NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

Transcript

1 firma: Matvoz, projektiranje, izvajanje, nadzor d.o.o. sedež družbe: 2000 Maribor, Žolgarjeva ullica7 družba je vpisana v sodni register pri okrožnem sodišču v Mariboru, št. vpisa: 1/10171/00, osnovni kapital družbe: 8763,00 tel./fax.: 02/ ; tel.: 02/ trans. račun: id. št. DDV:SI NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME MAPA ŠT. 5 INVESTITOR: OBJEKT: MESTNA OBČINA MARIBOR Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor VRTEC LUPINICA MARIBOR-TEZNO VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA PROJEKT ZA IZVEDBO - PZI 304/10 ZA GRADNJO: ODSTRANITEV OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA OBJEKTA (nova gradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti, nadomestna gradnja) PROJEKTANT: MATVOZ d.o.o. Maribor odg. oseba Verica Matvoz, univ. dipl. inž. el. ODGOVORNI PROJEKTANT: Darko Bele, is S-0694 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: BARBARA MIHEV-AČANSKI, udia ZAPS 0499 A ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: /s, Maribor, maj 2010

2 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 2/23 2. K AZ AL O V S E B I N E N AČ R T A S T R O J N I H I N Š T AL AC I J I N S T R O J N E O P R E M E š t / s 1. Naslovna stran načrta 2. Kazalo vsebine načrta 5. Tehnično poročilo 5.1. Splošno 5.2 Tehnični izračun 5.3 Popis del in materiala z dobavo in montažo 6.0 Risbe 01 situacija 02 tloris pritličje talno ogrevanje 03 tloris pritličje ogrevanje - glavni cevni razvodi 04 shema razdelilnikov talnega ogrevanja 05 shema ogrevanja, hlajenja, UNP 06 tloris pritličja prezračevanje 07 tloris podstrešja - prezračevanje 08 tloris pritličja vodovod, kanalizacija 09 shema vodovod, kanalizacija 10 vodomerni jašek

3 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 3/ TEHNIČNO POROČILO 5.1. SPLOŠNO PRIPRAVA GRELNEGA / HLADILNEGA MEDIJA Za pripravo grelnega medija za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter hladilnega medija za pohlajevanje v letnem režimu obratovanja, je v energetskem prostoru predviden bivalentni sistem reverzibilne toplotne črpalke sistema zrak/voda in etažnega plinskega grelnika kurjenega z UNP. Plinski grelnik je predviden kot dopolnilni ogrevalni vir pri nizkih zunanjih temperaturah, ko kapaciteta toplotne črpalke ne zadošča za pokrivanje vseh toplotnih izgub. Na osnovi priporočila za izbiro optimalne kapacitete TČ, da pri bivalentnih sistemih pokrivamo s TČ toplotne potrebe objekta pri zunanjih temperaturah med -3 o C in -10 o C, sta izbrani dve kompaktni reverzibilni TČ za zunanjo postavitev, ki pokrivata toplotne potrebe objekta do -8 C in imata pri tej temperaturi toplotno kapaciteto 2x21kW (lahko tudi ena TČ z ustrezno kapaciteto!). Namestitev TČ je predvidena ob zunanji steni, vse ostalo je predvideno v prostoru strojnice (dva hranilnika toplote, akumulator hladu, raztezne posode, razdelilniki, črpalke,...). Povezava med TČ in prostorm strojnice je predvidena v tleh s fleksibilnimi toplotno predizoliranimi cevmi, odvod kondenza pa v sistem odtoka meteorne vode (v tleh v nezmrzovalni coni). Regulacija TČ je predvidena v odvisnosti od zunanje temperature z regulatorjem, ki omogoča krmiljenje posameznih regulacijskih krogov ogrevanja in krmiljenje ogrevanja sanitarne tople vode. Za učinkovitejše delovanje sistema toplotne črpalke sta v energetskem prostoru predvidena dva hranilnika toplote z volumnom vsak po 1500l, ki služita tudi kot akumulatorja za pripravo tople sanitarne vode. Predvidene so tri regulirane veje talnega ogrevanja in sicer ogrevanje upravno servisnega dela, oddelka za otroke starosti 1-3 let in oddelka za otroke starosti 3-5 let. Za vsako vejo je možno nastaviti lastno ogrevalno krivuljo. Zaradi protizmrzovalnega varovanja grelnikov klimatov, ki so nameščeni na hladnih podstrešjih, je predviden indirektni ogrevalni sistem le-teh in sicer je ogrevalni sistem klimatov napolnjen z mešanico propilengliko/voda in ločen od primarnega sistema ter ogrevan preko ploščnega prenosnika toplote, ki je nameščen v energetskem prostoru. Za ogrevanje grelnikov klimatov je predvidena direktna veja ogrevanja, ki preko ploščnega toplotnega izmenjevalnika segreva sekudarni ogrevalni sistem (mešanico propilenglikol-voda) regulacija pa je predvidena na samih klimatih. Varovanje sistemov ogrevanja in hlajenja je predvideno z zaprto raztezno posodo in varnostnim ventilom na vzmet. Priprava tople sanitarne vode je predvidena po pretočnem sistemu preko prenosnika toplote in s koriščenjem akumulacije v hranilniku toplote tako, da ni akumulacije tople sanitarne vode, kar bistveno zmanjša možnost nastanka legionele. Predvideno je občasno pregretje sistema inštalacije tople sanitarne vode. V poletnem režimu je predvideno pohlajevanje objekta in delovanje TČ z obrnjenim procesom - hlajenje. Preklop je predviden preko tripotnih elektromotornih ventilov in akumulatorja hladu. Zaradi pohlajevanja v letnem režimu obratovanja mora biti vsa inštalacija (cevi in armature) ustrezno toplotno izolirana z izolacijo z zaprtimi celicami za hladilne sisteme

