Lidija Baša, Mojca Jevšnik Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo
|
|
- Φερενίκη Βιτάλης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Varnost živil v primarni proizvodnji Lidija Baša, Mojca Jevšnik Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo Uvod: Aktualne spremembe in novosti v kmetijski politiki imajo skupni cilj: zagotoviti varne in kakovostne pridelke ter izdelke za potrošnika. Celovitost sistema za zagotavljanje zdrave in kakovostne hrane zahteva učinkovito sodelovanje in komuniciranje med vsemi členi živilsko/prehransko/oskrbovalne verige. Namen: Namen prispevka je prikazati aktualno stanje na področju sodelovanja med pridelovalci in predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Prikazan je pomen vse življenjskega izobraževanja in razumevanja aktualnih dobrih praks med pridelovalci v obdobju, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije in s tem uveljavitve skupne kmetijske politike. Metode dela: Prikazani rezultati anketiranja so del raziskave z naslovom»higiena v primarni proizvodnji«, izvedene v maju Vzorec sestavlja 1% (N = 242) naključno izbranih prejemnikov denarnih sredstev iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) za leto anketni vprašalnik je bil sestavljen na podlagi pregledane literature in informacij, pridobljenih s pomočjo delno strukturiranih intervjujev predstavnikov nekaterih vladnih in nevladnih organizacij. Vprašalnik vključuje tri vsebinske sklope: izobraževanje, varna hrana in mediji ter demografske podatke. Podatki so obdelani s pomočjo statističnega programa SPSS 12. Uporabljene so univariatne in multivariatne metode. Vprašalnik je izpolnilo 37,2% (N = 90) respondentov, v analizo je bilo vključenih 32,2% (N = 78) pravilno izpolnjenih vprašalnikov. Rezultati: Večina anketiranih (66,7%) sebe ocenjuje kot enega izmed najbolj pomembnih členov pri zagotavljanju varnih živil. Menijo, da je upoštevanje smernic dobre higienske prakse (DHP) (60,2 %) in dobre kmetijske prakse (67,9%) zelo pomembno v pridelavi. Večina (80,7%) respondentov je informacije o DHP prejela od svetovalcev Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ), nekateri tudi od strokovnjakov veterinarske službe. O sistemu HACCP je informacije od KGZ prejelo le 27,7% anketiranih. Skoraj polovica (43,6%) respondentov prebira strokovno literaturo enkrat na teden, večina (87,7%) se redno udeležuje izobraževanj, ki se vežejo na področje njihovega dela. Razprava in sklep: Ocenjujemo, da respondenti pripisujejo izvajanju dobrih praks velik pomen. Zavedajo se svoje odgovornosti do zagotavljanja varnih in kakovostnih živil, ki se med drugim kaže tudi skozi odgovornost in željo po dodatnem izobraževanju. Izpostavljena je problematika samozadostnosti strokovnih služb, ki premalo upoštevajo mnenja in potrebe pridelovalcev. Zaradi celovitosti obravnavanega področja je nujno vzpostaviti učinkovitejši pretok informacij in izboljšati področje sodelovanja med pridelovalci in strokovnimi službami. Ključne besede: varnost živil, primarna proizvodnja, dobra kmetijska praksa, dobra higienska praksa, kvantitativna analiza Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december
2 Higienske navade Slovencev umivanje rok Jereb Gregor, Likar Kristina Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo Uvod: Higiena rok je zelo pomemben ukrep pri preprečevanju prenosa okužb. Poleg stalno prisotne mikrobne populacije se na koži rok občasno zadržuje tudi prehodna mikrobna populacija, ki jo na roke zanesemo iz okolja. Umivanje rok je najpomembnejši in hkrati najenostavnejši ukrep za preprečevanje poti prenosa mikroorganizmov. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti higienske navade uporabnikov javnih sanitarij v štirih slovenskih mestih (Ljubljana, Koper, Kranj in Velenje), spremljali smo, ali si uporabnik javnih sanitarij po uporabi le teh roke umije ali ne in če, kako. