5. NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME. Grajski trg 14, 2327 RAČE SEDEM ODDELČNI OTROŠKI VRTEC RAČE ŠTEVILKA PROJEKTA 07/09

PRO d.o.o ENERKO Projektiranje, inženiring Kraigherjeva ulica19a, LENART tel.(02) 729 0210 fax.(02) 729 0212 el.p.:rudi@enerko-pro.si 5. NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME INVESTITOR: OBČINA RAČE - FRAM Grajski trg 14, 2327 RAČE OBJEKT: SEDEM ODDELČNI OTROŠKI VRTEC RAČE VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PZI ŠTEVILKA PROJEKTA 07/09 ZA GRADNJO: PROJEKTANT: NOVOGRADNJA ENERKO PRO d.o.o. Kraigherjeva ulica 19a, LENART Odgovorna oseba: Rudi Pavlič,un.dipl.ing.str. Podpis in žig:.. ODGOVORNI PROJEKTANT: Rudi Pavlič,un.dipl.ing.str. Identifikacijska številka: S-0107 Osebni žig: Podpis :.. ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: BORIS PAL, inž. gradb. Identifikacijska številka: G-9046 Osebni žig: Podpis : ŠTEVILKA NAČRTA 28/08 KRAJ IN DATUM Lenart, FEBRUAR 2010

ENERKO PRO d.o.o Projektiranje, inženiring Kraigherjeva 19a, LENART tel.(02) 729 0210 fax.(02) 729 0212 ŠTEVILKA NAČRTA: 28/08 ŠTEVILKA PROJEKTA: 07/09 INVESTITOR: OBJEKT: OBČINA RAČE - FRAM Grajski trg 14, 2327 RAČE SEDEM ODDELČNI OTROŠKI VRTEC RAČE VRSTA NAČRTA STROJNE INSTALACIJE OGREVANJE, PREZRAČEVANJE, KLIMA VODOVOD, KANALIZACIJA, 5.2. KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INSTALACIJ 5.1 Naslovna stran načrta 5.2 Kazalo vsebine načrta 5.3. Navodila investitorju in izvajalcu 5.4 Projektna naloga 5.5 Tehnično poročilo in izračuni 5.6 Predračun 5.7 Popis materiala in del 5.8 Risbe zap.št. Vsebina merilo Št.risbe 1. Situacija 1:200 100 2. Tloris pritličja OGREVANJE 1:75 101 3. Shema ogrevanja 1:x 102 4. Shema dvižnih vodov OGREVANJE 1:x 103 5. Prerez 1-1 MONTAŽA KOLEKTORJEV 1:50 104 6. Vzdolžni profil toplovoda 1:x 105 7. Detajl omarice talnega ogrevanja 1:x 106 8. Detajl talnega ogrevanja 1:x 107 9. Detajl zasipa toplovoda 1:x 108 10. Detajl zasipa PE cevi 1:x 109 11. Tloris pritličja VODOVOD, KANALIZACIJA 1:75 201 12. Tloris etaže VODOVOD, KANALIZACIJA, HLAJENJE, OGREVANJE 1:75 201* 13. Shema dvižnih vodov VODOVOD, KANALIZACIJA 1 1:x 202 14. Shema dvižnih vodov VODOVOD, KANALIZACIJA 2 1:x 203 15. Detajl vodomernega jaška 1:x 204 16. Detajl vgradnje kombiniranega vodomera 1:x 205 17. Detajl navezave vodovoda 1:x 206 18. Detajl nadzemnega hidranta 1:x 207 19. Detajl nadzemnega hidranta 1:x 208 20. Detajl omarice z opremo notranjega hidranta 1:x 209 21. Detajl omarice z opremo za zunanje hidrante 1:x 210 22. Detajl sidranja podzemnega in nadzemnega hidranta 1:x 211 23. Shema vezave bojlerja na sistem sanitarne vode 1:x 212 24. Shema električne vezave ECL regulacije 1:x 213 25. Shema električne vezave ECL regulacije 2 1:x 214 26. Detajl vgradnje pisoarja 1:x 215 27. Detajl vgradnje umivalnika prvega starostnega obdobja 1:x 216 28. Detajl vgradnje umivalnika drugega starostnega obdobja 1:x 217 ENERKO PRO d.o.o 2 PZI

29. Tloris pritličja KLIMA,PREZRAČEVANJE 1:75 301 30. Tloris etaže KLIMA,PREZRAČEVANJE, 1:75 302 VODOVOD, OGREVANJE 31. Prerez 1-1 KLIMAT SANITARIJE 1:50 303 32. Prerez 1-1 KLIMAT IGRALNICE 1:50 304 33. Shema klimata - sanitarije 1:x 305 34. Shema klimata - igralnice 1:x 306 ENERKO PRO d.o.o 3 PZI

5.3. NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU Projekt je sestavljen v skladu s Pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji. Načrti projekta PZI (projekt za izvedbo) prikazujejo grafično obliko objekta, napeljav in opreme ter njihovo medsebojno lego in lego v prostoru ter so opremljeni z vsemi potrebnimi detajlnimi načrti v skladu z naročilom investitorja. IZVAJALCA opozarjamo, da mora pri gradnji upoštevati določbe ZGO, med drugim: imenovati mora odgovornega vodjo del, ki ima ustrezen strokovni izpit (76. in 77. člen) voditi dnevnik o izvajanju del (82. člen) poskrbeti za načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt in označitev gradbišča (82. člen) ravnati se po dokumentaciji PGD, na osnovi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje izvajati dela po projektu za izvedbo (PZI) (83. člen 2. alineja) pregledati predano PZI dokumentacijo pred pričetkom izvajanja del in zahtevati odpravo domnevnih pomanjkljivosti po dogovoru z odgovornim projektantom; v kolikor izvajalec opazi pomanjkljivosti v načrtih PZI šele med izvajanjem del, ne more bremeniti odgovornega projektanta za zamudo pri izvedbi, ker mu ZGO nalaga pregled dokumentacije tudi že pred izvedbo del (84. Člen) vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki imajo ustrezne listine o skladnosti ter investitorju in nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah INVESTITORJA opozarjamo, da mora pred gradnjo poznati ZGO in imeti pooblaščenega nadzornega, ki ga zastopa. Še posebej moa biti v pozoren na sledeče: dela izvajati samo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem imeti z izvajalcem sklenjeno pisno pogodbo o gradnji od izvajalca dobiti vse ateste in dokazila o kvaliteti vgrajenih materialov naročiti pri odgovornem projektantu tega načrta Projekt izvedenih del (PID) oz. ga lahko naroči pri drugem projektantu, v kolikor dobi pisno soglasje odgovornega projektanta tega načrta; izdelava Projekta izvedenih del s strani drugega projektanta brez pisnega soglasja odgovornega projektanta tega načrta se šteje za kršitev Etičnega kodeksa in avtorskih pravic dobiti od izvajalca ob končanju del Projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta (39. člen) ENERKO PRO d.o.o 4 PZI

5.4. PROJEKTNA NALOGA ZA STROJNE INSTALACIJE NAROČNIK: OBJEKT: OBČINA ŠENTILJ REKONSTRUKCIJA IN NADZIDAVA O.Š. SLADKI VRH Izdelati je potrebno projekt strojnih instalacij v fazi PZI za otroški vrtec v Račah. 1. PREZRAČEVANJE V prostorih za otroke mora biti prezračevanje urejeno skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi, pri tem pa hitrost gibanja zraka ne sme presegati 0,2 m/s. V prostorih za otroke mora biti relativna vlaga zraka 40 do 60 odstotkov. Garderobe in sanitarije za otroke je treba dodatno mehansko prezračevati. V kuhinji, sanitarijah in prostorih za nego, ki so dostopni neposredno iz igralnic, mora biti prezračevanje urejeno tako, da je ustvarjen podtlak, ki onemogoča širjenje vonjav v igralnico. V kuhinji, pralnici in prostorih za čistila v uporabi je treba predvideti mehansko prezračevanje. 2. KLIMATIZACIJA V igralnicah in sanitarijah bo izvedena klimatizacija s pomočjo dveh klimatov vgrajenih v klima-strojnici na podstrešju. Uporabljeni napravi morata zagotavljati visoko energetsko učinkovitost. Temperatura vpiha zraka v poletnem času naj ne bo nižja od 17 o C. Na klimata se navežemo v prostoru klima strojnice, prezračevalne kanale vodimo po hodnikih v dvojnem stropu do klimatiziranih prostorov. 3.OGREVANJE Prostori za otroke morajo biti enakomerno ogrevani, in sicer: na 20 C v prostorih za otroke, na 23 C v prostorih za nego otrok do 3 let, na 18 C do 19 C v športni igralnici. V prostorih za otroke je treba grelna telesa (predvsem rebraste radiatorje), ki jih otroci dosežejo, zavarovati, vendar tako, da učinek gretja ni zmanjšan; varnostne maske morajo biti narejene tako, da jih je mogoče pri čiščenju odstraniti. Obvezni so termostatski radiatorski ventili. V igralnicah in otroških sanitarijah izvedemo talno ogrevanje. V pisarnah, kuhinji, zunanjih sanitarijah in sanitarijah zaposlenih izvedemo radiatorsko ogrevanje z radiatorji proizvod VOGEL&NOOT. Predvidi se ogrevanje objekta z dvema viroma toplote in sicer s toplotno črpalko zrak-voda, ter s toplo vodo iz obstoječe kotlovnice osnovne šole. Navezavo na toplo ogrevno vodo izvedemo v toplotni podpostaji večnamenske dvorane. Povezovalni toplovod med objektoma izvedemo v zemlji s predizoliranimi PE cevmi. 4. HLAJENJE Za hlajenje objekta v poletnih mesecih uporabimo hladilni agregat. 5.VODOVOD IN KANALIZACIJA Do vseh umivalnikov, kadi, prh, izlivnih školjk in korit mora biti napeljana mrzla in topla voda. Temperatura tople vode pri umivalnikih za otroke, ter pri kadicah in prhah za nego otrok ne sme presegati 35 C. V vsaki umivalnici naj bo vsaj ena pipa s hladno vodo. Vsi umivalniki in prhe morajo imeti vgrajene varčne pipe, pisoarji senzorje, izplakovalniki WC kotlički pa morajo biti varčni. Za pripravo tople vode za otroke je treba zagotoviti reguliranje tople vode na predpisano temperaturo tako, da otroci nimajo dostopa do mehanizma za regulacijo. Izplakovalni mehanizmi v otroških straniščih morajo biti taki, da so dostopni otrokom brez pomoči osebja. Na igrišče mora biti napeljana pitna voda. Vodovodni priključek Zunanji vodovod je obstoječ. Priključek nanj izvedemo na severni strani objekta in bo pokrival potrebe po sanitarni in požarni vodi. Merjenje porabe vode naj bo v vodomernem jašku s horizontalnim vodomerom. ENERKO PRO d.o.o 5 PZI