4 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 4/23 Prezračevanje energetskega prostora je predvideno naravno z odprtino pod stropom in pri tleh. OGREVANJE Splošno Izračun transmisijskih izgub je izvršen po SIST EN 832, DIN 4701/T1, T2 3.83, prehodnostni koeficient pa izračunani po JUS U.J Zunanja računska temperatura je -13 C in je izbrana po veljavni klima karti. Koeficienti prehoda toplote so računani po normativih in določeni na podlagi kvalitete in sestave posameznih gradbenih elementov ob upoštevanju standardov in pravilnikov ( Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi sanitarne tople vode, Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb). V izračunu so upoštevane lokalne razmere in priporočila iz literature domačih in tujih avtorjev. Objekt leži v normalni pokrajini in ima delno prosto in delno zaščiteno lego. Prehodnostni koeficienti so izračunani po gradbenem projektu. Notranje temperature posameznih prostorov so skladne z minimalnimi tehničnimi pogoji za prostor in opremo vrtca. Talno ogrevanje V odvisnosti od toplotnih potreb, je predviden sistem s spremenljivim pretokom, ki ga poleg elektronsko reguliranih obtočnih črpalk, sestavljajo še ventili oz. regulatorji diferenčnega tlaka, vgrajeni v vsako omarico talnega ogrevanja. Takšen sistem je pri vseh obremenitvah pretočno in tlačno uravnotežen, s čemer so doseženi prihranki pri porabi toplotne energije in električne energije za pogon črpalk. Sistem je namenjen ogrevanju in tudi delno pohlajevanju (do točke rosenja talnih cevnih zank, oz. tik do te točke). Preklop ogrevanje /hlajenje je predviden v energetskem prostoru v sklopu sistema toplotne črpalke. V primeru hlajenja je minimalna temperaturo dovoda omejena na 15 do 18 C, odvisno od relativne zračne vlage oz. vremenskih razmer. Varovanje pred pojavom kondenzacije v tleh (vlage iz zraka), zaradi prenizke temperature hladilne vode, je predvideno s sistemom, ki je integriran v regulacijo zank talnega ogrevanja, sestavlja pa ga talno tipalo in pretvornik signala. Pri ogrevanju je računska temperatura predtoka 40 C pri zunanji računski temperaturi C, pri tem temparatura tal v bivalnih prostorih ne presega 29 C. Ogrevalne veje so krmiljene v odvisnosti od zunanje temperature preko tripotnega elektromotornega regulacijskega ventila, varovanje pred previsoko temperaturo predtoka pa je predvideno z varnostnim termostatom, ki v primeru prekoračitve nastavljene maksimalne dopustne temperature (50 0 C) izključi obtočno črpalko. Mikro regulacija je predvidena na posameznih vejah talnega ogrevanja. Za bivalne oz. večje prostore, je predviden sistem brezžične regulacije prostorske temperature, ki ga sestavljajo priključni in upravljalni modul, termo pogoni in sobni termostati. Ti se pritrdijo na steno, izven dosega otrok (cca 1,75 m nad tlemi). Sistem je nadgrajen s funkcijo»dem«dinamično upravljanje z energijo. Prednosti: funkcija avtomatskega uravnovešanja zank, do 25% hitrejši odzivni čas za temperaturne nastavitve, do 12% prihranka pri energiji zaradi večje učinkovitosti, analiza za hitro diagnosticiranje in enostavno odkrivanje napak, funkcija kontrole prostorov za enostavno dodeljevanje posameznih sobnih termostatov, nastavitev udobja. V vsakodnevni rabi se lahko temperatura v prostoru enostavno in udobno nastavi s sobnimi termostati. Vse ostale nastavitve se opravijo z DEM vmesnikom. Razdelilniki talnega ogrevanja so nameščeni v omaricah podometne izvedbe. Opremljeni so z

5 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 5/23 zaporno in regulacijsko armaturo, na predtoku in povratku pa z avtomatskim odzračnikom, termometrom in manometrom. V izračunu je predviden način polaganja na profilirano sistemsko ploščo, na katero se polagajo cevi talnega ogrevanja. Predvidene so cevi 16x2,2 z min. radijem krivljenja 5d. Ob zunanjih steklenih stenah je predvidena izvedba z robnimi conami-povišana temperatura tal, kjer se cevne zanke vodijo najprej v tem področju v manjšem razmaku in nato v ostalem delu prostora Talne površine proti zemlji, je pred polaganjem sistemskih plošč za talno ogrevanje, potrebno zaščititi s folijo debeline 0,2 mm. Ta ščiti plošče pred bitumenskimi premazi. Debelina sistema, pri polaganju proti zemlji oz. neogrevanim prostorom, je min 115 mm. Debelina toplotne izolacije je 30 mm, cementnega estriha nad temenom cevi minimalno 50 mm in dodatne toplotne izolacije 30 mm. Priprava objekta Tla oz. AB plošča morajo biti ravna, dovoljeno odstopanje je 15 mm/10 m 2. Talne inštalacije (elektro, voda in kanalizacija - sanitarne) morajo potekati paralelno in pravokotno na zidove. Dovoljena višina talnih inštalacij je max. 3 cm nad ploščo. Pri vgadnji vratnih podbojev je potrebno upoštevati debelino sistema z zaključnim slojem; pri talnih ploščah 12 cm, pri etažnih ploščah 9 cm. Zaključna gradbena dela morajo biti končana pred vgradnjo sistema (vratni podboji, fini ometi). Prostori morajo biti gradbeno čisti in prazni. Estrihi Posvetiti jim je potrebno posebno pozornost ter se pri polaganju in sušenju estriha ravnati po navodilih proizvajalca cevi. Cevni razvod Glavni cevni razvodi, od energetske postaje do razdelilnikov, potekajo pod stropom pritličja (v dvojnem stropu oz. maski). Na celotni trasi je razvod toplotno izoliran z izolacijskimi cevaki. Predvidene so»črne«jeklene cevi tako, da je omogočena samokompenzacija z L in Z kompenzatorji, najnižja točka in praznjenje razvoda je predvideno v energetski postaji, odzračenje pa na koncu horizontalnega dela razvoda. Vsi razvodi so položeni s padcem 2 proti energetskemu prostoru. Od energetske postaje, do najoddaljenejšega razdelilnika (P1), je 60m, kar znese 12cm padca cevnega razvoda. Zaključek Po končani montaži in pred barvanjem, je potrebno vse cevovode dobro izprati, napolniti s svežo mehčano vodo in izvesti hladno tlačno preizkušnjo. Preizkusni tlak mora biti 1,5 x večji od obratovalnega (4,5 bar, za talne zanke 6,0 bar nadtlaka), merjeno na najnižjem mestu in se ne sme spremeniti v času 1 ure, pri konstantni temperaturi vode v sistemu. Po uspešno opravljenenem preizkusu na tesnost, je potrebno glavne cevne razvode toplotno izolirati z izolacijskimi cevaki. Ob poskusnem obratovanju, ki naj traja vsaj 24 ur je potrebno izvršiti regulacijo ogrevanja in napajalnih vej. Ročice zapornih organov morajo biti razpoznavno obarvane, in sicer: - predtok - rdeče - povratek - modro Po končani montaži je izvajalec del dolžan kotlovnico opremiti z navodili za obratovanje in uokvirjeno funkcionalno shemo, ki mora biti izobešena na vidnem mestu v strojnici energetskih naprav.