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno presečno študijo z metodo opazovanja. V raziskavo je bilo zajetih 1617 naključnih obiskovalcev javnih sanitarij. Raziskava je potekala v februarju Starost uporabnikov je določena subjektivno na podlagi lastne ocene opazovalca na mlajše (do 35 let) in starejše (nad 35 let). Opazovanje umivanja rok je razdeljeno v tri kategorije (pravilno umivanje, pomanjkljivo umivanje in ni umivanja). Ločeno se je spremljalo tudi, ali so si uporabniki po umivanju roke osušili ali ne. Pod pravilno umivanje so zajeti vsi tisti uporabniki sanitarij, ki so si roke umili po tehniki umivanja (z umivanjem so zajeli vse dele rok). Pod pomanjkljivo umivanje so bili razvrščeni tisti, ki so si roke namilili površno ali sploh ne, jih hitro splaknili ali z umivanjem niso zajeli vseh delov rok. Rezultati: V raziskavo je bilo zajetih 813 moških in 804 žensk, od tega v Velenju 200, v Kranju 198, v Kopru 195 in Ljubljani % uporabnikov javnih sanitarij se po opravljanju fiziološke potrebe rok ni umilo. Med njimi prevladujejo moški, kar 35% je takih, ki si rok sploh ne umijejo. Pravilno si je roke umilo le 41% opazovancev, pomanjkljivo pa 37%. Po umivanju si rok ni osušilo kar 30% opazovancev, tudi tu prevladujejo moški s 40%. Najslabše higienske navade imajo starejši moški, saj se jih kar 47% rok ne umije. Razprava in sklep: Javne sanitarije so prostori, do katerih lahko dostopa vsakdo. To je prostor, kjer se izmenjuje veliko število uporabnikov z različnimi higienskimi navadami in različnega zdravstvenega stanja. Zato je zelo pomembno, da si po uporabi sanitarij roke temeljito umijemo z milom in čisto vodo. Z raziskavo smo ugotovili, da so higienske navade Slovencev slabe. Pravilno si roke umije le dobrih 40 % uporabnikov javnih sanitarij, zaskrbljujoče je, da se kar 47% starejših in 23 % mlajših moških po uporabi sanitarij rok sploh ne umije. Ključne besede: higienske navade, umivanje rok, javne sanitarije 134 Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december 2007
3 Stopnja higienske ozaveščenosti in izobraženosti pri pridelovalcih in prodajalcih mehkih sirov ter njihov odnos do varnosti živil Andreja Kukec 1, Mojca Jevšnik 2, Majda Pahor 3 1 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje 2 Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo 3 Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za zdravstveno nego Uvod: Človek si je skozi zgodovino prizadeval za blaginjo ter posledično vplival, da danes živimo v času velikih odkritij na področju različnih ved. Z razvojem sta se spreminjala tudi razumevanje in odnos do varnosti živil. Mediji in strokovna glasila vsak dan znova poročajo o novih dognanjih in spoznanjih na področju živilske tehnologije in mikrobiologije. Na drugi strani pa se zastavlja vprašanje dovzetnosti pristojnih nadzornih organov, vodilnih struktur ter zaposlenih v živilski/prehranski verigi za osvojitev in aplikacijo posredovanih znanj v vseh fazah tehnološkega procesa proizvodnje in prometa z živili. Namen: namen raziskave je bil na primeru mehkih sirov ugotoviti, kako pri svojem delu pravne zahteve upoštevajo in izvajajo pridelovalci in prodajalci. Z delno strukturiranim intervjujem smo ugotavljali odnos, stališča in skrbi pri zagotavljanju varnosti živil pri pridelovalcih. Pri prodajalcih smo z opazovanjem delovnega procesa ocenjevali ravnanje in odnos do varnosti živil. Rezultati: pridelovalci in prodajalci se zavedajo primarne/pravne odgovornosti za varnost živil. Ugotovljene so bile pomanjkljivosti pri razumevanju analize tveganj tako pri inšpektorjih kot pri pridelovalcih in prodajalcih. Pridelovalci vidijo prednost domačega izdelka v sami tradicionalni metodi izdelave in kakovosti domačega izdelka. Na podlagi opazovanja smo ugotovili, da dejavnost ocenjevanih obratov ustreza tehničnim in higienskim zahtevam za prostore. V opazovanih obratih smo izpostavili problematiko izpolnjevanja higienskih zahtev skozi dokumentacijo. Razprava in sklep: nakazuje se torej pomanjkanje kompetentnih strokovnjakov, ki bi bili specializirani za manjše obrate in bi imeli ustrezno tehnološko in mikrobiološko znanje. Temeljnega pomena so ciljna, usmerjena izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, s strani usposobljenih in kompetentnih strokovnjakov. Reorganizacija v načinu usposabljanja bi pripomogla k boljšem razumevanju in odnosu zaposlenih do varnosti živil. Ključne besede: varnost živil, HACCP, sir, proizvajalci, prodajalci Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december