Notranji vodovod Vodovodna instalacija se izvede s pocinkanimi cevmi do hidrantnih omaric ter razvodi s polietilenskimi cevmi. Razvod poteka pod stropom pritličja. Topla potrošna voda, za potrebe kuhinje, pripadajočih sanitarij in tušev, se pripravlja v solarnem bojlerju ogrevanim s toplo vodo iz vakuumskih kolektorjev, kotlovnice ali z elektriko, ter nameščenim v klima strojnici. Sanitarni elementi bodo izbrani na osnovi potreb in v dogovoru z investitorjem ter arhitektom. Hišna kanalizacija Hišna kanalizacija bo izdelana iz PE cevi in montirana v talni plošči ozir vgrajena v instalacijske vertikale. 6. POŽARNA ZAŠČITA Protipožarna zaščita bo izdelana v skladu s predpisi in protipožarnim elaboratom. Predvideva se zaščita z notranjimi in zunanjimi hidranti. FEBRUAR 2010 INVESTITOR:... ENERKO PRO d.o.o 6 PZI

5.5.TEHNIŠKA POROČILA IN IZRAČUNI: - PREZRAČEVANJE - OGREVANJE - VODOVOD - KANALIZACIJA - TOPLOTNA ČRPALKA ENERKO PRO d.o.o 7 PZI

1. PREZRAČEVANJE SPLOŠNO S prezračevanjem zagotavljamo odvod odpadnega zraka ter dovod svežega zraka. Z izmenjavo zraka v prostorih dosegamo odvajanje sproščene vlage, par, smradu,... ter v poletnem času znižanje prostorske temperature oziroma relativne vlage. Dimenzioniranje prezračevanja zagotavlja predpisane ali priporočene izmenjave zraka ter nam v zimskem času zmanjšuje prezračevalne izgube toplotne energije. Prisilno prezračevanje objekta je izvedeno s klimatizacijo. Izjema so zunanje sanitarije ter razdelilna kuhinja. OPIS Zunanje sanitarije Zunanje sanitarije prezračujemo s pomočjo kanalskega razvoda montiranega vidno oziroma nad spuščenim stropom, ter odvodnih prezračevalnih ventilov nameščenih v strop. Odvodni ventilatorji so proizvod LTi cevne izvedbe. Imajo regulator za brezstopenjsko regulacijo kapacitete. Izpuhe vodimo skozi zunanjo steno. Kuhinja Kuhinjo prezračujemo prisilno z odsesavanjem odpadnega zraka preko vgrajene kuhinjske nape, ter z aksialnim ventilatorjem, nameščenim v zunanjo steno. Kuhinjsko napo pritrdimo na strop z obešali oziroma na steno po navodilih proizvajalca. Kanalski razvod v kuhinji izvedemo nad spuščenim stropom, Prezračevanje toplotne podpostaje S prezračevanjem zagotavljamo primerno temperaturo v prostoru toplotne postaje. Prezračevanje toplotne postaje je izvedeno z v zunanjo steno vgrajenimi zaščitnimi rešetkami. Ostali prostori Ostale prostore prezračujemo v sklopu klimatizacije oziroma v skladu z danimi možnostmi naravno z odpiranjem oken in vrat. KANALI Za odvod zraka iz sanitarij uporabimo kanale izdelane iz pocinkane pločevine. Kanalski razvod je montiran nad spuščenim stropom. Opremljen je z nastavki za prezračevalne ventile tip PV-1 vel.100. Odvodni kanalski razvodi, ki potekajo skozi ogrevane prostore niso izolirani. REŠETKE V vrata sanitarij na hodnikih vgradimo prezračevalne rešetke tip AR 4/P 325x125, ki skrbijo za izenačevanja tlakov med sosednjimi prostori. ENERKO PRO d.o.o 8 PZI

IZRAČUN PREZRAČEVANJA Po končani montaži ventilatorjev-prezračevanja je potrebno izvesti meritev intenzivnosti prezračevanja in emisije hrupa. ------------------------------------------------------------------------------------------------- prostor volumen površina predpisana min ocenjeno Vo(m 3 /h) ventilator (m 3 ) količina zraka št.ljudi ------------------------------------------------------------------------------------------------- Garderoba 43,2 14,1 9m 3 /h*m 2 100 klimat Zunanje sanitarije 18,4 6,1 65m 3 /h*prostor 150 TD-350/125 Sanitarije 37,0 12,3 65m 3 /h*prostor 150 klimat Jaslice 136,8 46,8 10m 3 /m 2 460 klimat Igraknica 1 136,8 46,8 10m 3 /m 2 460 klimat Igraknica 2 136,8 46,8 10m 3 /m 2 460 klimat Sanitarije 66,1 22,0 65m 3 /h*prostor 300 klimat Sanitarije 24,0 8,0 65m 3 /h*prostor 100 klimat Garderoba 37,2 12,4 9m 3 /h*m 2 50 klimat Skupni prostor 111,2 37,2 10m 3 /m 2 380 klimat Garderoba 45,6 15,2 9m 3 /h*m 2 160 klimat Dodatni prostor 103,7 34,6 10m 3 /m 2 380 klimat Pralnica 26,6 8,9 100 klimat WC 12,2 4,1 65m 3 /h*prostor 50 klimat Čistila 20,0 6,7 50 klimat Kuhinja 159,0 53,0 ------------------------------------------------------------------------------------------------- ENERKO PRO d.o.o 9 PZI

2. KLIMA SPLOŠNO V klima strojnici imamo vgrajena dva klimata s pomočjo katerih prezračujemo, toplozračno ogrevamo in hladimo. Prvi klimat uporabljamo za klimatizacijo sanitarij prostora z odpadki, prostora za čistila ter pralnico. Drugi klimat uporabimo za klimatizacijo garderob, skupnega prostora, dodatnega prostora in igralnic. Obdelani zrak dovajamo v prostore (in odvajamo iz prostorov) s pomočjo vrtinčnih difuzorjev montiranih v coni, kjer ni nevarnosti vpliva hitrosti vpihovalnega zraka. V prostore sanitarij dovajamo zrak preko prezračevalnih ventilov za dovod zraka velikosti 200. Dovod in odvod zraka izvedemo s pločevinastimi kanali speljanimi v dvojnem stropu oziroma v toplotni izolaciji stropa. Klimati imajo vgrajen zračni filter za sveži in odvodni zrak ter rekuperatorje, ki vračajo cca 70 % energije svežemu. Ventilator za sveži in odvodni zrak ima spremenljivo količino zraka s frekvenčno reguliranimi motorji glede na konstantni tlak oziroma na parametre zraka. Klimatizirane prostore v poletnem času ohlajamo na željeno temperaturo s pomočjo hlajenja v klimatu. Hladilno energijo dobimo iz hladilnega agregata. S klimatom pokrivamo samo toplotne izgube nastale s prezračevanjem. Klimat v odvisnosti od parametrov svežega in prostorskega zraka vklaplja ogrevanje ali hlajenje prostorskega zraka. Klimat z vgrajeno elektrokrmilno komandno omaro in avtomatiko krmili naslednje funkcije: - ogrevanje ali hlajenje svežega zraka - regeneracija odpadnega zraka - krmiljenje tropotnega ventila ogrevne vode, vklapljanje obtočne črpalke - regulacija količine zraka in posredno moči elektromotorjev - kontrola zamašenosti filtrov, strganosti jermena - nastavitve parametrov (temperatura, količina,,) - krmiljenje tropotnega ventila hladilne vode, vklapljanje obtočne črpalke - kontrolo položaja požarnih loput Za distribucijo zraka imamo vgrajene vrtinčne difuzorje pod stropom. Difuzorji so vgrajeni v pločevinasti komori in imajo možnost nastavitve zračnega curka po smeri vpiha. Na razvodni pločevinasti kanal so navezani s pomočjo zvočno izoliranih fleksibilnih cevi. Na pločevinastem kanalu je ročna loputa za prvo nastavitev količine in ima možnost fiksiranja v nastavljenem položaju. Temperaturo zraka za ogrevanje oziroma za hlajenje reguliramo na avtomatiki klimata tako, da zagotavljamo konstantno temperaturo odvoda iz prostora. Parni vlažilnik Za zagotavljanje zahtevane zračne vlage v prostoru, ki mora znašati med 40 in 60%, vgradimo v klimat, za prezračevanje igralnic, parni vlažilnik. Enota je sestavljena iz vremenskega ohišja, enote za vgradnjo distributerjev pare v dovodnem zraku, opremljene s kadjo iz nerjaveče pločevine, s priključkom za odvod kondenzata DN 40 PVC in sifonom, električnim parnim vlažilnikom z opremo, distributerji pare, parna in kondenzna cev. Vgradnja vlažilnika mora omogočati dostop za vzdrževalne in servisne posege vseh elementov vlažilnika. Zimski režim V zimskem režimu deluje naprava s 100 % -no količino zunanjega zraka, ki mu preko rekuperatorja (70%) vrnemo toplotno energijo iz povratnega zraka. S pomočjo dogrelnika dogrejemo zrak na temp. zraka v prostoru oz. na odgovarjajočo vpihovalno temperaturo. Letni režim V letnem režimu deluje naprava s 100 % -no količino zunanjega zraka, ki mu preko rekuperatorja (70%) vrnemo hladilno energijo iz povratnega zraka. S hladilcem ohladimo zrak na potrebno vpihovalno temp. Pretočna količina zraka je določena glede na minimalno potrebno količino svežega zraka ali pa na količino zraka, ki omogoča odvod senzibilne toplotne energije zaradi hladilnih obremenitev. DIFUZORJI Zrak pripravljen v klimatu, služi prvenstveno prezračevanju, ter v poletnem času hlajenju, zato za dovod zraka v igralnice uporabimo vrtinčne difuzorje, kot proizvod IMP klima tip OD-7 RB/AS VEL.250. Vsak difuzor na dovodu opremimo z ročno dušilno loputo. REŠETKE Za odvod zraka iz prostorov uporabimo prezračevalne rešetke kot proizvod IMP Klima tip AR-1/2-F 350x200, z nastavnim delom za regulacijo količine. ENERKO PRO d.o.o 10 PZI