6 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 6/23 INSTALACIJA UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA (UNP) Kot gorivo za dodatni vir ogrevanja za etažni plinski grelnik je predviden utekočinjen naftni plin (UNP), odorirana zmes propana in butana (JUS B.H2.134) z naslednjimi podatki: vnetišče: C meja eksplozivnosti: vol.% relativna gostota: težji od zraka gostota - plinska faza: kg/m 3 (0 C, 1033 mbar) gostota - tekoča faza: kg/l (pri 15 C) količina zraka za zgorevanje: 11.6 m 3 /kg (0 C, 1033 mbar) količina dimnih plinov: m /kg (0 C, 1033 mbar) kurilna vrednost: MJ/kg (0 C, 1033 mbar) Postrojenje UNP je sestavljeno iz sledečih tipičnih elementov: vkopani rezervoar za UNP z armaturo: regulacijska skupina z redukcijo od 16.7 bar na 700 mbar regulacijska skupina z redukcijo od 700 mbar na 30 mbar glavna zaporna kroglična pipa za stanovanjsko enoto cevne napeljave izven objekta in v objektu plinsko trošilo etažni grelnik Za skladiščenje plina je predviden vkopani rezervoar utekočinjenega naftnega plina (UNP) z odvzemom plinske faze. Rezervoar je antikorozijsko zaščiten po predpisanem standardu. Izdelan je iz jeklene pločevine, varjen, ležeče valjaste oblike z vsemi priključki nameščenimi pod pokrovom rezervoarja, ki ga je možno zakleniti. Opremljen je s sledečimi navojnimi priključki oz. opremo: varnostni ventil s tlakom odpiranja 17,6 bar, atestiran za UNP ventil za izpust plinske faze z vgrajenim varnostnim ventilom glicerinski manometer za tlak do 25 bar z ventilom indikator polnjenja za kontrolo 80% volumna rezervoarja zaščitni pokrov s ključavnico napisna tablica z zapisanimi podatki rezervoarja Preizkusni tlak za rezervoar znaša 25 bar, max. obratovalni tlak rezervoarja pri čistem propanu znaša 16.7 bar. Plinska inštalacija Od rezervoarja UNP je instalacija vodena v terenu do objekta, kjer je izolirna prirobnica in glavna požarna pipa v omarici, ki je izdelana iz jeklene nerjaveče pločevine. V omarici je tudi plinomer, filter in regulator tlaka z redukcijo s 700 mbar na 30 mbar. Od omarice je razvod plina speljan skozi steno do etažnega plinskega grelnika. Pred etažnim plinskim grelnikom je predviden ventil s termičnim varovalom, ki v primeru povečane temperature požara zapre dovod plina Zunanja instalacija je predvidena s Cu cevmi, notranja instalacija je v celoti predvidena iz črnih brezšivnih jeklenih cevi. Cevi medsebojno spajamo s varjenjem, na armature pa z navojnimi priključki. Navojne priključke namažemo s tesnilno pasto Tight seal. Vsa instalacija je izvedena v nadometni izvedbi in je pritrjena na konzole. O varjenju je potrebno voditi dnevnik, delo pa smejo opravljati samo pooblaščeni varilci. Kontrolo tesnosti celotnega postrojenja vršimo z zrakom ali inertnim plinom pred korozijsko zaščito. Preizkus vršimo v dveh fazah:

7 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 7/23 delovni tlak: na tesnost na tesnost nizkotlačni del do 120 mbar 1bar 10 min po izenačenju 150 mbar 10 min po in premerom do 150 mm temp. izenačenju temp. delovni tlak: na trdnost na tesnost srednjetlačni del nad bar najmanj 1 uro po 1 bar najmanj 30 min po mbar do 3 bar izenačenju temperature izenačenju temperature delovni tlak: na trdnost na tesnost visokotlačni del nad 3 bar 1,2x delovni tlak = 20 bar 1,25x delovni tlak = 21 bar Šteje se, da je instalacija tesna, če ostane tlak v zahtevanem času konstanten. V prisotnosti nadzora ter izvajalca, se po uspešno opravljenem preizkusu napiše zapisnik o preizkusu z vsemi podatki o preizkusu. Šele po uspešnem preizkusu je dovoljeno pričeti z antikorozijsko zaščito: očiščeno in razmaščeno podlago prebarvamo z dvema slojema minija in z dvema slojema rumene barve (RAL 2003). Plinske cevi je potrebno voditi v terenu v globini min 0.6 m. V primeru, da je zunanji razvod iz jeklenih cevi, jih je potrebno pred polaganjem očistiti in razmastiti ter zaščititi pred korozijo in mehanskimi poškodbami s trakovi Plastizol 635 in 6010 oz. ustreznim drugim materialom v soglasju z distributerjem plina. Po uspešno opravljenem preizkusu na tesnost in trdnost se prične spuščanje plina v instalacijo. Pri tem se je potrebno prepričati, če so vsi izpusti zaprti. V instalacijo puščamo plin toliko časa, da izrinemo ves inertni plin ali zrak. Zrak oz. mešanico plina puščamo po gumijasti cevi v okolico. Zagon plinovoda je potrebno izvajati ob prisotnosti pooblaščenega predstavnika distributerja. Pri nastavitvi in preizkusu delovanja trošil je potrebno upoštevati navodila proizvajalca kotla in distributerja plina. Oba morata predati pisna navodila o uporabi in vzdrževanju naprave ter investitorja poučiti o ukrepih po katerih se mora ravnati v posameznih situacijah. Za nemoteno obratovanje v zimskem času je potreben dogovor z distributerjem plina o polnitvi rezervoarja s propanom. OPOMBA Plinske instalacije lahko izvajajo le usposobljeni izvajalci. Pred prvim polnjenjem rezervoarja UNP in pred začetkom obratovanja, si je lastnik dolžan pridobiti obratovalno dovoljenje. Dobavitelj je za vgrajeno opremo dolžan uporabniku predložiti garancijske liste in navodila za obratovanje in ga podučiti o varnem obratovanju. Uporabnik je dolžan dosledno upoštevati navodila za ukrepanje v primeru uhajanja plina.

8 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 8/23 Varnostni odmiki od rezervoarja UNP OPIS NEVARNOSTI IN ŠKODLJIVOSTI UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA (UNP) Utekočinjeni naftni plin uskladiščen oz. v normalni uporabi ne predstavlja nevarnosti. Nevarnosti povzroča uhajanje plina in sicer: eksplozija, požar, zadušitve, zmrzline netesnosti Nevarnost požara in eksplozije Nevarnost požara in eksplozije pri uporabi plina nastopi le v primeru, če so za to izpolnjeni naslednji pogoji: Možnost vžiga nastopi v primeru, če je plin prisoten v zraku ali kisiku v določeni koncentraciji. Za vžig mešanice plina in zraka, katere koncentracija je v mejah med spodnjo in zgornjo eksplozivno mejo, je potreben še vir vžiga. Med vire vžigaja sodijo npr. odprti plamen, žareči ali močno segreti predmeti, iskre, goreča cigareta, obločni plamen, iskre, ustvarjene pri električnem toku (el. stroji, svetilke, zvonci, telefon, zamrzovalne skrinje, hladilniki itd.) Nevarnost zadušitve Pri uhajanju plina v zaprtem prostoru nastopi nevarnost zadušitve saj je utekočinjeni naftni plin težji od zraka in zato izpodriva zrak oz. kisik iz prostora.pri slabem izgorevanju in tudi pri premajhnem dovodu svežega zraka za zgorevanje nastopi nevarnost nastanka CO, ki je strupen. Nevarnost zmrzlin Nevarnost zmrzlin nastopi samo pri uhajanju tekoče faze in sicer zaradi hitrega izparevanja in s tem ohladitve. Pri prekomerni porabi plina lahko pride do zamrznitve dela rezervoarja oz. armatur.