4 Standard obvladovanja čistoče garancija za konstanten in obvladljiv nivo čistoče Nataša Mežnarič Barjans d.o.o., Vrhnika Uvod: Procesi čiščenja v ustanovah javnega značaja so podcenjeni. Večinoma se je izkazalo, da se tej problematiki posveča premalo časa, da sistemi večinoma niso učinkovito vzpostavljeni, ter da nivo čistoče ni na zavidljivi ravni. Vzroki so deloma tudi v pomanjkanju zakonodaje, smernic in inšpekcijskega nadzora na državni ravni. Namen: Preučiti razlike v nivoju čistoče pred in po vzpostavitvi sistemov čiščenja, ki jih vpeljuje podjetje Barjans d.o.o. Metode dela: V raziskavi smo zajeli 30 institucij v katerih je podjetje Barjans d.o.o. vzpostavljalo sisteme čiščenja, in sicer vzgojno varstveni zavodi (VVZ), osnovne šole (OŠ), srednje šole (Sr.Š), domovi starejših občanov (DSO), varstveni delovni center (VDC) in zdravstveni domovi (ZD). Uporabljena je bila metoda statističnega zbiranja podatkov iz presoje stanja čistoče pred in po vzpostavljenih sistemih, ter neposredna metoda zbiranja podatkov v obliki pogovorov z izvajalci čiščenja in njihovimi vodji. Podlaga za zbiranje podatkov presoj stanja čistoče je bil vprašalnik, v katerem so bile preučevane različni parametri čistoče, kot so organizacija dela, usposobljenost izvajalcev čiščenja, postopki čiščenja, kontrola in pisni dokumenti. Dosežene točke, ki smo jih dobili s pomočjo vprašalnika, so razdeljene v 5 skupin, in sicer: 1. skupina je ovrednotena od 86%-100%, kar pomeni, da kvaliteta čiščenje popolnoma ustreza presojenim kriterijem. 2. nivo je ovrednoten od 76-85%, kar pomeni, da kvaliteta čiščenja v glavnem ustreza, vendar ima nekaj pomanjkljivosti. 3 nivo je ovrednoten med 71-75%, kar pomeni, da nivo čistoče ustreza in da je vzpostavljen sistem čiščenja poteka brez bistvenih večjih problemov. 4. nivo predstavlja med 51-70%, kar pomeni, da niso vzpostavljeni vsi elementi, ki jih zahteva učinkovit in racionalen sistem čiščenja 5. nivo pa predstavlja dosežene točke med 0-50% in pomeni, da niso vzpostavljeni osnovni parametri čiščenja. Poleg subjektivne ocene stanja smo jemali tudi brise na snažnost površin, kjer smo merili ATP. Rezultati: V raziskavi je bilo udeleženih 30 ustanov javnega značaja, od tega 7 VVZ, 12 OŠ, 3 Sr.Š, 4 DSO, 1 VDC in 3 ZD. V začetni presoji stanja čistoče je ugotovljeno, da 67% vseh presojenih ustanov ni imelo vzpostavljenih osnovnih elementov, ki jih zahteva proces čiščenja. Ta nivo čistoče zahteva, da se doseže od 0-50% skupnih točk, ocenjenih s pomočjo vprašalnika. V ta nivo so vključeni 4 VVZ, vseh 12 OŠ, vse 3 Sr.Š., ter 1 ZD. 27% vseh presojanih ustanov je doseglo 2. nivo, 3 % 3 nivo in 3% vseh presojanih ustanov je doseglo 4 nivo. Presoje po vzpostavljenem sistemu pa so pokazale, da 77% ustanov doseže 1. najvišji nivo zahtevane čistoče, 33% pa 2 nivo. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da dosledno vzpostavljeni sistemi čiščenja v stavbi pripomorejo k višjemu nivoju čistoče, boljši preglednosti dela, lažjemu in učinkovitejšemu delu čistilnega osebja ter s tem racionalizacije stroškov. V raziskavi smo ugotovili, da učinkovit sistem čiščenja prispeva k bolj varni in zdravi hrani. Čistoča prostorov je pomemben element tudi pri samem uživanju hrane. Ključne besede: sistem obvladovanja čistoče, stopnja čistosti, učinkovitost čiščenja, stroški 136 Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december 2007