PREZRAČEVALNI KANALI Prezračevalni kanali so izdelani iz pocinkane pločevine ustrezne debeline po DIN. Medsebojno jih spajamo s prirobničnimi spoji z vmesnim tesnilom. ELEKTRONSKI REGULATOR PRETOKA Za uravnavanje prezračevanja namestimo v prezračevalne kanale na odcepih v posamezno igralnico elektronske regulatorje pretoka. TOPLOTNA IZOLACIJA Dovodni in odvodni kanali so v klima strojnici izolirani z 19 mm plastjo Armaflex kanalske izolacije in lepljeni na površino kanala z lepilom tip 520, ter še dodatno poviti s 40 mm slojem steklene volne na Al. Foliji. Dovodni in odvodni kanali po objektu so izolirani s 13 mm plastjo Armaflex kanalske izolacije in lepljeni na površino kanala z lepilom tip 520. Vse vidno izvedene odseke pod stropom je potrebno pobarvati z ustrezno barvo po dogovoru z arhitektom. DUŠILCI ZVOKA Za klimat izberemo dušilce zvoka, ki jih dimenzioniramo na dušenje cca 20 db(a). POŽARNE LOPUTE Za preprečevanje širitve požara skozi prezračevalne kanale vgradimo na požarni coni strojnice požarne lopute kot proizvod IMP Klima tip PL-12-K30/E6, ki imajo elektromotorni pogon in talilni vložek. Požarne lopute vgradimo po navodilih proizvajalca loput. VZORČNE KOMORE V klimatskih napravah, pri katerih količina dovedenega zraka presega 3400 m 3 /h, je v dovodni kanal obvezna vgradnja vzorčne komore. Vzorčne komore so podrobneje obdelane v elektro projektu. GRELNIK ZRAKA, REKUPERATOR Dovodni sveži zrak ogrevamo s pomočjo vgrajenega rekuperatorja ter vodnega grelca, gretega s toploto vodo iz toplotne podpostaje temperature 45/35 C. Rekuperator odvzema toplotno energijo odpadnemu zraku v višini 70 %. Ogrevanje zraka je izvedeno s toplovodnim grelnikom zraka preko obtočne črpalke in tropotnega ventila iz razdelilca ogrevanja. ENERKO PRO d.o.o 11 PZI

TEHNIČNI IZRAČUN : Določitev toplovodnega grelca za klimat igralnice: Klimat 4600 m 3 /h Q L1 = V * ρ * (1-η) * c * (t R - t AU ) Q L1 = 4.600 * 1,2 * (1-0,70) * 0,000279 * (20 - (-16)) Q L1 = 16,5 kw Določitev toplovodnega grelca za klimat sanitarije: klimat 1.160 m 3 /h Q L2 = V * ρ * (1-η) * c * (t R - t AU ) Q L2 = 1.160 * 1,2 * (1-0,70) * 0,000279 * (20 - (-16)) Q L2 = 4,2 kw DOLOČITEV OBTOČNIH ČRPALK: Na razdelilcu: 32,7 V = ------------------ 3,6 = 2,8 m 3 /h 4,2 x 10 Izberemo obtočno črpalko GRUNFOS tip UPS 32-60. ENERKO PRO d.o.o 12 PZI

Klimat 1 - ogrevanje sanitarije: 6 V = ------------------ 3,6 = 0,5 m 3 /h 4,2 x 10 Izberemo obtočno črpalko GRUNFOS tip UPS 25-50. Klimat 2 ogrevanje igralnice: 26,7 V = ------------------ 3,6 = 2,3 m 3 /h 4,2 x 10 Izberemo obtočno črpalko GRUNFOS tip UPS 32-60. ENERKO PRO d.o.o 13 PZI

Klimat 2 hlajenje igralnice: 25,8 V = ------------------ 3,6 = 4,4 m 3 /h 4,2 x 5 Izberemo obtočno črpalko GRUNFOS tip UPS 32-55. ENERKO PRO d.o.o 14 PZI

3. TOPLOTNA POSTAJA in CEVOVODI Splošno: Ogrevanje prostorov projektiranega objekta izvedemo: z radiatorskim ogrevanjem v dvocevnem sistemu v sledečih prostorih; - umivalnice - garderobe - kuhinja - kabineti - vetrolovi - igralnice s toplozračnim ogrevanjem (samo prezračevalne izgube); - igralnice s talnim ogrevanjem; - igralnice - umivalnice - garderobe - hodniki Prostori za otroke morajo biti enakomerno ogrevani, in sicer: na 20 C v prostorih za otroke, starejših od 3 let na 23 C v prostorih za nego otrok do 3 let, na 18 C do 19 C v športni igralnici. V prostorih za otroke je treba grelna telesa (predvsem rebraste radiatorje), ki jih otroci dosežejo, zavarovati, vendar tako, da učinek gretja ni zmanjšan; varnostne maske morajo biti narejene tako, da jih je mogoče pri čiščenju odstraniti. Obvezni so termostatski radiatorski ventili. Toplotna podpostaja Toplotna podpostaja je locirana na koti 0,00 v pritličju, na S strani objekta. Tlorisna površina toplotne postaje znaša 15 m 2, višina H = 3 m. Toplotna postaja je namenjena ogrevanju vrtca, ter jo priključimo na razdelilec ogrevanja v toplotni podpostaji večnamenske dvorane. Temperaturni režim ogrevanja je 45/35 C pri zunanji temperaturi 16 o C Po izračunu transmisijskih in prezračevalnih izgub je izračunana toplotna obremenitev objekta 58,69 kw pri zunanji projektni temperaturi -16 o C. Ta moč se upošteva za priključno moč in projektiranje toplotne postaje. Toplotno postajo izvedemo na samonosilni jekleni konstrukciji postavljeni na tla predvidenega prostora. Predvidene so štiri ogrevalne veje za posamezne funkcionalno ločene sisteme: - ogrevanje sanitarne vode - radiatorsko ogrevanje - toplozračno ogrevanje - klimati - talno ogrevanje V toplotni podpostaji je predviden talni sifon z L.Ž. pokrovom. Priključni vod Za potrebe ogrevanja vrtca v Račah izvedemo toplovod na odseku od obstoječe toplotne podpostaje v večnamenski dvorani, do toplotne podpostaje vrtca. Toplovod zunaj objektov izvedemo cca. 120cm pod nivojem terena z dvojno predizolirano cevjo CALPEX DUO 63+63/182. Na lokaciji prehoda iz oziroma v objekt izdelamo jašek z ventili, ki omogočajo praznjenje cevovoda. V objektu izvedemo prehod na črne jeklene cevi, izolirane s toplotno izolacijo izdelano iz umetnega kavčuka debeline 19 mm. Razvod poteka pod stropom do razdelilcev v toplotni postaji. Vir potrebne toplote je obstoječa kotlovnica v osnovni šoli. MERJENJE PORABE TOPLOTNE ENERGIJE za vrtec Porabo toplote za vrtec merimo z ultrazvočnim merilcem vgrajenim na povratek veje ogrevanja. Merilnik je za temperaturno območje do 90ºC in tlak 6 bar. Merilnik sestavljajo ultrazvočni vodomer za toplo vodo, tipalo temperature predtoka in povratka ogrevne vode, ter računska enota. ENERKO PRO d.o.o 15 PZI

Regulacije in krmiljenje Osnovna regulacija temperature v predtoku je izvedena z regulacijo v kotlovnici. V toplotni podpostaji je izveden toplotni razdelilec s štirimi ločenimi regulacijskimi krogi: -ogrevanje sanitarne vode krmiljeno s termostatom in črpalko -radiatorsko ogrevanje regulirano s termostatskimi glavami, vgrajenimi na radiatorje, ter elektronsko regulirano obtočno črpalko -dogrevanje svežega zraka klimata je krmiljeno z elektronskim regulatorjem klimata in tripotnim ventilom -talno ogrevanje je krmiljeno z elektronskim regulatorjem DANFOSS ECL 200 s kartico P30 in tropotnim ventilom. Vgrajen je dodatni varnostni termostat, ki izklopi obtočno črpalko, pri prekoračitvi nastavljene vrednosti (cca 45 C). Prezračevanje toplotne podpostaje S prezračevanjem zagotavljamo primerno temperaturo v prostoru toplotne postaje. Prezračevanje toplotne postaje je izvedeno z v vrata vgrajeno zaščitno rešetko AR-4 325x225 300mm nad tlemi in jekleno zaščitno rešetko JZR-3 900x250 vgrajeno v zunanjo steno klima strojnice pod stropom. Cevovodi Cevovode, ki potekajo vidno in nad spuščenim stropom, izvedemo v celoti z bakrenimi cevmi. Uporabimo toge Cu cevi. Medsebojno jih spajamo s trdim lotom. Za izvedbo odcepov, ter spremembo smeri uporabimo pripadajoče Cu fitinge. Z armaturami in grelnimi telesi jih spajamo s pomočjo tesnilnih obročkov in matic, ter navojnimi zvezami. Cevovod položen v zemlji izvedemo s predizolirano plastično cevjo CALPEX DUO 63+63/182 v enem kosu. Z jekleno cevjo jo spojimo s pomočjo spojke in prirobničnega spoja. Cev je predvidena za razvod tople vode do temperature 95 o C ter je izolirana s kvalitetno toplotno izolacijo. Izolacija je izdelana vodotesno s pomočjo zaščitne plastične cevi. Cevovode v estrihu izvedemo iz REHAU polietilenskih cevi. Spajamo jih s pomočjo fitingov ter obročkov. Polaganje predizoliranih cevi Predizolirana PE cev za tlak 6 bar se polaga v izkopani jarek tako, da je teme cca 110 cm pod koto terena v stalnem vzponu proti toplotni postaji v šoli. Dimenzije izkopa znašajo cca 40 x 140 cm. Cevi zasipamo in obdamo s 10 cm plastjo mivke. Po zasutju na cevi ne smemo nasuti kamenja večje granulacije, ker bi lahko povzročilo poškodbe toplotne izolacije. Za zasutje cevi z debelino plasti nasutja do 50 cm mora biti utrjevanje samo ročno. Traso cevovoda, cca 30cm nad temenom cevi, označimo s trakom z napisom POZOR TOPLOVOD. Kompenzacija raztezkov ogrevnega medija Kompenzacijo zaradi raztezkov ogrevnega medija je obstoječa in se nahaja v kotlovnici šole. UMIVALNIK Za potrebe pranja rok in čiščenja tal se v energetskem prostoru koristi umivalnik. Odvod je speljan v kanalizacijo. Toplotna izolacija Plastične cevi CALPEX DUO 63+63/182 so tovarniško predizolirane. Vse Cu in polietilenske cevi po uspešnem tlačnem preizkusu izoliramo z Armaflex izolacijo tip AC. Minimalna debelina izolacije mora ustrezati Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah, UR.L.RS 93/8 in 47/9. Izolacijo položeno vidno je potrebno pred UV zaščititi z zaščitno barvo. Označba cevovodov, armatur Po končani montaži toplotne izolacije in korozijski zaščiti je potrebno opremiti vse cevovode in važnejše armature z napisnimi ploščicami na katerih je označena smer pretoka, odprto-zaprto,... Prav tako je potrebno v energetski postaji namestiti na steno shemo ogrevanja v steklenem okvirju z navodili za uporabo, ter kratkim opisom funkcije. ENERKO PRO d.o.o 16 PZI