9 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 9/23 PREDPISANI VARNOSTNI UKREPI PRI UPORABI UNP Puščanje plina je dovoljeno v instalacijo, ki je bila preizkušena in je tesna ter ima zaprte vse nepriključene izpuste s čepi. Instalacijo je potrebno izpihovati s plinom toliko časa, da izrinemo zrak iz celotne instalacije. Plin izpuščamo preko gumijaste cevi na prosto. Nastavitev in preizkus obratovanja trošila je potrebno izvesti s strani pooblaščenega servisa po pogojih distributerja plina. Vsako trošilo je potrebno preizkusiti pri max. moči in ugotoviti morebitno uhajanje dimnih plinov pri varovalu vleka pri zaprtih oknih in vratih. Če pride do uhajanja dimnih plinov, je potrebno napako odstraniti in šele nato je dovoljeno obratovanje. Celotno plinsko postrojenje je potrebno kontrolirati s strani pooblaščenega strokovnjaka distributerja plina in sicer: pregled tesnjenja zapornih elementov 1x/leto pregled čiščenja gorilnika 1x/leto pregled, nastavitev in preizkus prižiganja plamena 1x/leto meritev tlaka plina na šobah gorilnika 1x/leto pregled naprav za odvod dimnih plinov 1x/leto čiščenje plinskega filtra - potrebi oz. 2x/leto pregled in čiščenje dovodnih odprtin 2x/leto preizkus tesnosti s penečim sredstvom pri delovnem tlaku 1x/leto vizualni pregled plinske instalacije 1x/teden Ukrepi pri zaznanju vonja po plinu Pri zaznavi vonja po plinu je potrebno: takoj ugasniti vse plamene zapreti armaturo pred mestom puščanja ne prižigati vžigalic, vžigalnikov ne kaditi ne vklapljati, izklapljati električnih potrošnikov odstraniti vzroke vžiga obvestiti distributerja plina zaščititi mesto izpusta plina (opozorila, odstranitev...) Ukrepi pri požaru V primeru izbruha požara je potrebno takoj zapreti dovod plina in sicer glavno požarno pipo na hiši in zaporni ventil na rezervoarju. Izvajanje gašenja požara mora biti v skladu s toč. VI. Zakona o varstvu pred požarom. Lokalni požar na napeljavi je potrebno pogasiti s pomočjo ročnega gasilnega aparata na prah, če požara ne uspemo pogasiti pa s pomočjo vodnega curka ob pomoči gasilske ekipe. Gašenje požara z vodo učinkuje kot hlajenja rezervoarja. Pri požaru samega objekta (hiše) je potrebno tudi hladiti rezervoar in sicer z brizganjem ali ročnim polivanjem vode. Na mestu, kjer je požar nastal, je potrebno takoj zamenjati tesnila spojev, po potrebi pa tudi vgrajeno armaturo in cevi. To opravi distributer plina. Ukrepi za odpravo nevarnosti zadušitve Da preprečimo zadušitve je potrebno upoštevati sledeče ukrepe poleg zagotavljanja tesnosti: izvesti kvalitetno regulacijo plina do gorilnika nastaviti napravo na normalne parametre zagotoviti presežek zraka za zgorevanje upoštevati pogoje za vgradnjo določenega trošila

10 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 10/23 Ukrepi za preprečevanje zmrzlin Zmrzline preprečimo s preprečevanjem uhajanja tekoče faze in s uporabo zaščitnih sredstev pri manipulaciji z zmrznjenimi armaturami oz. deli instalacije. Zamrznjene armature je dovoljeno odmrzniti le s toplo vodo ali paro nizkega pritiska. PREZRAČEVANJE Splošno Namestitev klimatov je predvidena v hladnem podstrešju objekta, na gumijastih kompenzatorjih, zaradi zmanjšanja prenosa vibracij na konstrukcijo. Vsi priključki kanalov na klimate so predvideni preko elastičnih vmesnih kosov. Vsi klimati so opremljeni s sistemom obtoka, ki omogoča poleti pohlajevanje v nočnem režimu obratovanja. Na dovodnih in odvodnih kanalih v prostore so predvideni dušilniki zvoka. Regulacija grelnikov klimatov (konstantna temperatura vpiha v zimskem režimu obratovanja) je predvidena na klimatih (črpalka, tripotni ventil, armatura, indikatorji tlaka in temperature). Odvod kondenza klimatov je predviden v kanalizacijske vertikale. Ogrevalni krog grelnikov klimatov je zaprt in napolnjen s protizmrzovalno mešanico, ogrevanje le tega pa predvideno preko prenosnika toplote. V primeru požara je predviden preko PC izklop klimatov. Na vseh prehodih kanalov skozi strop so predvideme požarne lopute z elektromotornim pogonom krmilujene preko PC. Igralnice Predvideno je mehansko prezračevanje igralnic s prisilnim dovodom in odvodom zraka. Z vzdrževanjem nadtlaka je preprečeno širjenje vonjav iz ostalih prostorov. Prezračevalne naprave so predvidene na podstrešju in opremljene s sistemom za koriščenje toplote odpadnega zraka z visokim izkoristkom (80-85%) ter vodnim dogrelnikom, da lahko dosežemo temperaturo vpihovanega zraka nad prostorsko temperaturo (min 25 o C igralnice 1-3 leta; min 22 o C igralnice 3-5 let). Sama prezračevalna naprava omogoča še obratovanje z obtokom, tako da je možno nočno pohlajevanje prostorov v letnem režimu obratovanja. Predvidena hitrost zraka v bivalni coni je manjša od 0,2m/s. Razvod zraka je predviden s kanali iz pocinkane pločevine vodenimi pod stropom igralnic v dvojnem stropu. Vpih zraka je predviden pod stropom preko dovodnih rešetk (igralnice 3-5 let) oz. linijski difuzorjev (igralnice 1-3 let) prigrajenih na kanale. Rešetke so opremljene z usmerjevalnimi in regulacijskimi žaluzijami. Odvod zraka je v igralnicah druge starostne stopnje predviden s kanalom in prigrajenimi odvodnimi rešetkami v sami igralnici, v mlajši starostni skupini pa je odvod zraka predviden preko sanitarij. Na dovodnih in odvodnih kanalih so predvideni dušilniki zvoka, na posameznih odcepih pa regulacijske lopute. Dovod svežega in odvod zavrženega zraka na klimat je predviden preko zaščitnih žaluzij v vertikalnem delu strehe. Kanali vodeni na podstrešju so toplotno izolirani s toplotno izolacijo za hladilne sisteme debelime 32 mm. Na prehodu kanalov skozi strop je predvidena vgradnja požarnih loput z elektromotornim pogonom, ki so krmiljene preko požarne centrale. Skupni prostor, hodniki, garderobe, sanitarije Predvideno je mehansko prezračevanje s prezračevalno napravo nameščeno na podstrešju, opremljeno z rekuperatorjem z visokim izkoristkom in možnostjo obtoka ter dogrelnikom. Vpih zraka je predviden centralno pod stropom športne igralnice in v hodnik servisnega dela ob delilni kuhinji, odvod zraka pa iz garderob in sanitarij ter pomožnih prostorov. Z doseženim nadtlakom v športni igralnici in hodnikih preprečujemo širjenje vonjav v bivalne prostore. Zajem in izpih zraka v okolico je predviden preko zaščitnih žaluzij v vertikalnem delu strehe, kanali vodeni na podstrešju so predvideni s toplotno izolacijo za hladilne sisteme debelime 32 mm, na prehodih iz podstrešja v pritličje so v stropu predvidene požarne lopute z elektromotornim pogonom krmiljene preko požarne centrale. Za prehod zraka iz hodnikov v prostore kjer je predviden odvod zraka, so v vrata vgrajene izenačevalne rešetke oz. so vrata spodrezana.