5 Ravnanje potrošnikov pri pripravi živil doma Brigita Zupančič, Andrej Ovca, Mojca Jevšnik Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, oddelek za sanitarno inženirstvo Uvod: Domača kuhinja ni namenjena samo pripravi hrane, je tudi bivalni družinski prostor. Tudi razporeditev opreme ni vedno v skladu z načeli enosmernosti živil, od surovih živil h gotovi hrani. Slednje vpliva na možnost navzkrižnega onesnaženja gotove hrane preko surovih, neobdelanih živil ali preko umazanega pribora, posode, pripomočkov in naprav. Mikrobiološko onesnaženje živil je najpogostejši vzrok okužb in zastrupitev z živili doma. Po podatkih IVZ RS so črevesna obolenja glede na mesto nastanka, pogosto v povezavi s pripravo hrane v domači kuhinji. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti ravnanje potrošnikov pri pripravi živil doma po vnaprej določenem jedilniku. Metode dela: Metoda dela je opazovalno opisna. V ta namen so bila izvedena terenska opazovanja potrošnikov pri pripravi hrane doma po vnaprej določenem jedilniku. Pripravljena je bila opazovalna lista s kriteriji opazovanja, z namenom poenotenega dela raziskovalcev. Rezultati: Starejši potrošniki si roke pogosteje umivajo po posameznih opravilih, medtem ko mlajši večkrat uporabijo sredstvo za umivanje rok. Potrošniki na splošno ravnajo s piščančjem mesom v skladu z dobro gospodinjsko prakso. Meritve hladnega zraka so na različnih mestih v hladilniku presegale priporočeno temperaturo (5 C). Tveganje za varnost živil predstavlja: naključno razporejanje živil; način čiščenja delovnih površin, pomivalnega korita in delovnih pripomočkov; uporaba kuhinjskih krp; način preverjanja zadostnosti toplotne obdelave; pomanjkljivo čiščenje zelnate solate. Razprava in sklep: Rezultati opazovanj potrošnikov pri pripravi hrane doma opozarjajo na nepoznavanje ali na nespoštovanje načel dobre gospodinjske prakse. Vzroke lahko iščemo v prepričanju potrošnikov o njihovem ustreznem in zadostnem poznavanju postopkov pri pripravi hrane doma, sodobnem načinu življenja, razumevanju osebne odgovornosti za zagotavljanje varnosti živil. Ključne besede: potrošnik, dobra gospodinjska praksa, priprava hrane, varnost živil. Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december
6 Mnenje o gensko spremenjenih organizmih v živilih med slovenskimi potrošniki Rok Fink 1, Mojca Jevšnik 1, Peter Raspor 2 1 Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Katedra za biotehnologijo Uvod: Razprave o gensko spremenjenih organizmih (GSO) postajajo vse pogosteje del vsakdanjega življenja povprečnega potrošnika. Dileme, vprašanja in izzivi, ki se ob tem pojavljajo pa, nemalokrat pri potrošnikih vzbujajo občutek strahu in negotovosti. Namen: namen raziskave je bil ugotoviti mnenje o GSO med responenti, kakšne so njihove predstave o omenjeni tematiki, strahovi, informiranost in pripravljenost kupovanja takšnih izdelkov. Metode dela: metodologija raziskave temelji na evropskem projektu Consumerchoice:»Do European Consumers buy GM food«. V raziskavo je bilo vključenih 111 naključno izbranih respondentov in sicer 55% žensk in 45% moških. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, pripravljen za potrebe te raziskave. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 111 anketirancev, starih med 17 in 71 let. Respondenti navajajo, da redkokdaj (30%) razmišljajo o GSO, 25% jih pravi, da skoraj nikoli in 18% vprašanih nikoli ne razmišlja o GSO. Več kot polovica (52%) anketiranih meni, da lahko imajo GSO negativne posledice na zdravje ljudi, 27 % jih meni da negativnih posledic ni, 22% pa niti ne razmišlja o tem. Slaba polovica( 40%) anketirancev nikoli ne prebere deklaracijo na živilih, 34% redko, medtem ko vedno pregleduje deklaracijo le 1,8% vprašanih. Več kot polovica (52%) anketiranih meni, da lahko imajo GSO negativne posledice na zdravje ljudi. Večina vprašanih (67%) meni, da GS živila ne morejo rešiti problema svetovne lakote, 32% pa meni, da lahko. Večina anketirancev (86%) je mnenja, da imajo premalo informacij o GSO, v nasprotju z manjšino (14%), ki navaja, da imajo dovolj informacij. Vprašani glede verodostojnosti informacij najbolj zaupajo znanstvenikom in profesorjem, najmanj pa medijem. Stališča do GSO problematike so različna. Največji delež vprašanih (40%) navaja, da je strogo proti GSO, strogo za pa se ni opredelil nihče. Razprava in sklep: Rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da imajo respondenti negativen odnos do GSO. Najbolj zaupajo profesorjem in znanstvenikom ter menijo da takšna živila lahko škodijo zdravju. Ugotavljajo, da imajo o tem premalo informacij in zaključujejo, da GSO ne morejo rešiti problema svetovne lakote. Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi, potrošniki, živila, odnos do gensko spremenjenih živil. 138 Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december 2007
