crte`i koi gi prestavuvaat raznite rasi. Koga po~navme da gi prou~uvame ~ove~kite rasi, napravivme kvalitetna fotokopija na prestavnicite na site 35 rasi od knigata na A.Jarho i od tie kopii sme ja izrezale o~nite oblast na liceto. Potoa tie sliki gi skeniravme i gi podlo`ivme na oftalmogeometriskata analiza. Oftalmogeometriskite razliki na raznite ~ove~ki rasi se javuvaat so dovolna to~nost. Ama, dali me u niv e mo`no da se najdat bilo kakvi matemati~ki zakonitosti? Srednostatisti~ki o~i Nastojuvaj}i da odgovorime na postavenite pra{awa, gi presmetavme srednostatisti~ki o~i od o~ite na site ~ove~ki rasi. So sre}a, konstantnata ro`wa~a nas ni ovomo`i oftalmogeometriskite parametri da gi presmetame vo apsolutni brojki. Koga go zavr{ivme presmetuvaweto, bevme iznenadeni. Srednostatisti~kite o~i sovr{eno jasno pripa ale na tibetanskata rasa! - Zar Nikolaj Rerih ne bil vo pravo? - izviknav. Od detstvoto go po~ituvav N.Reriha i go smetav za doajen na ruskata nauka. Toj 1925. - 1935. odel na nekolku ekspedicii na Tibet i Himalaite, {to go navelo na pretpostavkata deka ~ove{tvoto poniknalo na Tibet i ottuka se rasprostranilo po celata zemjina topka. Nikola Rerih toa go poka`al analiziraj}i gi istoriskite i religioznite ~initeli. 16 So prilikata na matemati~kite analizi o~ite na razli~nite rasi, srednostatisti- ~kite oftalmogeometriski parametri i nas ni uka`ale na tibetanskata rasa. Dali toa e slu~ajno? Zar tuka nema direktna analogija? Razmisluvaj}i za toa, probavme o~ite na raznite rasi da go rasporedime spored stepenot na matemati~kata pribli`nost na srednostatisti~ki o~i. Vo po~etokot nas toa ne ni uspevalo: oftalmogeometriskite parametri na raznite ~ove~ki rasi nikako ne mo`ele da se poredat vo eden niz. Nas ni uspealo tek koga po~navme da gi rasporeduvame o~ite na raznite rasi vo ~etiri nizi vo odnos na srednostatisti~ki o~i na tibetanskata rasa. 17 15 Site vidovi majmuni imaat 48 hromozomi, a vidot ~ovek 46 hromozomi...majmunite gi imaat site krvni grupi, a kaj ~ovekot bila prvobitna krvna grupa 0. Tek potoa sledat drugite krvni grupi. Najdobar primer e makedonskoto u~ewe, {to denes go znae nepismeniot selanec. Spored nego, od toa {to ne se okotuva, od toa ni{to nebiduva. Sledej}i go ova, do denes nau~nicite ne uspeale da dobijat potomstvo me u vidot ~ovek i site vidovi majmuni. Sledi bizonot so govedoto da se pobliski, {to va`i me u kowot i magareto..., otkolku me u ~ovekot i majmunite. Vo prilog e i lakrdijata: od crn obrasten majmun proizlegol crn ne obrasten ~ovek. Pak, ovoj ja izgublil temnata boja i od nego postanal belec. Sledi na Belcite da im porasnat vlakna.inaku narodot ka`uva,toa {to iz~ezni pove}e nikoga{ ne se javuva. Bidej}i Kontintalcite bile preselnici od i preku Balkanot,Darvin im go re{il potekloto:majmun 16 DER GROSSE READERS DIGEST WELT ATLAS VERLAG DAS BESTE G.M.B.H. STUTTGART ZÜRICH WIEN Na str. 142 i 143 se gleda deka na Tibet i Himalaite gi nema `itaricite i leguminozite za vegeterijanska hrana na krvnata grupa A na Belcite. Tokmu zatoa tie prostori nemaat vrska so Belcite. Na tie prostori pred Mongolite do{le Belcite. Koga potoa od Isto~na Azija tamu do{le Mongolite, kaj niv se sozdala krvnata grupa V. Belcite i Mongolite bile od razli~ni genetsko-geografski podra~ja. 17 Vo Atlasot na str. 120 postoi pregled na zonite na temperaturata na Zemjata. Na najseverot na Zemjata e pojasot so sekoga{ ladno; sledi poju`no topli leta so ladni zimi; pa poju`no `e{ki leta so ladni zimi; poju`no sekoga{ toplo; poju`no `e{ki leta so topli zimi i poju`no sekoga{ `e{ko....so povi{uvawe preku morskoto ogledalo se sni`uva temperaturata za okolu 0,6 stepeni Celcius sekoj 100 metri. Na Monteveres zatoa nikoga{ ne se za o~ekuvawe stepeni nad to~kata na mrznewe....