11 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 11/23 Za zmanjšanje širjenja hrupa po prezračevalnih kanalih so za klimatom v kanal prigrajeni dušilniki zvoka. Za lažje hidravlično uravnoteženje sistema so na posameznih kanalskih odcepih predvidene regulacijske lopute. Sanitarije zunanje igrišče Predvideno je prezračevanje z lokalnimi odvodnimi ventilatorji s stikali in z izpihom v okolico. Delilna kuhinja Ke gre v kuhinji izključno samo za delitev hrane, je predvideno splošno prezračevanje prostora s samostojno prezračevalno napravo nameščeno na podstrešju opremljeno z rekuperatorjem z visokim izkoristkom in možnostjo obtoka (grelnik ni predviden). Dovod in odvod zraka je predviden s kanali iz pocinkane pločevine vodenimi v dvojnem stropu. Na kanale so prigrajeni difuzorji za dovod zraka in odvodne rešetke za odvod zraka. Bilanca zraka je predvidena s 5% podtlakom. Nad štedilnikom je predvidena kuhinjska napa z direktnim izpihom zraka v okolico, ki je predmet opreme kuhinje, VODOVOD IN KANALIZACIJA Splošno Za sanitarno tehnološke in protipožarne potrebe otroškega vrtca Lupinica je izdelan načrt vodovodne instalacije, ki v posameznih poglavjih obravnava: - instalacijo hladne in tople sanitarne vode s cirkulacijo in priključkom na ulični vod javnega vodovoda - centralna pripravo tople vode s toplotno črpalko - vertikalno in horizontalno tehnološko in fekalno kanalizacijo - sanitarno opremo in armaturo Osnova za izdelavo projekta je tehnološki načrt kuhinje, gradbene osnove in študija požarne varnosti ING Klan št.33/2010. Hladna in topla sanitarna voda Za sanitarno tehnološke potrebe objekta s kuhinjo, sanitarijami in umivalnicami za otroke in zaposlene se izvede instalacija hladne in tople sanitarne vode s priključkom na javno vodovodno omrežje. Priključek hladne vode se izvede na nov hišni priključek v vodomernem jašku. Od vodomernega jaška do objekta se v terenu v globini 1,2 m položi polietilenska cev. V objektu se spelje jeklena pocinkana cev v tleh pritličja. Po prehodu cevi v objekt se vgradi notranji zaporni element (krogelna pipa). Za zapornim elementom se izvede razdelilnik, kjer se instalacija hladne vode deli na odcep za kuhinjo, sanitarije in garderobe ter za pripravo tople vode. Na odcepih se vgradijo zaporni elementi z izpustnim ventilom. Horizontalni razvod se vodi v tleh pritličja. Na horizontalni razvod so priključene vertikale speljane v zidu ali zaključene nad tlemi za elemente kuhinje. Instalacija hladne vode se izvede: Zunanji razvod speljan v terenu s polietilensko cevjo za tlak 12,5 bar. Razvod hladne vode do razdelilnika in hidrantnih omaric z jekleno pocinkano cevjo in ostali razvod s polietilenskimi večplastnimi cevmi in fitingi s kompresijskimi spoji (Uponor). Cevni razvod hladne vode iz jeklenih pocinkanih cevi je ustrezno toplotno izoliran z izolacijskimi cevaki debeline 4mm. V tleh in terenu speljane cevi se izolirajo z 2x ovojem dekorodal traku. Po montaži vendar pred izolacijo stičnih mest in zapiranjem je instalacijo tlačno preizkusiti s tlakom 10 bar. Pred spuščanjem instalacije v obratovanje je izvesti izpiranje in dezinfekcijo z bakteriološko analizo vode.

12 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 12/23 Priprava tople vode je centralna s toplotno črpalko in toplotnim menjalnikom. Sistem priprave je predmet poglavja ogrevanja. Menjalnik se na instalacijo hladne vode priključi preko zapornega elementa, povratnega ventila, varnostnega ventila in raztezne tlačne posode. Za menjalnikom se instalacija tople vode deli na instalacijo kuhinje in instalacijo sanitarij in igralnic, ki se na instalacijo tople vode priključi preko centralne termostatske armaturemešalnega ventila z omejitvijo maksimalne temperature. Od grelnika se v tleh pritličja spelje horizontalni razvod kuhinje in za potrebe umivalnic in sanitarij. Na horizontalni razvod so priključene vertikale kuhinje, sanitarij in umivalnic ki so speljane do iztočnih mest v zidnem utoru ali se zaključijo nad tlemi. Celotna instalacija tople vode se izvede s polietilenskimi večplastnimi cevmi, fitingi vodovodno armaturo (krogelne pipe). Toplotna izolacija cevi tople vode in cirkulacije s toplotno prevodnostjo λ: 0,35 W/mK vidno speljane cevi : v zidu in tleh speljane cevi 50% DN20 20 mm DN20 10 mm DN mm DN mm DN enako DN DN DN/2 Razvod tople vode kuhinje in umivalnic se zaključi s cirkulacijskim vodom. Cirkulacija tople sanitarne vode je prisilna z obtočno črpalko. Vklop črpalke je s časovno krmilno uro in naležnim termostatom. Izvedba cirkulacije je enaka izvedbi instalacije tople vode. Po montaži vendar pred izolacijo stičnih mest in zapiranjem je instalacijo tlačno preizkusiti s tlakom 10 bar. Pred spuščanjem instalacije v obratovanje je instalacijo izprati in izvesti dezinfekcijo z bakteriološko analizo vode. POŽARNA ZAŠČITA Za gašenje z vodo se vgradijo hidrantne omarice na vidno in dostopno mesto v skladu s študijo požarne varnosti (ŠPV). Vgradijo se omarice opremljene z 30 m gumi cevi DN25 na navijalnem bobnu, gasilskim ventilom in ročnikom z ventilom. Za posredno gašenja požara se koristijo obstoječi zunanji hidranti na javnem vodovodu. Za gašenje začetnih požarov se namestijo aparati za suho gašenje. HIŠNA KANALIZACIJA Za odvod odpadnih tehnoloških in fekalnih odpadnih vod se izvede celotna vertikalna in horizontalna hišna kanalizacija s priključkom na jašek zunanje kanalizacije. Horizontalna tehnološka kanalizacije kuhinje in fekalnih vod je speljan v tleh pritličja. Horizontalni razvod se zaključi z odzračno vertikalo, ki se spelje nad streho in zaključi z odzračno kapo. Na odzračni vertikali je pred prehodom v horizontalo vgrajen čistilni kos. Čistilni kosi so vgrajeni na horizontalnem razvodu v tleh v talnem jašku s pokrovom. Celotna vertikalna in horizontalna kanalizacija je iz polipropilenskih cevi in fazonskih kosov za vročo vodo (Polo-kal NG). Spajanje je izvedeno z obojkami z gumi tesnili. Kanalizacija kuhinje se preko usedalnika in lovilnika maščob priključi na jašek zunanje kanalizacije. V kuhinji so v tla vgrajene talne rešetke izdelane iz jeklene nerjaveče pločevine s koritom in sifonom. Izdelane so tako, da jih je možno uporabiti tudi kot čistilne kose. Po montaži je kanalizacija preizkušena na tesnost. in