7 Pogostnost pojavljanja ostankov penicilinskih preparatov v mleku v obdobju Andrej Kirbiš, Tina Perme Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Inštitut za higieno živil in bromatologijo Uvod: Protimikrobne substance, antibiotiki, so snovi, ki se uporabljajo v veterinarski in humani medicini v terapevtske, profilaktične, metafilaktične in nutritivne namene. Glede na kemično strukturo jih delimo v naslednje skupine: aminoglokozidni antibiotiki, β laktamski antibiotiki (penicilini, cefalosporini ), glikopeptidi, linkozamidi, makrolidni antibiotiki, kinoloni, tetraciklini ter ostali antibiotiki. Glede načina aplikacije jih lahko uporabljamo parenteralno, peroralno, intramamarno, topikalno preko kože ali intrauterino. Vse te poti aplikacije lahko, ob neupoštevanju predpisane karence, vodijo k temu, da se ostanki antibiotikov najdejo v živilih živalskega izvora npr. mleku in mlečnih izdelkih. Na področju higiene in nadzora živil se ukvarjamo z analitiko ugotavljanja ostankov antibiotikov v živilih živalskega izvora zaradi težav, ki jih lahko le ti povzročijo. To so senzibilizacija in alergijske reakcije, ki jih antibiotik lahko povzroči pri ljudeh, nadalje porušenje ravnotežja v črevesni mikroflori ljudi, širjenje rezistence na antibiotike med mikroorganizmi in zaradi škode, ki jo lahko povzročijo v živilski industriji, kjer lahko vplivajo na starterske kulture, ki se uporabljajo za proizvodnjo mlečnih izdelkov. Metode: Za ugotavljanje prisotnosti ostankov penicilina v surovem mleku uporabljamo presejalno metodo DELVO SP in potrditveno mikrobiološko metodo, s katero kvantitativno določimo vsebnost penicilina v vzorcu mleka. Obe metodi sta akreditirani s strani nizozemske in slovenske akreditacijske službe od leta Meja detekcije obeh metod je 3µg/kg, medtem ko je MRL (MRL- ang. Maximum residue level; maksimalna dovoljena količina) za penicilin v mleku 4 µg/kg (EEC 2377/90). Rezultati: V letih smo na Inštitutu za higieno živil in bromatologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani analizirali na vsebnost ostankov penicilina 1595 vzorcev surovega mleka. Po opravljeni presejalni metodi je bilo 571 vzorcev pozitivnih. Od teh je 192 vzorcev vsebovalo več kot 4 µg/kg penicilina, kar pomeni, da so bili po uredbi EEC 2377/90 zdravstveno neustrezni. Razprava: Rezultati so pokazali, da je kar 12 % vseh preiskanih vzorcev vsebovalo več kot dovoljenih 4 µg/kg penicilina. Razlog za tako velik procent se skriva vsekakor v neupoštevanju predpisane karence in dejstvu, da je večina vzorcev bilo poslanih v laboratorij po predhodnem pozitivnem hitrem testu v mlekarnah. Ključne besede: penicilin, surovo mleko, analitika ugotavljanja ostankov zdrav Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december
8 Vsebnost trans maščobnih kislin v mleku prirejenem v Sloveniji Alenka Levart, Mojca Voljč, Andrej Lavrenčič, Janez Salobir Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano Uvod: Mlečna maščoba vsebuje 3-6 % nenasičenih maščobnih kislin v trans konfiguraciji (tmk), ki so posledica biohidrogeniranja večkrat nenasičenih maščobnih kislin v predželodcih prežvekovalcev. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko in katere izomere tmk vsebuje mleko, prirejeno v Sloveniji, ter oceniti, koliko tmk z mlekom zaužijemo. Metode dela: V letu 2005 smo analizirali 47 bazenskih vzorcev mleka, odvzetih v poletnem in zimskem času, na ekoloških in konvencionalnih kmetijah. Povprečno dnevno zauživanje mleka in mlečnih izdelkov smo ocenili na osnovi podatkov SURS. Rezultati: 100 g MK v Sloveniji prirejenega mleka vsebuje v povprečju 3,43 g tmk, od tega: trans izomere C18:1 83,1 %, tc18:2 13,1 % in tc16:1 3,8 %. Med trans izomerami C18:1 s 73 % prevladuje t11 C18:1 (vakcenska kislina). Največ tmk (5,86 g/100g MK) vsebuje maščoba v poletnem času na ekoloških kmetijah prirejenega mleka. Po podatkih SURS smo Slovenci v letu 2005 dnevno povprečno zaužili 826 g mleka in ustreznih zamenjav. Če uživamo mleko s 3,5 % mlečne maščobe (MM), užijemo s tem 0,94 g tmk (0,6 % energije), z delno posnetim mlekom (1,5 % MM) pa 0,40 g tmk (0,28 % energije). Z uživanjem na ekološki način prirejenega mleka v poletni sezoni, ko je delež tmk najvišji, bi se dnevni vnos tmk z mlekom in ustreznimi zamenjavami povečal na 1,6 g/osebo (mleko s 3,5 % MM), oziroma na 0,7 g/osebo (mleko z 1,6 % MM). Razprava in sklepi: Način reje in sezona pomembno vplivata na vsebnost tmk v slovenskem mleku. Največje vsebnosti smo določili v poletnem, na ekološki način prirejenem mleku. Ocenjeno povprečno dnevno zauživanje tmk iz mleka in ustreznih zamenjav (0,94 g/osebo) Slovence uvršča v evropsko povprečje, ki znaša po podatkih iz študije TRANSFAIR 0,9 g/osebo, z zauživanjem delno posnetega mleka pa vnos tmk več kot prepolovimo. Ocenjen vnos tmk iz mleka in ustreznih zamenjav je bistveno manjši od priporočenih vrednosti, ki so največ 2 g tmk/dan oziroma manj od 1 % energije. Ključne besede: mleko, trans nenasičene maščobne kisline, variabilnost, zauživanje 140 Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december 2007
9 Maščobnokislinska sestava mleka in ocena oskrbe slovenskih porabnikov z maščobnimi kislinami iz mleka in mlečnih izdelkov Mojca Voljč, Alenka Levart, Andrej Lavrenčič, Janez Salobir Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano Uvod: Prehranska vrednost živil je v veliki meri odvisna tudi od njihove maščobnokislinske (MK) sestave in njene variabilnosti. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti variabilnost MK sestave mleka v Sloveniji ter na podlagi te sestave in podatkov o zauživanju mleka in mlečnih izdelkov oceniti oskrbo slovenskih porabnikov z MK iz mleka in mlečnih izdelkov. Metode dela: V letu 2005 smo analizirali 47 bazenskih vzorcev mleka odvzetega v poletnem in zimskem času, na ekoloških in konvencionalnih kmetijah. Za oceno povprečnega dnevnega uživanja mleka in mlečnih izdelkov smo uporabili neto podatke SURS. Rezultati: Rezultati kažejo, da obstajajo razlike v MK sestavi mleka glede na način prireje in sezono. Poletno mleko, prirejeno na ekološki način je v 100 g vsebovalo statistično značilno manj NMK (2,26 g) in statistično značilno več ENMK (1,15 g), VNMK (0,23 g), trans MK (0,21 g) in KLK (0,06 g), kot zimsko mleko (2,74 g NMK, 0,96 g ENMK, 0,16 VNMK g, 0,10 trans MK g, 0,025 KLK g). Podatki SURS kažejo, da smo 2005 zaužili povprečno 826 g mleka oz. ustreznih zamenjav. Pri tem uživanju bi zaradi razlik v MK sestavi s poletnim, ekološko prirejenim mlekom dnevno zaužili 8 % NMK manj kot z uživanjem mleka z MK sestavo celoletnega povprečja. Obenem bi povečali vnos n-6 za 12 % in n-3 VNMK za 33 % ter skoraj podvojili vnos KLK. Če bi uživali mleko s 3,5 % mlečnih maščob (MM) bi z MM dnevno pokrili 11 % dnevnih potreb po energiji (E), samo z NMK pa 7,4 %. V kolikor bi uživali mleko z 1,5 % MM bi pokrili 4,7 % potreb po E, samo z NMK pa 3,2 %. Razprava in sklepi: Maščobnokislinska sestava mleka se v Sloveniji v odvisnosti od sezone in načina prireje precej spreminja. Zamenjava mleka s 3,5 % MM z mlekom z 1,5 % MM zmanjša v Slovenji v povprečju dnevni vnos E iz mleka za 52 %, vnos E iz NMK mleka pa za 57 %. Ključne besede: mleko, maščobne kisline, sestava, Slovenija Posvetovanje: Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika, 7. december
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραVPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE. Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept
VPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA Jože VERBIČ KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept. 2008 SESTAVA MLEKA sestava je kriterij za plačilo mleka, aktualna tudi
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραThe Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