Tlačni preizkus Po končani montaži vseh instalacij v energetski postaji izvršimo tlačni preizkus z vodnim tlakom 3 bar. Po temperaturni stabilizaciji cevovoda tlak ne sme pasti v času 2 ur. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu napišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ investitorja zapisnik z vsemi podatki o preizkusu. TEHNIČNI IZRAČUN : TRANSIMISIJSKI IZRAČUN je bil izveden po SIST EN 832. Celoten izračun se nahaja v arhivu podjetja ENERKO pro d.o.o. 1. Osnovni podatki za izračun t z = - 16 C t p = + 18 C čistila, kuhinja,.. t p = + 20 C sanitarije, skupni prostor,.. t p = + 23 C igralnica 1, igralnica 2,... t p = + 25 C sanitarije 1, sanitarije 2,... 2. Izračun koeficienta prehoda toplote ZUNANJA STENA Ra = 0.040 Ri = 0.13 Material sloja d R d * R L Rl (m) (kg/m3 ) (kg/m2) (W/m*K) (m2*k/w) Silikatna polna opeka 1600 0.25 1600 400.00 0.79 0.316 Mineralna in steklena volna 0.2 115 23.00 0.04 5.000 STROP Ra = 0.040 Ri = 0.13 Material sloja d R d * R L Rl (m) (kg/m3 ) (kg/m2) (W/m*K) (m2*k/w) Mineralna in steklena volna 0.3 115 34.50 0.04 7.500 Beton iz gramoza, reenega peska 2500 0.2 2500 500.00 2.33 0.086 POD Ra = 0.000 Ri = 0.17 Tvode = 8.000 a = 22 b = 66.000 P = 188 Material sloja d R d * R L Rl (m) (kg/m3 ) (kg/m2) (W/m*K) (m2*k/w) Cementni estrih 0.08 2200 176.00 1.40 0.057 Polistirenske ploee (v blokih) 0.2 15 3.00 0.04 5.000 Beton iz gramoza, reenega peska 2500 0.12 2500 300.00 2.33 0.052 OKNO U = 1.600 VRATA U = 3.000 NOTRANJA STENA Ra = 0.130 Ri = 0.13 Material sloja d R d * R L Rl (kg/m3 (m) (kg/m2) (W/m*K) (m2*k/w) ) Silikatna polna opeka 1600 0.3 1600 480.00 0.79 0.380 ENERKO PRO d.o.o 17 PZI

3. REKAPITULACIJA TOPLOTNIH IZGUB: ZŠ Etaža Prostor tu PhiT PhiV Phirh Phi Phi Inst (C) (W) (W) (W) (W) (W) 1 PRITLIČJE VHOD JASLI 18 866 225 1091 1071 2 PRITLIČJE GARDEROBA 23 503 57 560 580 3 PRITLIČJE JASLI 23 1767 181 1948 1044 4 PRITLIČJE SANITARIJE 25 366 31 397 438 5 PRITLIČJE ZUNANJE SANITARIJE 18 527 106 633 612 6 PRITLIČJE IGRALNICA 1 23 1767 181 1948 1044 7 PRITLIČJE PREDPROSTOR 20 92 92 8 PRITLIČJE SANITARIJE 25 517 92 609 438 9 PRITLIČJE IGRALNICA 1 23 1767 181 1948 1044 10 PRITLIČJE IGRALNICA 2 20 1631 167 1798 1184 11 PRITLIČJE PREDPROSTOR 20 92 92 12 PRITLIČJE SANITARIJE 20 454 81 535 668 13 PRITLIČJE IGRALNICA 2 20 1631 167 1798 1332 14 PRITLIČJE IGRALNICA 2 20 1631 167 1798 1332 15 PRITLIČJE PREDPROSTOR 20 92 92 16 PRITLIČJE SANITARIJE 20 454 81 535 668 17 PRITLIČJE IGRALNICA 2 20 1948 167 2115 1332 18 PRITLIČJE ZUNANJE SANITARIJE 18 529 111 640 612 19 PRITLIČJE KNJIŽNICA 20 392 184 576 668 20 PRITLIČJE VODJA ENOTE 20 389 191 580 704 21 PRITLIČJE STROKOVNI DELAVEC 20 412 220 632 704 22 PRITLIČJE INDIV. DELO 20 389 191 580 704 23 PRITLIČJE SANITARIJE 20 174 18 192 267 24 PRITLIČJE GARDEROBA 20 527 455 982 936 25 PRITLIČJE SKUPNI PROSTOR 20 975 137 1112 1408 26 PRITLIČJE KABINET 20 463 285 748 704 27 PRITLIČJE VHOD 15 904 278 1182 1282 28 PRITLIČJE DODATNI PROSTOR 20 1337 127 1464 740 29 PRITLIČJE VETROLOV 15 465 126 591 916 30 PRITLIČJE PRALNICA 18 316 18 334 306 31 PRITLIČJE WC 20 119 9 128 267 32 PRITLIČJE ČISTILA 18 150 14 164 306 33 PRITLIČJE KUHINJA 18 1503 1838 3341 2907 34 PRITLIČJE GARDEROBA OSEBJE 24 200 296 496 481 35 PRITLIČJE ČISTILA 18 139 90 229 36 PRITLIČJE HODNIK 20 2781 3250 6031 Skupno 28269 9722 37991 26699 4. Določitev skupne potrebe po toploti: Q L1 = 16,5 kw prezračevalne izgube klimat 1 Q L2 = 4,2 kw prezračevalne izgube klimat 2 Q n = 37,99 kw transmisijske izgube Q = 58,69 kw skupaj 5. EKSPANZIJSKA POSODA: Podatki: Izpustni tlak varnostnega ventila Statični tlak sistema Maksimalni delovni tlak Predkoličina vode v posodi 2,5 bar 1,0 bar 2 bar 6 l Volumen sekundarnega sistema: β = 0.000540 K -1 za 60ºC V cevi = 800 l V H = 900 l V s-sist = 800 + 900 =1700L dv = 1700 x 0.00054 x 30 = 27,5 l Nazivni volumen ekspanzijske posode: V n = (dv + V p )(p e +1)/(p e -p s ) V n = (27,5 + 6)(2+1)/(2-1,0) V n = 100,1 l ENERKO PRO d.o.o 18 PZI

Izberemo membransko ekspanzijsko posodo Varflex L 125. Delovno območje posode 1.0---->2.0 bar, izpustni tlak ventila 2,5 bar H st = 1,00 bar, V= 125 l 6. Dimenzioniranje cevovodov: Cev med toplotno črpalko in razdelilcem Q = 65 KW d = 4xV / π xw d = V 4 x 5.6 / π x 0.6 x 3600 d = 0,057 m Izberemo cev φ 76,1 x 3,2 mm. 7. Varnostni ventil pretok 5,6 t/h tlak izpuščanja: 3,5 bar/abs temperatura: 95 C gostota: = 970 kg/m 3 (3,5-1) x 970 49,24 Q = --------------------- = ---------- = 79,28 kg/h mm 2 0,6211 0,6211 Q mc = 79,28 x 0,35 x 0,9 = 24,97 kg/h mm 2 Q 5600 A = ------------- = --------------- = 224,3 mm 2 Q mc 24,97 Premer sedeža ventila d = V4xA/π d = V4x112/π d = 16,9 mm Izberemo varnostni ventil NO 20 s tlakom odpiranja 2,5 bar. ENERKO PRO d.o.o 19 PZI

8. Predvidena letna toplota za ogrevanje stavbe: Predvidena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe se izračuna skladno s 7. členom pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Enačba za določitev celotnih toplotnih izgub stavbe v ogrevalni sezoni: Q h = H DD (kwh) Maribor Rače -16 3500 265 Število ogrev dni: 265 D D = 3500 K dni t pov = 36 o C Q n = 58,69 kw Poraba toplotne energije v kurilni sezoni: f o = 1.07 f 1 = 0.78 f 2 = 1.00 f 3 = 1.00 f 4 = 0.95 f 5 = 1.20 f 6 = 1.00 f 7 = 0.85 f 8 = 0.95 f 9 = 0.95 f = f o x f 1 x f 2 x f 3 x f 4 x f 5 x f 6 x f 7 x f 8 x f 9 f = 0.73 Poraba toplotne energije v kurilni sezoni: Q h = H DD (kwh) H = Q n x f x 24 / d t max Q h = Q n x f x 24 x D D / d t max (KWh/l) Q h = 58,69 x 0,73 x 24 x 3500 / 40 Q h = 89,972kWh/l Srednja letna potreba po toplotni energiji za objekt bo znašala 89,972kWh/l. Letna povprečna poraba kurilnega olja (predvidoma 44.986 kwh/l): Toplotna energija 1 kg kurilnega olja H u x µ q 1 = ------------------ = 41000/3600 x 0,9 = 10.25 KWh/kg 3600 Poraba olja v kg za objekt: M = Q' / q 1 M = (89,972/ 2)/10,25 M = 4,39 ton Volumen olja V = M/ρ V = 4,39 / 860 v = 5,1m 3 /L ENERKO PRO d.o.o 20 PZI