13 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 13/23 SANITARNA OPREMA Kuhinja Umivalniki so velikosti 600 opremljeni s stoječo enoročno armaturo s sifonom, ogledalom, držalom za brisače in milnikom za tekoče milo. Trokadero je keramičen opremljen z zidno armaturo, tlačnim izplakovalnim ventilom in kovinsko mrežico. Pomivalna korita se opremijo s stoječimi in zidnimi enoročnimi armaturami. Koriti v prostoru pranja posode se opremi z zidno armaturo s pomičnim tušem. Sanitarije-kuhinje WC školjka konzolna opremljena s podometnim izplakovalnikom s konzolo, sedežno desko s pokrovom, držalom za toaletni papir, WC metlico in obešalom za obleke. Umivalniki so velikosti 600 opremljeni s stoječo enoročno armaturo s sifonom, ogledalom, držalom za brisače in milnikom za tekoče milo. Tuš kad je keramična velikosti 900x900 mm, opremljena z enoročno armaturo, odlivnim ventilom s sifonom in nosilcem za milo. Sanitarije- otroci 1. star. obdobje Konzolna WC školjka- otroška opremljena s podometnim izplakovalnikom s konzolo in sedežno desko. Umivalniki so vsadni opremljeni s stoječo enoročno armaturo s sifonom (višina vgradnje H= 500 mm), Trokadero je keramični- konzolni opremljen z enoročno zidno armaturo z izlivom in prho ter nosilno konstrukcijo. V previjalno mizo se vgradi kopalna kad za dojenčka iz Keroksa opremljena s stoječo enoročno armaturo z izvlečnim tušem in odlivnim ventilom s sifonom. Sanitarije- otroci 2.star. obdobje Konzolna WC školjka- otroška opremljena s podometnim izplakovalnikom s konzolo in sedežno desko. Umivalniki so vsadni opremljeni s stoječo enoročno armaturo s sifonom (višina vgradnje H= 600 mm) Zidni pisoar, opremljen s kozolo in elektronsko armaturo Tuš kad je keramična polokrogla velikosti 800x800x40 mm, opremljena z enoročno armaturo in odlivnim ventilom s sifonom. Sanitarije- vzgojiteljice Konzolna WC školjka opremljena s podometnim izplakovalnikom s konzolo, sedežno desko s pokrovom Umivalniki so velikosti 560 opremljeni s stoječo enoročno armaturo s sifonom (višina vgradnje H= 850 mm) HIŠNI PRIKLJUČEK Za sanitarno higienske in tehnološke potrebe se objekt priključi z enim priključkom na instalacijo javnega vodovoda. Priključitev na javni vodovod se izvede s prerezom, vgradnjo T- kosa, univerzalnih spojk in zasuna z vgradbeno garnituro s cestnim pokrovom. Od zasuna do vodomernega jaška se priključek izvede z LŽ cevjo DN80, ki se položi v terenu v globini 1,2 m. V vodomernem jašku se vgradi ventil, lovilnik nesnage, kombinirani vodomer DN50-15 m3/h z montažno demontažnim kosom, povratni ventil in zasun. Pri izvedbi je upoštevati navodila distributerja (Mariborski vodovod).

14 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 14/23 ZAKLJUČEK Za celotno instalacijo in opremo se vgradi material in elementi, ki po dimenziji in kvaliteti ustrezajo SiST EN805 ali DIN standardom. Instalacija se je izvajala po veljavnimi predpisih in standardih. Pri izvedbi je upoštevati tehnološki načrt priključkov kuhinjske in opreme pralnice. Pri izvedbi je upoštevati pravilnik o normativih in minimalnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l. RS št.12/96 in 44/00), ter pravilnik o pitni vodi Ur-l RS št.19/2004.

15 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 15/ TEHNIČNI IZRAČUNI SPLOŠNO Prehodnostni koeficienti podatki o sestavi oboda so povzeti iz arhitekture Pri izračunu toplotnih izgub prostorov in objekta so upoštevane naslednje predvidene vrednosti toplotnih prehodnosti: 1/U = Ri + di/lamda i + Re debelina lamda d/lamda di m W/mK m 2 K/W 1. zunanji zid OPEKA U= zunanji zaključni omet 0,5 0,7 0, toplotna izolacija 30 0,04 7,5 opeka 29 0,6 0, notranji omet 2 0,81 0, Ri + Re 0,17 0, , W / m 2 K 2. strop proti podstrehi U= 0, ursa 25 0,04 6,25 AB plošča ,11 Ri + Re 0,17 6,53 W / m 2 K 3. tla (teren) U= finalni tlak parket 1,4 0,25 0,056 armiran cementni estrih 7,6 1,16 0, floomate 12 0,04 3 AB plošča ,15 floomate 15 0,04 3,75 podbeeton ,05 gramoz. nasutje 50 1,16 0, Ri + Re 0,13 0, , W / m 2 K 4. zunanje okno dvojni termopan, izolacijsko steklo, razmik 16 mm, kmax=1,1 W/ m 2 K okvir brez toplotnih mostov, umetna snov akril k = 1,3 W/ m 2 K (za kompletno okno) propustnost s špranjami: okna a=0,25 m 3 /m Pa 5. zunanja vrata (vetrolov) k = 2,0 W/ m 2 K propustnost s špranjami:vrata vhodna a=0,45 m 3 /m Pa