14 Inaku ka`ano, 4 rasi imale pribli`ni ist stepen na matemati~kata srodnost so o~ite na tibetanskite rasi: paleosibirska, ju`noaziska, pamirska i armenoidna rasa. 18 Za razlika od prvite tri rasi, armenoidnata rasa imala pomal stepen na matemati- ~ka pribli`nost na tibetanskata, ama ako taa ne bi se rasporedila pokraj tibetanskata rasa, ne mo`ela da se razraboti sistemot na raspodelbata po stepenite na matemati~kite pribli`nosti na o~ite na srednostatisti~kite o~i. I taka, izdvojuvaj}i ~etiri koreni, uspeavme vo site tie koreni da gi raspodelime ~ove~kite rasi po stepenot na matemati~kite pribli`nosti na srednostatisti~ko o~i. Se sklopil sreden sistem. Ponatamu, gi razmestivme fotografiite na ~ove~kite rasi na kartata na svetot na mestoto kade tie istoriski `iveat i gi spoivme so linii spored matemati~kata pribli- `nost na o~ite na spomenatite ~etvorni koreni. Taka dobivme aftalmogeometriska {ema na migracijata na ~ove{tvoto po celiot svet. 19 Pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto po celiot svet Na toj na~in, spored oftalmogeometriskite fakti (a toa e suva matemati~ka analiza na ~ove~kata rasa!) dojdovme do toa ~ove{tvoto da poteknalo na Tibet i rasprostranilo po seliot svet 20 vo ~etiri osnovni pravci: - pravec A: Sibir- Amerika- Novi Zeland - pravec B: Tajland- Indonezija- Avstralija - pravec C: Pamir- Afrika - pravec D: Kavkaz- Evropa- Island 18 Brigite (Brzjacite) ja sozdale Anadolija i Ermenija. Tie do{le do centralna Azija...i Japonija. Tamu ima grade`i, a Mongolite `iveele vo {atori, kako Indijancite. Tie vo Kina i Japonija go odnele svojot dativen u vo imenkite,{to va`i vo Japonija, duri kratka kragna vo Kina...Dativot kaj Inkite... 19 Temnite rasi se so zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinentite. Vo Atlasot na str.118 stoi i deka 200 milioni godini stari peso~ni kamewa na Britanskiot Ostrov, morale da postanat vo edna saharska klima; nejzinite magnetski ispituvawa poka`uvaat, deka Velika Britanija toga{ tamu bila, kade{to denes e Sahara. Zna~i, Zemjata bila mala, sledi me urasna plodnost: na Temnite so Belcite. 20 Prvobitna krvna grupa na lu eto bila krvnata grupa 0. Za da se sozdade krvnata grupa A bila neopohodna infekcija od malata sipanica i gripot. Tokmu poradi ovie bolesti so krvnata grupa 0 Indijancite izumrele preku 90%. Bidej}i golemata sipanica od sipanicata na govedoto bila smrtonosna za Belcite, {to va`i za pti~jiot grip, nositeli na krvnata grupa A bile malata sipanica od ~umata na govedoto i gripot na sviwata. Bidej}i Mongolite so krvna grupa 0 bile lovci i ribari, {to opstoilo i za Indijancite, koi nemale kow, govedoto i sviwata, {to va`i za kowot, bile vo genetskogeografsko podra~je na Belcite. Ova e vo sprotivnost na genetsko-geografskoto podra~je na temnite rasi. Vo Atlasot na str. 128 se gleda deka dvogrbovata kamila e severno od Kaspisko More, a vo Arabiskiot