Διαβάστε περισσότερα2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom
8 2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom Sestava mleka različnih sesalcev se močno razlikuje po količini posameznih sestavin, po njihovih lastnostih in porazdelitvi ter je povezana
Διαβάστε περισσότεραEffect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek
Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραLIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Διαβάστε περισσότεραAndrej Uršič, Simona Uršič, Matevž Gobec. Zavod za zdravstveno varstvo Celje
OCENA STOPNJE TVEGANJA ZA ZDRAVJE, KI GA PREDSTAVLJAJO S TEŽKIMI KOVINAMI KONTAMINIRANA TLA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC IN S TEM POVEZANA ŽIVILA PRIDELANA NA TEM OBMOČJU Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραS programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T
2. predavanje RVM Kvantitativne metode Borut Kodrič, Koper 21.5.2010 Ključ za dostop do e-učilnice: RMD2009 Tekom srečanj bodo zadeve osvežene v smislu, da bodo okleščene. Morda bo dodan še kak rešen primer.
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραVPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE Avtorica: M. P. Študijska smer: Načrtovanje
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότεραODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU Manica Müller Premru, dr. med., spec. klin. mikrobiol. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότερα17261/13 lst 1 DG B 4B
SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 3. december 2013 (05.12) (OR. en) 17261/13 DENLEG 146 SAN 502 AGRI 812 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Evropska komisija Datum prejema: 2. december 2013 Prejemnik: generalni sekretariat
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije
PREHRANA Sindikat obrti in podjetništva Slovenije Prehrana Avtor Tisk in prelom Založnik in nosilec Avtorskih pravic Naklada Gita Merela, dipl. var. inž. Grafika 3000 d.o.o. Združenje delodajalcev obrti
Διαβάστε περισσότεραSlovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit doc. dr. Aleš KUHAR Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta VSEBINA - Pridelava žit v Sloveniji - Mednarodna
Διαβάστε περισσότεραMultivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραEvropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino 2011
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino 211 Mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih. 1 Uvod Evropska raziskava o alkoholu
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραKaskadna kompenzacija SAU
Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραRUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo?
RUDA ČASOPIS POSLOVNEGA SISTEMA PREMOGOVNIK VELENJE j unij 2006, številka 5, leto XXXIX r 130 let premogovništva v Šaleški dolini foto Hans Zavrtajmo v prihodnost Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih
Διαβάστε περισσότεραIZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)
IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI) Izračunavanje pokazatelja načina rada OTVORENOG RM RASPOLOŽIVO RADNO
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραSTATISTIČNO OBVLADOVANJE PROCESA. Mateja Koblar
STATISTIČNO OBVLADOVANJE PROCESA Mateja Koblar mateja.koblar@gmail.com Pogoj za uspešno poslovanje podjetja je vzpostavitev, dokumentiranje, izvajanje in trajno vzdrževanje sistema zagotavljanja kakovosti,
Διαβάστε περισσότεραPosameznikovo in tr no povpraševanje
Posameznikovo in tr no povpraševanje Posameznikovo povpraševanje po dobrini Sprememba cene blaga Krivulja povpraševanja x i =f(p i ) in y, p j = const., j i. y = 60 EUR p 2 = 1 EUR p 1 = 12, 6, 3, 2 EUR
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραPREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE
TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor
Διαβάστε περισσότεραČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Διαβάστε περισσότεραKVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA. Izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl.psih.
KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA Izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl.psih. ZNANSTVENO VS. NEZNANSTVENO SPOZNAVANJE ZNANSTVENO PROUČEVANJE sistematično NEZNANSTVENO PROUČEVANJE nesistematično kritično
Διαβάστε περισσότεραDISKRIMINANTNA ANALIZA
DISKRIMINANTNA ANALIZA Z diskriminantno analizo poiščemo tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da bo maksimalno ločila vnaprej določene skupine in da bo napaka pri uvrščanju enot v skupine najmanjša.
Διαβάστε περισσότερα(Besedilo velja za EGP)
L 304/18 Uradni list Evropske unije 22.11.2011 UREDBA (EU) št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št.
Διαβάστε περισσότεραSPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA
Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe
Διαβάστε περισσότεραSLOVENSKE PREHRANSKE TABELE MESO IN MESNI IZDELKI
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo SLOVENSKE PREHRANSKE TABELE MESO IN MESNI IZDELKI SLOVENIAN FOOD COMPOSITION TABLES MEAT AND MEAT PRODUCTS Terezija Golob Vekoslava Stibilj
Διαβάστε περισσότερα1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)
Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
Διαβάστε περισσότεραSTANDARD1 EN EN EN
PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραElementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
Διαβάστε περισσότεραMargarina funkcionalno živilo?
Margarina funkcionalno živilo? Vsebina I.del Funkcionalna živila Kategorije funkcionalne hrane Funkcionalne komponente v živilih Nova zakonodaja glede uporabe trditev na f.ž. Dokazi in klinične raziskave
Διαβάστε περισσότεραOsnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.
Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru 1. marec 2010 Obvestila. http://um.fnm.uni-mb.si/ Prosojnice se lahko spremenijo v tednu po predavanjih.
Διαβάστε περισσότεραReverzibilni procesi
Reverzbln proces Reverzbln proces: proces pr koja sste nkada nje vše od beskonačno ale vrednost udaljen od ravnoteže, beskonačno ala proena spoljašnjh uslova ože vratt sste u blo koju tačku, proena ože
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραINTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Διαβάστε περισσότεραEkonometrija 1. Dvanajste vaje: Odsotnost koreliranosti slučajne spremenljivke in avtokorelacija.
Ekonometrija 1 Dvanajste vaje: Odsotnost koreliranosti slučajne spremenljivke in avtokorelacija. Na dvanajstih vajah bomo nadaljevali z obravnavo in preverjanjem predpostavke o odsotnosti avtokorelacije
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότερα1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
Διαβάστε περισσότεραGenomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji
Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji Klemen Potočnik in Gregor Gorjanc Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Katedra za znanosti o reji živali Rodica, 2. april 2012 Teme Izvajanje selekcije
Διαβάστε περισσότεραAMENDMENTS XM United in diversity XM. European Parliament 2016/2151(DEC) Draft opinion Marian Harkin (PE592.
European Parliament 2014-2019 Committee on Employment and Social Affairs 2016/2151(DEC) 14.12.2016 AMENDMENTS 1-21 Marian Harkin (PE592.088v01-00) Discharge 2015: General budget of the EU - European Commission
Διαβάστε περισσότεραSprotno posodabljanje priporočilnega sistema za personalizacijo TV sporeda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Avbelj Sprotno posodabljanje priporočilnega sistema za personalizacijo TV sporeda MAGISTRSKO DELO ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραKAKOVOST ZRAKA. Predloga laboratorijske vaje
KAKOOST ZRAKA Predloga laboratorijske vaje Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo doc. dr. Matjaž Prek Ljubljana, 2013 Kazalo: Uvod 3 1. Zdravstveni vidik kakovosti zraka.
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA RAZVITOSTI DRŽAV EVROPSKE UNIJE Ljubljana, november 2004 MATIJA PAVŠIČ Študent izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal
Διαβάστε περισσότερα