16 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 16/23 I Z R A Č U N T O P L O T N I H I Z G U B OSNOVNI PODATKI : ZUNANJA PROJEKTNA TEMPERATURA t (oc) = -13 NORMNA ZUNANJA TEMPERATURA t'(oc) = -13 POLOŽAJ ZGRADBE = normalan HITROST VETRA v (m/s) = 4 TIP ZGRADBE = etažni KONSTRUKCIJA ZGRADBE = lahka TIP ZGRADBE = 1 VIŠINA ZGRADBE hz (m) = 8 ZUNANJA KARAKTERISTIKA ZGRADBE H = 1.8 Izračun toplotnih izgub se nahaja v arhivi podjetja. R E K A P I T U L A C I J A T O P L O T N I H I Z G U B PROSTOR opis C Qtrans Qfug Qn 1 igral garderoba sanitarije WC igrišče igral garderoba vozički igral garderoba vozički hodnik hodnik sanitarije rekviziti igre igral garderoba individualno delo rekviziti igre športna igralnica strokovni delavci pralnica delilna kuhinja hodnik čistila sanitarije hodnik čistila WC igrišče sanitarije

17 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 17/23 31 shramba sanitarije garderoba sanitarije garderoba knjigarna rekviziti igre WC igrišče sanitarije garderoba hodnik specialne dejavnosti igral garderoba sanitarije garderoba sanitarije garderoba igral igral hodnik garderoba garderoba Dimenzioniranje razvoda ogrevanja: Ogrevna veja 1: oddelki 3-5 let: TALNO: temperaturni režim 40/33 C Q = 11,650 kw / q=2440 kg/h / dptalzanke = 20,0 kpa / dpcevraz = 15,0 kpa Zanke ogrevanja so razvidne iz načrta talnega ogrevanja. Zgornjim parametrom ustreza: - tripotni mešalni ventil DANFOSS, tip VRB-3 DN20/6,3 dpventila= 13,0 kpa Q = 11,650 kw Določitev obtočne črpalke m = 2,44 m 3 /h ustreza napr.: Grunfoss Magna 25-60, dp = 48,0 kpa dpč = 47,0 kpa DN40 N = 0,85 kw 230 V Ogrevna veja 2: grelniki klimatov: temperaturni režim 40/30 C Q = 12,0 kw / q=1,03 m 3 /h / dpgrelnika = 20,0 kpa / dpcevraz = 15,0 kpa Zgornjim parametrom ustreza: Q = 12,0 kw Določitev obtočne črpalke m = 1,03 m 3 /h ustreza napr.: Grunfoss Magna 25-60, dp = 35,0 kpa dpč = 35 kpa DN32 N = 0,85 kw 230 V

18 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 18/23 Ogrevna veja 3: oddelki 1-3 let: TALNO: temperaturni režim 40/33 C Q = 12,265 kw / q=3035 kg/h / dptalzanke = 16,0 kpa / dpcevraz = 15,0 kpa Zgornjim parametrom ustreza: - tripotni mešalni ventil DANFOSS, tip VRB-3 DN25/10 dpventila= 9,5 kpa Q = 12,265 kw Določitev obtočne črpalke m = 3,035 m 3 /h ustreza napr.: Grunfoss Magna dp = 41,50 kpa dpč = 41,0 kpa DN40 N = 0,85 kw 230 V Ogrevna veja 4: upravno-servisni del: TALNO: temperaturni režim 40/33 C Q = 10,250 kw / q=2131 kg/h / dptalzanke = 20,0 kpa / dpcevraz = 15,0 kpa Zgornjim parametrom ustreza: - tripotni mešalni ventil DANFOSS, tip VRB-3 DN20/6,3 dpventila= 10,0 kpa Q = 10,250 kw Določitev obtočne črpalke m = 2,131 m 3 /h ustreza napr.: Grunfoss Magna 25-60, dp = 45,00 kpa dpč = 44,0 kpa DN40 N = 0,85 kw 230 V Določitev grelnika Toplotne potrebe: Ogrevanje: W Prezračevanje (dogrevanje): W Skupne toplotne potrebe: Q= W Toplotna črpalka: Ob upoštevanju priporočila, da leži bivalentna točka (temperatura zunanjega zraka, do katere TČ pokriva toplotne potrebe) med -3 C in -10 C (pokrivanje 90% letnih potreb) in ob upoštevanju karakteristike objekta (temperatura predtoka TČ 40 C pri -13 C) je potrebna toplotna moč toplotne črpalke med 32kW (-3 C) in 42 (-10 C )kw. Izbrani sta toplotni črpalki proizvod IDM 2x CL27-HGL, ki imata pri zunanji temperaturi -13 C razpoložljivo toplotno kapaciteto 2x16 kw oz. pokrivata toplotne potrebe objekta do -8 C (2x20kW) vključno z dvema hranilnikoma toplote po 1500l Dodatni ogrevalni vir: Potrebna dodatna toplotna kapaciteta: Q= =13865 kw Kot dodatni vir ogrevanja je izbran etažni kondenzacijski plinski grelnik Immergas tip Victrix Superior 32kWx kurjen z UNP, z zvezno razpoložljivo toplotno kapaciteto med 6,4 do 32 kw.

19 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 19/23 PREZRAČEVANJE Igralnica 1-3 let (klimat K1, K2) Število otrok: n=12 Količina zunanjega zraka: 15 m 3 /h, osebo Skupna izbrana količina zraka: V=180 m 3 /h Površina: 42 m 2 Volumen prostora: V=42x3.5=147 m 3 Število izmenjav: i=1,22 h -1 Ustreza dovodni linijski difuzor: LD13/1-2000; 180m 3 /h; p= 15 Pa Predviden je odvod skozi sanitarije za obe igralnici, ustreza prezračevalni ventil: 5xPV1-100, 5x 55m 3 /h, p= 25 Pa; s=+3 Klima naprava K1, K2 Z rekuperatorjem (85%), obtokom, vodnim grelnikom (predtok T maks =40 C) in daljinskim krmilnikom V dov = 360m 3 /h, p= 138 Pa V odv = 330m 3 /h, p= 145 Pa Q gr = 1230 W (t vp =25 C) Ustreza klima naprava proizvod Provent tip Duplex S 525 (360m 3 /h, p maks = 150 Pa; 330m 3 /h, p maks = 160 Pa) Igralnica 3-5 let (klimat K5) Število otrok: n=22 Količina zunanjega zraka: 15 m 3 /h, osebo oz. 8,7 m 3 /hm 2 Skupna količina zraka: V= m 3 /h Izbrana količina zraka: V=380m 3 /h Površina: 42 m 2 Volumen prostora: V=42x4,1=172 m 3 Število izmenjav: i=2,20 h -1 Ustreza dovodna rešetka: 2xAR1 825/125; 2x 190m 3 /h; p= 3 Pa Ustreza odvodna rešetka: AR1 825/125; 350m 3 /h; p= 5 Pa Klima naprava K5 (4 igralnice) Z rekuperatorjem (85%), obtokom, vodnim grelnikom (predtok T maks =40 C) in daljinskim krmilnikom V dov = 1520m 3 /h, p= 160 Pa V odv = 1400m 3 /h, p= 155 Pa Q gr = 5014 W (t vp =22 C) Ustreza klima naprava proizvod Provent tip Duplex S 3100 (1520m 3 /h, p maks = 350 Pa; 1400m 3 /h, p maks = 370 Pa) Športna igralnica, hodniki, garderobe, sanitarije (klimat K4) Površina: A=271 m 2 (h=3,5m) A=77 m 2 (h=3,1m) A=114 m 2 (h=4,1m) Volumen prostora: V= =1653 m 3 Odvedeni zrak: Sanitarije: V = 40 m 3 /h