Poluostrov ednogrbnata kamila. Tokmu magareto se sovpa a so kamilata. Magareto `iveelo od Severna Afrika so Arapskiot Poluostrov i Mesopotamija. Sledi Belcite so svoite doma{ni `ivotni da stignat na tie prostori. Toa prodol`ilo vo so kineskite prostori. Tie se za konopot, temen ~aj..., drugo genetsko-geografsko podra~je za `itarici i leguminozi. Na str. 142 se gleda, sojata e samo vo Japonija i isto~no od nea. Me utoa, nea polo{o ja podnesuva krvnata grupa V na Temnite. Se ova govori, Belcite so svojata krvna grupa A, sozdadena me u 25.000-15.000 g.p.n.e., nekade okolu 4500 g.p.n.e. do{le pred Mongolite vo Centralna Azija i Japonija,tamu gi ponele svoite doma{ni `ivotni govedo, sviwa, kow..., od kowot proizlegol mongolski kow, {to va`i i `itarici i leguminozi, a bilo i so prethodnikot na sojata...japonskoto jabolko...kaj Mongolite nastanala krvna grupa V, koja e po 4500 g.p.n.

15 Vo sekoj od tie pravci na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet 21 mo`elo da se prati preciznata dinamika na promenlivost na oftalmogeometriskite parametri na o~ite na ~ove~kite rasi, odredeni po stepenot na matemati~ka pribli`nost na tie parametri na srednostatisti~kite o~i na tibetanskata rasa. To est, vo sekoj od tie pati{ta na migracija predstavnicite na ~ove~kite rasi bile rasporedeni taka da dve sosedni rasi imaat maksimalen stepen na me usebna matemati~ka pribli`nost na oftalmogeometriskite parametri, a stepenot na matemati~kite pribli`nosti na o~ite na tibetanskata rasa opa a {to e pogolema oddale~enost od Tibet. 22 Ajde sega podrobno da gi razmotrime sekoj od tie pati{ta na migracija i sporedime so nekoi istoriski ~initeli. Pat na migracija A Dojdovme do toa deka vo toj najgolem pat na migracija (Sibir, Amerika, Novi Zeland) po tibetanskata vleguvaat slednite rasi: paleosibirska, uralsko-altajska, laponidna, balti~ka, ju`nosibirska, centralnoaziska, eskimska, manxurska-korejska, atlanska, ju`noameri~ka, paleoameri~ka, patagonska, tihookenska, srednoameri~ka i polinezijska. Pri toa, od osnovniot pravec na promenlivost na o~ite se odvojuvaat nekolku ogranoci: od uralo-altajska rasa- laponidna i balti~ka rasa (edniot za drugiot po princip na promena na o~ite), od ju`nosibirska rasa- centralnoaziska, eskimska i manxursko-korejska (me usebno odvoeni) i od patagonska rasa. Jas nesum istori~ar i te{ko mi e to~no da odredam koi sovremeni narodi i nacii vleguvaat vo sostav na ova ili onaa ~ove~ka rasa. Jas sum, se vo se, profesor na o~na hirurgija i samo poradi nau~nata logika sum bil prisilen da se dotaknam na taa za mene taka nespecifi~na oblast. Ipak sebe }e si dopu{tam nakratko da go opi{am toj i drugite pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet, dobieno so oftalmogeometriskata metoda. Nekoi nau~nici-istori~ari ne gi zemat za grev neto~nostite, koi sekako gi ima. Vo ramkite na nazna~eniot pat A ~ove{tvoto od Tibet