4. TALNO OGREVANJE S talnim ogrevanjem pokrivamo transmisijske izgube v vseh igralnicah, garderobah, hodniku in v sanitarijah ob igralnicah. Ogrevanje izvedemo z REHAU cevmi za talno ogrevanje, dimenzije φ 20 x 2. Cevi polagamo po navodilih proizvajalca na izolacijski sloj debeline 10+10 cm, pri čemer moramo upoštevati dovoljeno obremenitev izolacije. Razmak med cevmi znaša 250 mm. Ni dovoljeno spajanje ali podaljševanje cevi. Zalomljeno cev je potrebno nadomestiti z novo. Celotno talno ogrevanje je izvedeno s tremi razdelilci. Razdelilci s po 8 zankami se nahajajo v hodniku. V podometnih omaricah montiramo predtočno-povratni razdelilec talnega ogrevanja z zapornimi ventili, odzračevalca, regulacijsko-dušilnim ventilom za vsako zanko, termometra, ter priključki za cev talnega ogrevanja. Vse prehode cevi skozi prage, etažiranju,.. in v navezavi na razdelilca je potrebno voditi v zaščitni cevi φ 25 TUBOFLEX. Za obtok vode skozi talno ogrevanje je v energetskem prostoru vgrajena regulacijska postaja z lastno cirkulacijsko črpalko. REGULACIJA TEMPERATURE Temperaturo vode v dotoku nastavljamo z regulacijo Danfoss tip ECL200 s kartico P30, ki centralno uravnava temperaturo predtoka s pomočjo tropotnega ventila v odvisnosti od zunanje temperature. Temperaturni režim ogrevanja znaša do 35/28 o C. Z ozirom na max. obremenitev kroga je lahko maximalna vstopna temperatura vode 40 o C. Sistem talnega ogrevanja je še dodatno varovan s termostatom, ki ob prekoračitvi max. temperature izključi obtočno črpalko in s tem preprečuje morebitne poškodbe tal. Za vklapljanje črpalke je predviden naležni cevni termostat. IZOLACIJA in ESTRIH Z ozirom na razpoložljivo višino izvedemo toplotno izolacijo v dveh slojih in sicer v prvi 100 mm sloj stiropora izvedemo razvod cevi za potrebe radiatorjev, drugi sloj izolacije je debeline 100 mm in se zaključi s PE folijo, ter armirno mrežo z okenci 250 x 250. Talno ogrevanje izvedemo z REHAU cevmi tip RAUTHERM S, dimenzije φ20x2. Estrih je potrebno diletirati od sten z obrobnim trakom debeline 8 mm in višine cca 250 mm. Pri izdelavi estriha je potrebno uporabiti estrih plastifikator. TLAČNI PREIZKUS Cevi položene na toplotno izolacijo prekrito s slojem PE folije in armaturno mrežo po pritrjevanju napolnimo z vodo. V zankah talnega ogrevanja mora ves čas izdelave in sušenja estriha znašati pritisk vode 3 bare. ENERKO PRO d.o.o 21 PZI

R E K A P I T U L A C I J A št. trans oddaja izgube pad poraba pr. naziv pr. izgube toplot prost. površ. tla cevi raz ------------------------------------------------------------------------------------- 3.0 JASLICE 1948 1499 213.2 45.6 14.8 183 0 4.0 SANITARIJE 397 315 52.9 12.3 0.8 45 0 6.0 IGRALNICA 1 1948 1499 213.2 45.6 14.8 183 0 7.0 PREDPROSTOR 92 395 41.3 9.0 0.9 36 0 8.0 SANITARIJE 562 736 94.2 22.1 5.9 81 0 9.0 IGRALNICA 1 1948 1499 213.2 45.6 14.8 183 0 10.0 IGRALNICA 2 1798 2002 209.1 45.6 23.8 183 0 11.0 PREDPROSTOR 92 395 41.3 9.0 0.9 36 0 12.0 SANITARIJE 562 983 92.2 22.1 9.6 81 0 13.0 IGRALNICA 2 1798 2002 209.1 45.6 23.8 183 0 14.0 IGRALNICA 2 1798 2002 209.1 45.6 23.8 183 0 15.0 PREDPROSTOR 92 395 41.3 9.0 0.9 36 0 16.0 SANITARIJE 562 983 92.2 22.1 9.6 81 0 17.0 IGRALNICA 2 2115 2002 209.1 45.6 23.8 183 0 25.0 SKUPNI PROSTOR 1112 1633 170.6 37.2 23.8 149 0 28.0 DODATNI PROSTOR 1464 1429 148.6 34.6 24.0 130 0 36.0 HODNIK 6031 7727 807.2 176.0 23.8 704 0 ------------------------------------------------------------------------------------- S K U P A J 24319 27496 3053 2660 ------------------------------------------------------------------------------------------------ prostor 3.00 4.00 6.00 7.00 8.00 naziv JASLICE SANITARIJE IGRALNICA 1 PREDPROSTOR SANITARIJE vertikala 0 0 0 0 0 T prostora 23.0 25.0 23.0 20.0 23.0 podprost. 5.0 5.0 5.0 5.0 5.0 T površ. -dejanska 26.0 27.5 26.0 24.2 26.3 -dovoljena 29.0 29.0 29.0 29.0 29.0 ogr.voda -predtok 35 35 35 35 35 v -razlika 7 7 7 7 7 pretok v zanki 138.4 45.3 138.4 53.6 102.1 padec tlaka v z. 14.8 0.8 14.8 0.9 5.9 število zank 2 1 2 1 1 transmisijske izg. 1948 397 1948 92 562 oddajanje toplote 1499 315 1499 395 736 razlika 449 82 449-303 -174 izgube skozi izo. 4.7 4.7 4.7 4.6 4.7 Cev -zun. premer 17 17 17 17 17 -debelina stene 2.0 2.0 2.0 2.0 2.0 način polaganja spiralno spiralno spiralno spiralno spiralno razmik med cevmi 250 250 250 250 250 dolž. cevi v zanki 120 120 120 120 120 lamela - širina 0 0 0 0 0 - št.lam/m 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 površina - širina 7.6 2.8 7.6 4.5 4.5 - dolžina 6.0 4.4 6.0 2.0 4.9 zaključni sloj pov. guma ker. ploščica guma guma ker. ploščica debelina izolacije 120 120 120 120 120 obremenitev površ. 32.9 28.2 32.9 43.9 36.4 ------------------------------------------------------------------------------------------------ prostor 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 naziv IGRALNICA 1 IGRALNICA 2 PREDPROSTOR SANITARIJE IGRALNICA 2 vertikala 0 0 0 0 0 T prostora 23.0 20.0 20.0 20.0 20.0 podprost. 5.0 5.0 5.0 5.0 5.0 T površ. -dejanska 26.0 24.2 24.2 24.6 24.2 -dovoljena 29.0 29.0 29.0 29.0 29.0 ogr.voda -predtok 35 35 35 35 35 -povratek 28 28 28 28 28 -razlika 7 7 7 7 7 pretok v zanki 138.4 178.7 53.6 132.2 178.7 padec tlaka v z. 14.8 23.8 0.9 9.6 23.8 število zank 2 2 1 1 2 transmisijske izg. 1948 1798 92 562 1798 oddajanje toplote 1499 2002 395 983 2002 razlika 449-204 -303-421 -204 izgube skozi izo. 4.7 4.6 4.6 4.6 4.6 Cev -zun. premer 17 17 17 17 17 -debelina stene 2.0 2.0 2.0 2.0 2.0 način polaganja spiralno spiralno spiralno spiralno spiralno razmik med cevmi 250 250 250 250 250 dolž. cevi v zanki 120 120 120 120 120 lamela - širina 0 0 0 0 0 - št.lam/m 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 površina - širina 7.6 7.6 4.5 4.5 7.6 - dolžina 6.0 6.0 2.0 4.9 6.0 zaključni sloj pov. guma guma guma ker. ploščica guma debelina izolacije 120 120 120 120 120 obremenitev površ. 32.9 43.9 43.9 48.6 43.9 ENERKO PRO d.o.o 22 PZI