20 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 20/23 Sanitarije s tušem: V = 60 m 3 /h Čistila: V = 30 m 3 /h Garderobe: i=4 h -1 Skladišče: i=1 h -1 Pralnica: i=2 h -1 Skupna količina dovedenega svežega zraka: V=1550m 3 /h Število izmenjav: i=0,9 h -1 Dovodni elementi: Športna igralnica: rešetka 4xAR1-425/125, 4x 300m 3 /h; v ef =3m/s; p= 8 Pa Hodnik servisnih prostorov: difuzor 3xOD-9-310, 3x120 m 3 /h; p= 6 Pa Skupna količina odvedenega zraka V=1480 m 3 /h Odvodni elementi: prezračevalni ventil: PV1-100: 11x 30m 3 /h ( p= 13 Pa, s=0); 20x 40m 3 /h ( p= 22 Pa, s=0); 2x 55m 3 /h ( p= 18 Pa, s=+3); 4x 60m 3 /h ( p= 20 Pa, s=+3). Klima naprava K4 Z rekuperatorjem (85%), obtokom, vodnim grelnikom (predtok T maks =40 C) in daljinskim krmilnikom V dov = 1550m 3 /h, p= 190 Pa V odv = 1480m 3 /h, p= 210 Pa Q gr = 4570 W (t vp =20 C) Ustreza klima naprava proizvod Provent tip Duplex S 3100 (1550m 3 /h, p= 350 Pa; 1480m 3 /h, p= 370 Pa) Delilna kuhinja (klimat K3) Površina: A=38 m 2 Volumen prostora: V=38x3,1=118 m 3 Izbrana količina svežega zraka: V=480m 3 /h Izbrana količina odvedenega zraka: V=500m 3 /h Število izmenjav: i=4,2h -1 Dovodni elementi: difuzor 4xOD-9-310, 4x120 m 3 /h; ; p= 6 Pa Odvodni elementi: rešetka 5x AR1-325/75, 5x 100m 3 /h; v ef =2,6m/s; p= 5 Pa Klima naprava K3 Z rekuperatorjem (85%), obtokom in daljinskim krmilnikom V dov = 480m 3 /h, p= 130 Pa V odv = 500m 3 /h, p= 135 Pa Ustreza klima naprava proizvod Provent tip Duplex S 900 (500m 3 /h, p= 300 Pa) Sanitarije igrišče Lokalni odvodni stenski ventilatorji O,ERRE Standard 12 z direktnim izpihom v okolico Dovod zraka je predviden iz okolice skozi skozi izenačevalne rešetke oz. skozi spodrezana vrata pri tleh.

21 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 21/23 VODOVOD IN KANALIZACIJA Izračun porabe vode- sanitarna voda Izračun sekundne porabe- sanitarna voda Vrtec San. element QR QRK QRW kos QR QRK QRW WC školjka 0,13 0, ,38 3,38 Umivalnik HT 0,15 0,15 0, ,1 5,1 5,1 Pisoar 0,3 0,3 5 1,5 1,5 Tuš kad 0,15 0,15 0,15 5 0,75 0,75 0,75 Pom. korito 0,15 0,15 0,15 5 0,75 0,75 0,75 Iztok DN15 0,15 0,15 0,15 2 0,3 0,3 0,3 Trokadero 0,3 0,3 0,15 4 1,2 1,2 0,6 Skupaj: 12,98 12,98 7,5 QS= 0,682.12,98 0,45-0,14 l/s 2,02 2,02 1,55 m3/h 7,28 7,28 5,58 poraba vode za gašenje 5,00 l/s 18 m3/h Za odčitavanje porabe vode ustreza kombinirani vodomer DN50-15/2,5 m3/h Izračun razpoložljivih tlakov Sanitarna Hidrant Minimalni tlak v uličnem vodu mbar Geodetska višina m 3 3 Razpoložljivi tlak mbar Minimalni tlak na armaturi mbar Razpoložljivi tlak mbar Padec tlaka v vodomeru mbar Razpoložljivi tlak mbar Dolžina cevovoda m Dovoljen padec za 1m cevi mbar/m 33,3 0,0 Izračun velikosti grelnika vrtec Število oseb n= 140 Poraba na osebo 60 oc L/P 10 Skupna dnevna poraba l/dan 1400 Urni faktor 0,3 Urna poraba l/h 420 Kuhinja-delilna Število obrokov n= 160 Poraba na osebo 60 oc L/P 2 Skupna dnevna poraba l/dan 320 Urni faktor 0,25 Urna poraba l/h 80 Skupna urna poraba l/h 500 Potrebna toplota W 29075

22 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 22/23 Dimenzioniranje hišne kanalizacije Fekalna kanalizacija Izračun količine odpadnih vod po DIN 1986 Teil 2 Skupno-vrtec Sanitarni element AWS kos AWS k q(l/s) DN(mm) WC školjka 2, Umivalnik HT 0, Pisoar 0,5 5 2,5 50 Trokadero 2, Tuš kad Pomivalno korito 0,5 5 2,5 50 Skupaj 102 0,5 5, q= k* AWS Jašek J1 Sanitarni element AWS kos AWS k q(l/s) DN(mm) WC školjka 2, Umivalnik HT 0, Pisoar 0,5 1 0,5 50 Trokadero 2,5 1 2,5 50 Tuš kad Pomivalno korito 0, Skupaj 26 0,5 2, q= k* AWS Jašek J2 Sanitarni element AWS kos AWS k q(l/s) DN(mm) WC školjka 2, Umivalnik HT 0,5 7 3,5 50 Pisoar 0, Trokadero 2,5 1 2,5 50 Tuš kad ANICA 0, Skupaj 19 0,5 2, q= k* AWS Jašek J3 Sanitarni element AWS kos AWS k q(l/s) DN(mm) WC školjka 2, Umivalnik HT 0, Pisoar 0,5 3 1,5 50 Trokadero 2, Tuš kad Skupaj 55,5 0,5 3, q= k* AWS

23 MATVOZ d.o.o. MARIBOR STROJNE INŠTALACIJE PZI /s 23/23 Jašek J4 Sanitarni element AWS kos AWS k q(l/s) DN(mm) Umivalnik HT 0, Talna rešetka Trokadero 2,5 1 2,5 50 Pom korito 0,5 3 1,5 50 Skupaj 15 0,5 1, q= k* AWS Za pretok 1,94 l/s in 160 obrokov ustreza lovilnik maščob NG-2.