migriralo na sever. Novata okolina vo koja prestojuvale ostavila svoj vtisok na nadvore{nost, a posebno na o~nata ob- 21 Da poteknuvaat site rasi od Tibet, vo kogo vo ledeno doba,koe traelo 1000000-500.000 godini, sî bilo zamrznato, ne bilo mo`no. Se navede, deka Belcite nebile od isti prostori na Temnite. Peter D Adamo with Catherine Whitney (1996): Eat right for Your Type, pi{at: Na tipot A ne mu odgovara dobro tropsko ovo{je kako mango ili papaja. Iako ovie ovo{ja sodr`at digestiven enzim {to e korisen za drugite krvni grupi, toj ne e dobar za digestivniot trakt na tipot A. Ananasot od druga strana, go potpomaga vareweto kaj tipot A. Portokalite isto taka treba da se odbegnuvaat, iako mo`ebi vi se omileni. Portokalite gi iritiraat organite za varewe na tipot A, a ja popre~uvaat i pravilnata apsorcija na va- `ni mineralii... Tipot AV ne napreduva posebno dobro na odredeni vidovi tropski ovo{ja, osobeno mango i guava. No ananasot e mnogu korisen za vareweto kaj tipot AV. Portokalite treba da se odbegnuvaat, iako mo`ebi vi se omileni. Portokalite go iritiraat `eludnikot na tipot AV, a isto taka ja popre~uvaat i apsorcijata na va`ni mineralii... Lektinot na bananata go popre~uva vareweto na tipot AV. Prepora~uvam da ja zamenite so drugi ovo{ja {to imaat visoki koli~ini na kalium, kako kajsii, smokvi i odredeni vidovi diwa. Tie za tropski infekcii pi{at: Tropskite infekcii na crniot xiger, koi predizvikuvaat fibroza, se po~esti kaj tipot A, a poretki kaj tipovite V i AV. Tipot 0, koj najverojatno mnogu rano razvil anti- A i anti- V antitela, e skoro imun na ovie bolesti. Se ova uka`uva deka krvnata grupa A ne bila sozdadena na tropskite prostori. Isto taka, ovde postoi povrzanost na krvnata 0 so V, kako na Temnite. Zatoa krvnata grupa 0 na Crncite bila ju`no od Sahara, vo Ju`na Afrika. Vo Atlasot Reader s Digest stoi: Nastanuvaweto na Sahara na primer dejstvuvala kako takva pre~ka, i `ivee~kite cica~i ju`no od pustiwata se razvivale vo tropski priliki potpolno inaku otkolku severnite na pustiwata. Ova objasnuva, ju`nite prostori opstoile na Crnci, a severnite postanale na Belci.Pak, Belcite do{le od severot. Avtorite velat: tipot A treba da odbegnuva bela riba kako na primer list i iverak. Ovie vidovi riba sodr`at lektin {to mo`e da go iritira digestivniot trakt na lu e so krvna grupa A. Za tipot V tie ka`uvaat sprotivno za belata riba. Isto taka, za tipot V bila dlaboko- okeanskata riba bogata so masla. Ako kon ova se dodade za tipot 0 ribite od studenite vodi polni so maslo, {to va`i za Mongolite kako sprotivnost na Belcite so pozasiteni masla, se potvrduva deka vo krvnata grupa 0 postoi razlika me u Belcite i Mongolite. Zna- ~i, postoi odvoena ishrana na Belcite i Temnite. Tie bile od razli~ni genetsko-geografski podra~ja. 22 Zna~i, se raboti za geografska oddale~enost.a taa e povrzana i so na klimatskite zoni: sever na jug.