------------------------------------------------------------------------------------------------ prostor 14.00 15.00 16.00 17.00 25.00 naziv IGRALNICA 2 PREDPROSTOR SANITARIJE IGRALNICA 2 SKUPNI PROSTOR vertikala 0 0 0 0 0 T prostora 20.0 20.0 20.0 20.0 20.0 podprost. 5.0 5.0 5.0 5.0 5.0 T površ. -dejanska 24.2 24.2 24.6 24.2 24.2 -dovoljena 29.0 29.0 29.0 29.0 29.0 ogr.voda -predtok 35 35 35 35 35 -povratek 28 28 28 28 28 -razlika 7 7 7 7 7 pretok v zanki 178.7 53.6 132.2 178.7 178.7 padec tlaka v z. 23.8 0.9 9.6 23.8 23.8 število zank 2 1 1 2 2 transmisijske izg. 1798 92 562 2115 1112 oddajanje toplote 2002 395 983 2002 1633 razlika -204-303 -421 113-521 izgube skozi izo. 4.6 4.6 4.6 4.6 4.6 Cev -zun. premer 17 17 17 17 17 -debelina stene 2.0 2.0 2.0 2.0 2.0 način polaganja spiralno spiralno spiralno spiralno spiralno razmik med cevmi 250 250 250 250 250 dolž. cevi v zanki 120 120 120 120 120 lamela - širina 0 0 0 0 0 - št.lam/m 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 površina - širina 7.6 4.5 4.5 7.6 6.2 - dolžina 6.0 2.0 4.9 6.0 6.0 zaključni sloj pov. guma guma ker. ploščica guma guma debelina izolacije 120 120 120 120 120 obremenitev površ. 43.9 43.9 48.6 43.9 43.9 ------------------------------------------------------------------------------------------------ prostor 28.00 36.00 naziv DODATNI PROSTOR HODNIK vertikala 0 0 T prostora 20.0 20.0 podprost. 5.0 5.0 T površ. -dejanska 24.1 24.2 -dovoljena 29.0 29.0 ogr.voda -predtok 35 35 -povratek 28 28 -razlika 7 7 pretok v zanki 179.5 178.7 padec tlaka v z. 24.0 23.8 število zank 2 6 transmisijske izg. 1464 6031 oddajanje toplote 1429 7727 razlika 35-1696 izgube skozi izo. 4.6 4.6 Cev -zun. premer 17 17 -debelina stene 2.0 2.0 način polaganja spiralno spiralno razmik med cevmi 250 250 dolž. cevi v zanki 120 120 lamela - širina 0 0 - št.lam/m 0.0 0.0 površina - širina 7.2 88.0 - dolžina 4.8 2.0 zaključni sloj pov. guma guma debelina izolacije 120 120 obremenitev površ. 44.1 43.9 0 - razdelilec 1 krogov zanka prostor dp pretok dušenje (kpa) (l/h) (kpa) 1 3.00 JASLICE 14.8 138.4 9.15 2 3.00 JASLICE 2.6 72.7 21.43 3 4.00 SANITARIJE 0.8 45.5 23.17 4 6.00 IGRALNICA 1 14.8 138.4 9.15 5 6.00 IGRALNICA 1 2.6 72.7 21.43 6 7.00 PREDPROSTOR 0.9 53.6 23.06 7 8.00 SANITARIJE 5.9 102.1 18.06 8 9.00 IGRALNICA 1 14.8 138.4 9.15 9 9.00 IGRALNICA 1 2.6 72.7 21.43 10 10.00 IGRALNICA 2 23.8 178.7 0.19 11 10.00 IGRALNICA 2 4.1 93.8 19.88 12 11.00 PREDPROSTOR 0.9 53.6 23.06 13 12.00 SANITARIJE 9.6 132.2 14.42 14 13.00 IGRALNICA 2 23.8 178.7 0.19 15 13.00 IGRALNICA 2 4.1 93.8 19.88 16 14.00 IGRALNICA 2 23.8 178.7 0.19 17 14.00 IGRALNICA 2 4.1 93.8 19.88 18 15.00 PREDPROSTOR 0.9 53.6 23.06 19 16.00 SANITARIJE 9.6 132.2 14.42 20 17.00 IGRALNICA 2 23.8 178.7 0.19 21 17.00 IGRALNICA 2 4.1 93.8 19.88 22 25.00 SKUPNI PROSTOR 23.8 178.7 0.19 ENERKO PRO d.o.o 23 PZI

23 25.00 SKUPNI PROSTOR 0.5 43.2 23.46 24 28.00 DODATNI PROSTOR 24.0 179.5 0.00 25 28.00 DODATNI PROSTOR 0.0 15.0 23.94 26 36.00 HODNIK 23.8 178.7 0.19 27 36.00 HODNIK 23.8 178.7 0.19 28 36.00 HODNIK 23.8 178.7 0.19 29 36.00 HODNIK 23.8 178.7 0.19 30 36.00 HODNIK 23.8 178.7 0.19 31 36.00 HODNIK 16.0 154.9 7.98 največji padec tlaka = 23.98 (kpa) skupni pretok razdelilca = 3.76 (m3/h) Padec tlaka v predtočnem in povratnem razdelilcu = 55.95 (kpa) UPORABLJENI RAZDELILCI razdelilec dp pretok (kpa) (l/h) 0) razdelilec 55.9 3761.1 največji padec tlaka skupni pretok = 55.95 (kpa) = 3.76 (m3/h) 1)22 guma 5(mm) 2)0117 ESTRIH 80(mm) 3)0111 STIROPOR 200(mm) 4)0113 AB BETON 120(mm) 5)6 ker. ploščica 10(mm) 6) Obrobni trak 7) raster folija 8) cevi 17 x 2.0 9) dilatacijske cevi 10) Objemke za center spirale 11) razdelilec 1 krogov IZBIRA OBTOČNE ČRPALKE: Izberemo obtočno črpalko GRUNFOS tip UPS 25-80. ENERKO PRO d.o.o 24 PZI

5. RADIATORSKO OGREVANJE 1.Opis Ogrevanje prostorov izvedemo dodatno še z radiatorskim ogrevanjem, s toplo vodo sistema 45/35 C. Kot vir potrebne toplote koristimo kotlovnico v obstoječi šoli. Horizontalni in vertikalni razvod med radiatorji izvedemo iz kvalitetnih polietilenskih cevi. Na radiatorje VOGEL&NOOT se priključimo preko integriranega radiatorskega ventila, v igralnicah pa preko termostatskega ventila in radiatorskega zapirala. 2. Regulacije temperature Za vzdrževanje stalne temperature v prostoru vgradimo na radiatorje ventile s termostatsko glavo. Temperaturo vode v predtoku reguliramo s pomočjo avtomatike dobavljene v sklopu toplotne črpalke. 3. Radiatorji, cevi Radiatorji so proizvod VOGEL&NOOT in sicer višine 400, 600,800 in 900mm. Horizontalni in vertikalni razvod med radiatorji je izveden iz REHAU polietilenskih cevi. Z radiatorji jih spajamo s pomočjo tesnilnih obročkov in matic. Radiatorji so montirani cca. 150 mm od tal, na zidnih konzolah s podometnim dovodom cevi ogrevne vode. Vsi radiatorji imajo čep z odzračevalnim ventilom. 4. Toplotna izolacija: Cevi izoliramo z Armaflex izolacijo tip AC. Minimalna debelina izolacije mora ustrezati Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah, UR.L.RS 93/8 in 47/9. 5. Tlačni preizkus Po končani montaži vseh radiatorjev izvršimo tlačni preizkus z vodnim tlakom 3 bar. Po temperaturni stabilizaciji cevovoda tlak ne sme pasti v času 2 ur. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu napišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ investitorja zapisnik z vsemi podatki o preizkusu. IZBIRA OBTOČNE ČRPALKE: Izberemo obtočno črpalko GRUNFOS tip UPS 25-80. 26,7 V = ------------------ 3,6 = 2,3 m 3 /h 4,2 x 10 ENERKO PRO d.o.o 25 PZI

ENERKO PRO d.o.o 26 PZI

IZRAČUN RADIATORJEV VRTEC Prostor tu Qn Qi Radiator Št. Fakt. Št. Qi (rad) (C) (W) (W) čl. msk. (W) VHOD JASLI 18 1091 1071 22KV/900/1400 1 1 1071 GARDEROBA 23 560 580 22KV/400/2000 1 1 580 JASLI 23 1948 1044 22KV/400/1800 1 1 522 22KV/400/1800 1 1 522 SANITARIJE 25 397 438 22KV/900/1000 1 1 438 ZUNANJE SANITARIJE 18 633 612 22KV/900/800 1 1 612 IGRALNICA 1 23 1948 1044 22KV/400/1800 1 1 522 22KV/400/1800 1 1 522 PREDPROSTOR 20 92 0 SANITARIJE 25 609 438 22KV/900/1000 1 1 438 IGRALNICA 1 23 1948 1044 22KV/400/1800 1 1 522 22KV/400/1800 1 1 522 IGRALNICA 2 20 1798 1184 22KV/400/1600 1 1 592 22KV/400/1600 1 1 592 PREDPROSTOR 20 92 0 SANITARIJE 20 535 668 22KV/900/1000 1 1 668 IGRALNICA 2 20 1798 1332 22KV/400/1800 1 1 666 22KV/400/1800 1 1 666 IGRALNICA 2 20 1798 1332 22KV/400/1800 1 1 666 22KV/400/1800 1 1 666 PREDPROSTOR 20 92 0 SANITARIJE 20 535 668 22KV/900/1000 1 1 668 IGRALNICA 2 20 2115 1332 22KV/400/1800 1 1 666 22KV/400/1800 1 1 666 ZUNANJE SANITARIJE 18 640 612 22KV/900/800 1 1 612 KNJIŽNICA 20 576 668 22KV/900/1000 1 1 668 VODJA ENOTE 20 580 704 22KV/600/1400 1 1 704 STROKOVNI DELAVEC 20 632 704 22KV/600/1400 1 1 704 INDIV. DELO 20 580 704 22KV/600/1400 1 1 704 SANITARIJE 20 192 267 22KV/900/400 1 1 267 GARDEROBA 20 982 936 22KV/900/1400 1 1 936 SKUPNI PROSTOR 20 1112 1408 22KV/600/1400 1 1 704 22KV/600/1400 1 1 704 KABINET 20 748 704 22KV/600/1400 1 1 704 VHOD 15 1182 1282 22KV/900/1400 1 1 1282 DODATNI PROSTOR 20 1464 740 22KV/400/2000 1 1 740 VETROLOV 15 591 916 22KV/900/1000 1 1 916 PRALNICA 18 334 306 22KV/900/400 1 1 306 WC 20 128 267 22KV/900/400 1 1 267 ČISTILA 18 164 306 22KV/900/400 1 1 306 KUHINJA 18 3341 2907 22KV/900/1000 1 1 765 22KV/900/1400 1 1 1071 22KV/900/1400 1 1 1071 GARDEROBA OSEBJE 24 496 481 22KV/900/1000 1 1 481 ČISTILA 18 229 0 HODNIK 20 6031 0 ENERKO PRO d.o.o 27 PZI

6. CEVOVODI OGREVNE VODE Opis Vse cevovode ogrevanja ozir. hlajenja po objektu z izjemo dvocevnega radiatorskega in talnega ogrevanja izdelamo iz cevi iz trdega bakra. Medsebojno jih spajamo s trdim lotom, navojnimi oz. prirobničnimi zvezami. Cevi je potrebno pred začetkom montaže na spojnih mestih očistiti do kovinskega sijaja (po potrebi razmastiti). Cevi je potrebno očistiti tudi z notranje strani. Za izvedbo sprememb smeri cevovoda koristimo cevne loke enake kvalitete kot osnovni cevovod in z radijem ukrivljenosti (2...3)DN. Podpore, obešala Obešala in podpore so izdelane iz valjanih profilov in pločevin. Pred pričetkom montaže jih očistimo do kovinskega sijaja, ter nato premažemo z dvema slojema temeljne barve. Kompenzacija toplotnih raztezkov Vsled temperaturne razlike med montažno temperaturo cevovoda (20 o C) in obratovalno temperaturo cevovoda 45 o C nastanejo raztezki cevi, katere je potrebno kompenzirati. Temperaturne raztezke kompenziramo s pomočjo "L" kompenzatorja. Korozijska zaščita Cu cevi ni potrebno protikorozijsko zaščititi. Označba cevovodov, armatur Po končani montaži toplotne izolacije je potrebno opremiti vse cevovode in važnejše armature z napisnimi ploščicami na katerih je označena smer pretoka, odprto-zaprto,... Prav tako je potrebno v toplotni postaji namestiti na steno shemo ogrevanja v steklenem okvirju z navodili za uporabo ter kratkim opisom funkcije. Toplotna izolacija Cevi izoliramo z Armaflex izolacijo tip AC. Minimalna debelina izolacije mora ustrezati Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah, UR.L.RS 93/8 in 47/9. Izolacijo položeno vidno je potrebno pred UV zaščititi z zaščitno barvo. Tlačni preizkus Po končani montaži vseh grelnih teles, izvršimo tlačni preizkus z vodnim tlakom 3 bar. Po temperaturni stabilizaciji cevovoda tlak ne sme pasti v času 2 ur. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu napišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ investitorja zapisnik z vsemi podatki o preizkusu. PREIZKUSNO OBRATOVANJE Po uspešnem tlačnem preizkusu pričnemo s hladnim preizkusnim obratovanjem. Pri tem vklopimo obtočno črpalko. Po polurnem obratovanju odpremo vse čistilne kose in jih očistimo nesnage, ki je ostala v ceveh. Nato preizkus ponovimo z enournim obratovanjem črpalk in spet očistimo čistilne kose. V kolikor so čistilni kosi ostali čisti ne ponavljamo preizkusa, v nasprotnem primeru ponavljamo preizkuse tako dolgo, da ostanejo čistilni kosi čisti. Nato pričnemo z vročim preizkusom, tako da vklopimo avtomatiko na avtomatsko delovanje. Z nastavitvijo regulatorja simuliramo temperaturo predtoka postopoma do 40 o C pri čemer opazujemo pomike cevi glede izračunane. V kolikor ni nobenih večjih odstopanj pričnemo z nastavitvijo pri popolnoma odprtih zapornih pipah. S poševnosedežnim ventilom nastavljamo pretoke toliko časa da grelna telesa enakomerno grejejo. V zimskem času pri nižjih zunanjih temperaturah dokončno nastavimo avtomatiko ogrevanja z ozirom na notranjo in zunanjo temperaturo. Zunanje tipalo je potrebno montirati na S ali SZ fasadi. Tedensko programsko uro je potrebno nastaviti z ozirom na delovni čas, ter potrebno znižanje nočne prostorske temperature. Na začetku vsake kurilne sezone je potrebno kontrolirati nastavitev regulatorja s strani pooblaščenega strokovnjaka. ENERKO PRO d.o.o 28 PZI

7. VODOVODNI PRIKLJUČEK Splošno Vodovodni priključek služi za oskrbo vrtca s sanitarno in požarno vodo. Objekt oskrbujemo z vodo iz obstoječega krajevnega vodovoda izvedenega na severozahodni strani objekta. Priključek bo izveden preko T kosa s cevjo PE110, ki jo vodimo v globini cca 1.2 m do vodomernega jaška pred objektom. Cevi Zunanja instalacija se izvede iz PE cevi tip 3 - za delovni tlak 10 bar in poteka od mesta navezave na obstoječi javni vodovod DN100, v zelenici ob hidrantu, prečka pot, ter nato ob severni ter vzhodni fasadi do jugo-vzhodnega vogala objekta, kjer v zelenici pred objektom namestimo novi zunanji hidrant. Cev vodimo naprej ob južni fasadi do vodomernega jaška. Polaganje cevi Cevi položimo v izkopani jarek globine 1.2 m na 10 cm sloj poravnane mivke ob prisotnosti nadzora. Cevi prekrijemo z 10 cm plastjo mivke, 50 cm nad cevjo označimo traso vodovoda s trakom z napisom VODOVOD in zasujemo s sprotnim nabijanjem na prvotno zbitost v slojih do 30 cm. ZUNANJE HIDRANTNO OMREŽJE V skladu s požarno zaščito objekta (po študiji požarne varnosti) se izvede zunanje hidrantno omrežje, ki obsega dva zunanja hidranta DN100 in eno pripadajočo omarico z gasilsko opremo. En (obstoječi) hidrant se nahaja na SZ strani objekta v zelenici čez cesto. Ob JV fasadi namestimo nov nadzemni hidrant. Hidranta morata biti vedno dostopna. Potreben tlak na priključku zunanjega hidranta ob pretoku 5l/s mora biti min. 2,5 bara. Lokacija hidrantov je razvidna iz grafičnih prilog (situacija št.100). Merjenje porabe Za potrebe merjenja porabe vode celotnega objekta se v AB vodomerni jašek za objektom vgradi kombiniran vodomer z impulznimi vrednostmi 1/10/100 ali 1000 l/impulz, dimenzije DN50/20. Glavni dovod se opremi z zaporno armaturo, čistilnim kosem, teleskopsko spojnico, protipovratno loputo in zaporno armaturo. TEHNIČNI IZRAČUN DIMENZIONIRANJE VODOVODNEGA PRIKLJUČKA: Dimenzioniranje vodovodnega priključka je izvedeno na osnovi min. potrebne količine požarne vode ozir. max. potrebnega pretoka vode za sanitarne potrebe objekta: Objekt mora imeti zagotovljen dovod požarne vode (po študiji požarne varnosti) z min. pretokom 10 l/s za oskrbo zunanjega in notranjega hidrantnega omrežja. Objekt mora imeti zagotovljen dovod sanitarne vode z min. pretokom 5,2l/s za oskrbo vgrajenih sanitarnih elementov ozir. izlivnih mest. ENERKO PRO d.o.o 29 PZI

TEHNIČNI IZRAČUN Maksimalni pretok vode V R v objektu, brez upoštevanja istočasnosti, znaša 13,262l/s (47,7m 3 /h). Z upoštevanjem istočasnosti znaša vršni pretok V s 5,2l/s (18,7m 3 /h) Dovod Vodomer DN65 NO 50/20 za 15 m 3 /h CNC C4000 MOR Q max =60 m 3 /h Q min =0,008 m 3 /h ENERKO PRO d.o.o 30 PZI

8. VODOVOD IN KANALIZACIJA Splošno Objekt bo oskrbovan iz vodovodnega priključka iz vodomernega jaška na JV strani objekta. Priključek bo pokrival potrebe objekta po sanitarni in požarni vodi. Do vseh umivalnikov, kadi, prh, izlivnih školjk in korit mora biti napeljana mrzla in topla voda. Na igrišče mora biti napeljana pitna voda. Dovode notranje instalacije do hidrantov izvedemo s srednje težkimi pocinkanimi navojnimi cevmi nad spuščenim stropom. Pocinkane cevi položene v zemlji oz. betonu ovijemo z dekoradol trakom, vidno položene pa z Armaflex cevno izolacijo ITS debeline 13 mm. Cevi medsebojno spajamo s fitingi iz temprane litine oziroma s prirobnicami. Vse vidno izvedene odseke pod stropom je potrebno pobarvati z ustrezno barvo RAL 9010. Preostali razvod sanitarne vode izvedemo delno nadometno v dvojnem stropu, sicer pa podometno s predizoliranimi RAU-VPE polietilenskimi cevmi. Cevi medsebojno spajamo s pripadajočimi fitingi iz medenine odporne proti razcinkanju in potisno spojno pušo. Nadometno položene cevi nad spuščenim stropom izvedemo v kabelski polici, ter pripnemo nanjo v odmikih po navodilih proizvajalca. Cevi položene v tlaku je potrebno po izolaciji takoj obbetonirati in tako zaščititi pred poškodbami izolacije. Hišna kanalizacija je speljana preko revizijskih jaškov v obstoječo zunanjo kanalizacijsko omrežje, ki je obdelano v gradbenem projektu. Polaganje VPE cevi Nadometno Kadar nadometno napeljavo polagamo vidno ozir. nad spuščenim stropom s pomočjo polkrožnega nosilnega žleba, fiksne točke zaradi njegove prilagojene nosilnosti niso potrebne. Polkrožni nosilni žleb položimo po celi dolžini vodovodne napeljave do 1 cm pred potisno spojno pušo. Cevno objemko pritrdimo največ 0,5m od fazonskega dela. Maksimalne razdalje med nosilnimi objemkami znašajo 2m za dimenzije cevi RAUHIS 16 63. V primeru uporabe pocinkanih kabelskih polic za nosilne elemente, polkrožni nosilni žlebi niso potrebni. Podometno Za podometne napeljave dimenzij cevi RAUHIS 16x2.2 in 20x2.8 niso potrebni posebni ukrepi. Večje dimenzije polagamo kot je navedeno v naslednjem odstavku (v jaških). V jaških Pri napeljavah tople vode v zaprtih jaških bočno raztezanje ni vidno. Zato montaža polkrožnega nosilnega žleba ni potrebna. Pri nadstropnih odcepih vstavimo fiksne točke z montažo objemk na obeh straneh fitinga. Maksimalne razdalje med nosilnimi objemkami znašajo 1,5m za dimenzije cevi RAUHIS 16 63. V vseh primerih montaže je potrebno strogo upoštevanje navodil proizvajalca cevi. Izolacija cevi Za razvode hladne in tople vode uporabimo predizolirane cevi. Armature Za zapiranje vodovoda pred sanitarnimi elementi koristimo podometne krogelne pipe z navojnimi priključki, s kapo in z rozeto. Praviloma ima vsaki izvod vode prehodni ali kotni ventil. ENERKO PRO d.o.o 31 PZI

Sanitarni elementi V prostore namestimo sanitarne elemente po izboru arhitekta. Oprema sanitarnih prostorov mora biti iz materialov, ki jih je mogoče čistiti s tekočimi čistili in razkuževati. Vsi kovinski deli morajo biti nerjaveči. Vsi umivalniki in prhe morajo imeti vgrajene varčne pipe, pisoarji senzorje, izplakovalniki WC kotlički pa morajo biti varčni. Izplakovalni mehanizmi v otroških straniščih morajo biti taki, da so dostopni otrokom brez pomoči osebja. Umivalnik - otroške sanitarije: Izdelan iz bele sanitarne keramike, vgradne izvedbe, opremljen je s sledečo opremo: elektronska (baterijska) stoječa mešalna baterija za toplo in hladno vodo, s ponikljanim sifonom, kotnim ventilom NO15, nosilcem za papirnate brisače, ogledalom, etažero, nosilcem za tekoče milo. V sanitarijah za otroke prvega starostnega obdobja namestimo umivalnike tako, da je rob umivalnika 50 cm nad tlemi, V sanitarijah za otroke drugega starostnega obdobja namestimo umivalnike tako, da je rob umivalnika 60 cm nad tlemi, pipe pa 75 cm nad tlemi V razvojnih oddelkih namestimo umivalnike tako, da je rob umivalnika 55 cm nad tlemi. Kad z ročno prho: Izdelana iz akrila, notranje mere okoli 100 cm 60 cm 40 cm, zgornji rob je 85 cm nad tlemi, z nedrsečo podlogo, z Ms sifonom, enoročno zidno mešalno baterijo za toplo in hladno vodo in ročnim tušem na konzoli. Tuš Izdelan iz akrila, dimenzije 900 x 900 mm, opremljen s sifonom, enoročno zidno mešalno baterijo za toplo in hladno vodo in ročnim tušem na konzoli. WC za otroke: Izdelan iz bele sanitarne keramike, ter opremljen je s sledečo opremo: Nizkomontažni izpirni kotliček, plastični, za izpust 6 l in 1 l vode (2 gumba), s PE cevjo φ 40, kotnim ventilom No 15/10, povezan z medeminasto cevko φ 10, nosilcem za papir in krtačko, plastičnim sediščem in pokrovom, školjka ima vertikalni oz. horizontalni iztok. Maksimalna višina WC školjke ne sme presegati 310mm. WC: Izdelan iz bele sanitarne keramike, ter opremljen je s sledečo opremo: Podometni izpirni kotliček, plastični, za izpust 6 l in 1 l vode (2 gumba), s PE cevjo φ 40, kotnim ventilom No 15/10, povezan z medeminasto cevko φ 10, nosilcem za papir in krtačko, plastičnim sediščem in pokrovom. Školjka je konzolne izvedbe in ima horizontalni iztok. Pomivalno korito: Priključek za pomivalno korito se izvede za stoječo enoročno mešalno baterijo preko prehodnih kotnih ventilov in za PE ventil-sifon NO 32. Pisoar: Stenske izvedbe, izdelan iz bele sanitarne keramike, ter opremljen je s sledečo opremo: Z zapornim prehodnim ventilom in elektronsko (infrardečo) izplakovalno napravo ter povezovalno cevko. Talni sifon: Talni sifon je kvalitetne izvedbe iz PE s priključkom φ 50, ter opremljen s pokromiranim pokrovom in protismradno zaporo. ENERKO PRO d.o.o 32 PZI

TEHNIČNI IZRAČUN Dimenzioniranje vodovodnega priključka na osnovi instaliranih sanitarnih elementov ozir. Izlivnih mest: Maksimalni pretok V s glede na skupni pretok V r po DIN 1988, del 3 HLADNA IN TOPLA SANITARNA VODA kpl. TV(l/s) HV(l/s) TV(l/s) HV(l/s) UMIVALNIK 41 0.07 0.07 2.87 2.87 WC 22 0.125 2.75 Pisuar 4 0.173 0.692 TROKADERO 5 0.07 0.07 0.35 0.35 Tuš 3 0.12 0.12 0.36 0.36 Kad 2 0.2 0.2 0.4 0.4 POMIV. KORITO 3 0.25 0.17 0.75 0.51 PRALNI/POMIVALNI STROJ 2 0.3 0.6 SKUPAJ 4.73 8.532 Maksimalni pretok vode V R v objektu, brez upoštevanja istočasnosti, znaša 13,262l/s (47,7m 3 /h). TOPLA SANITARNA VODA: Bojler: Za ogrevanje sanitarne vode za potrebe sanitarij, igralnic in razdelilne kuhinje v poletnem času uporabimo stoječi solarni bojler s prostornino 1000 l, montiran v prostoru klima strojnice. Grelnik je opremljen z električnim grelcem toplotne moči 3x 2 kw in dvema toplotnima prenosnikoma, ki omogočata ogrevanje sanitarne vode s toplo vodo iz kotlovnice ter možnost izkoriščanja sončne energije s pomočjo sončnih kolektorjev. Oba toplovodna grelca zaporedno povežemo in ju priključimo na sistem solarnega ogrevanja. V poletnem času pripravljamo toplo sanitarno vodo s sončnimi kolektorji. Dezinfekcija bojlerja se vrši 1x tedensko s pregrevanjem tople sanitarne vode do nastavljene temperature z električnim grelom ter pripadajočo avtomatiko (glej elektro projekt). Obtočna črpalka UP 20-15N v bojlerskem tokokrogu je vezana na solarno regulacijo VITOSOLIC 100, ki zagotavlja enotno temperaturo po vsej višini solarnega grelnika ( in toplotne črpalke). Toplotna črpalka: Za ogrevanje sanitarne vode za potrebe sanitarij, igralnic in razdelilne kuhinje v zimskem času skrbi toplotna črpalka, proizvod LENTHERMINVEST, tip TČ-3PL 500, nameščena v prostoru klima strojnice. Izdelana je iz vakuumsko emajlirane pločevine, ter tovarniško izolirana s poliurethanom. S toplotno črpalko sanitarno vodo ogrevamo na cca 50 C. Toplotna črpalka je, preko močnostnega releja ter preklopnega kontakta za zaviranje dogrevanja ogrevalnika sanitarne vode, vezana na solarno regulacijo VITOSOLIC 100. Cirkulacija: Predvidena je cirkulacija tople vode. Za cirkulacijo vode, ki omogoča, da imamo zagotovljeno pri vsakem odpiranju tople vode takoj na pipi toplo vodo, skrbi obtočna črpalka. Čas cirkulacije nastavimo z ozirom na dejanske potrebe po topli vodi. Temperaturo vode v toplotni črpalki krmilimo s termostatom, temperaturo vode v bojlerju pa s solarno regulacijo Vitosolic 100. Temperatura tople vode pri umivalnikih za otroke, ter pri kadicah in prhah za nego otrok ne sme presegati 35 C. Za pripravo tople vode za otroke je treba zagotoviti reguliranje tople vode na predpisano temperaturo tako, da otroci nimajo dostopa do mehanizma za regulacijo. Za cirkulacijo tople vode izberemo obtočno črpalko GRUNFOS tip UP 20-15N. ENERKO PRO d.o.o 33 PZI

Na dovodu hladne vode v toplotno črpalko/solarni bojler, vgradimo krogelno pipo, regulacijski in protipovratni ventil, dimenzije NO40, ter varnostni ventil dimenzije NO20 za tlak odpiranja 6bar. Razvod tople vode se od ogrevalnika izvede nad spuščenim stropom hodnika do sklopa posameznih porabnikov. V skladu s preprečevanjem nastanka legionel je predviden sledeč režim ogrevanja sanitarne vode: enakomerno segrevanje vode v bojlerju s toplotnim prenosnikom oziroma toplotno črpalko na cca.45 50 o C, v nočnem času od 24 00 do 4 00 tedensko segrevanje na 80 o C (z elektrogrelcem), uravnotežen sistem cirkulacije tople vode z vgradnjo termostatskega cirkulacijskega ventila na vsako cirkulacijsko vertikalo, redno dezinfekcijsko pregrevanje po nastavljenem programu. Izolacija Izolacijo bojlerja izvedemo z blazinami steklene volne obdane z Al. zaščitno pločevino. Debelina izolacije znaša 100 mm. Izolacijo je potrebno izvesti brez zamikov na spojih in jo povezati s pocinkano žico ter zaščititi z oklepom iz svetleče nerjaveče pločevine. Vzdolžni spoj priključkov mora biti izveden s spodnje strani cevovoda. Zaključki izolacije ob ventilih in prirobnicah morajo omogočiti odvitje vijakov brez poškodbe izolacije. Toplotna črpalka je tovarničko izolirana s poliurethanom. Vakuumski cevni solarni kolektorji Predvideni so vakuumski cevni kolektorji proizvajalca Viessmann tip Vitosol 300 T tip SP3 (=3 m 2 ), ki delujejo po heatpipe principu. Idealen kot postavitve sončnih kolektorjev znaša od 35º do 45º. Pri tem moramo upoštevati minimalne odmike od roba strehe po DIN 1055. Vakuum v steklenih ceveh zagotavlja najboljšo toplotno izolacijo. Konvektivnih izgub med steklenimi cevmi in absorberjem skorajda ni, kar omogoča, da lahko izkoristimo tudi majhno difuzivno sevanje. V vsaki vakuumski cevi je integriran bakren absorber s Sol-Titan prevleko, kateri zagotavlja visoko absorbcijo sončnega sevanja in nizko emisijo toplotnega sevanja. Na absorberju je nameščena koaksialna cev toplotnega izmenjevalnika, skozi katero se pretaka nosilni medij toplote. Ta preko izmenjevalnika prevzema toploto z absorberja Za optimalen izkoristek sončne energije, je vsaka vakuumska cev, vrtljivo vležajena. Tako lahko absorber optimalno usmerimo proti soncu. V eno kolektorsko polje lahko spojimo do 6m 2 kolektorske površine. Senzor temperature kolektorja vgradimo v nased v cevi vtoka v priključnem ohišju kolektorja. Opis delovanja sistema Ogrevanje sanitarne vode brez solarne energije Ogrevanje vršimo s toplotno črpalko ali elektro grelcem. Ogrevanje sanitarne vode ob podpori solarne energije Kadar je temperatura v kolektorjih višja, kot je temperatura vode v hranilniku toplote, solarna regulacija Vitosolic 100 vklopi obtočno črpalko v krogu hranilnika toplote. ENERKO PRO d.o.o 34 PZI