5.5. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

Transcript

1 5.5. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: 5. NAČRT STOJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME S-1133 (načrt arhitekture; načrt krajinske arhitekture; načrt gradbenih konstrukcij; načrt električnih inštalacij in električne opreme; načrti strojnih inštalacij in strojne opreme; načrti telekomunikacij; tehnološki načrti; načrti izkopov in osnovne podgradnje; drugi gradbeni načrti;) INVESTITOR: Občina Rače - Fram; Grajski trg 14, 2327 Rače (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) OBJEKT: ŠEST ODELČNI VRTEC FRAM (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša) VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA: PROJEKT ZA IZVEDBO št. 7/11 (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis, projekt za izvedbo) ZA GRADNJO: NOVA GRADNJA (nova gradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti, nadomestna gradnja) PROJEKTANT: MIKTRA d.o.o. Gortina 142, SI Muta žig direktor: Miran Knez, udis (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig) ODGOVORNI PROJEKTANT: Sašo Poberžnik, udis, S-1260 osebni žig podpis (ime odgovornega projektanta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis) ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: S1133, Gortina, januar: 2012 (številka načrta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave načrta) ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Boris Pal, inž.grad., G-9046 osebni žig podpis (ime odgovornega vodje projekta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis) -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 1

2 5.6. KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št. S Naslovna stran načrta 5.2 Kazalo vsebine načrta strojnih inštalacij 5.3 Izjava odgovornega projektanta načrta 5.4 Tehnično poročilo 5.5 Popis materiala in del 5.6 Risbe: 1. Situacija M 1: Tloris temeljev vodovod in kanalizacija M 1: Tloris pritličja vodovod in kanalizacija M 1: Tloris etaže vodovod in kanalizacija M 1: Shema priklopa sanitarnih elementov M 1: Detajl prikopa vodovoda z nevtralnim oklepom Havle M:xx 7. Vodovodni priključek vodomerni jašek -armatura M:xx 8. Tloris pritličja ogrevanje M1: Tloris pritličja stropno pohlajevanje M1: Tloris etaže ogrevanje M1: Tloris etaže hlajenje M1: Tloris etaže ogrevanje in hlajenje glavni razvod M1: Shema ogrevanja/hlajenja M 1: Shema omaric ogrevanja/hlajenja M 1: Shema dvižnih vodov ogrevanja M 1: Shema dvižnih vodov hlajenja M 1: Shema plina M 1: Detajl plina v tleh M 1: Tloris pritličja prezračevanje M 1: Tloris pritličja prezračevanje M 1: Shema prezračevalne naprave M 1: Shema varčne nape M 1: Detajl vgradnje varčne nape M 1: Detajl dovodov in odvodov na strehi M 1:100 -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 2

3 5.4. TEHNIČNO POROČILO PROJEKTNA NALOGA V Framu namerava investitor zgraditi nov, šest oddelčni vrtec, z lastno kuhinjo. Pri projektiranju zasnove vrtca je upoštevan pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca ur.l. 12/96,44/00,73/00,75/05,s strani investitorja podana projektna naloga FUNKCIONALNA ZASNOVA Dostop in dovoz do objekta bo z lokalne ceste na severo zahodnem delu parcele, kjer bo za potrebe vrtca ob uvozu umeščeno parkirišče za 12 osebnih vozil. Dostop do glavnih vhodov in dovoz do gospodarskega ograjenega platoja bo na severovzhodu bodočega objekta. Objekt je oblikovno zasnovan tako, da ima širši centralni del pravokotne oblike, ter dva ožja pravokotna trakta. Igralnice namenjene otrokom višje starostne stopnje, bodo umeščene v severo zahodnem traktu ( trakt1), igralnici dveh oddelkov nižje starostne stopnje v jugo vzhodnem traktu objekta( trakt 2). Dostopa bosta preko vhodnih nadstreškov, in preko vetrolovov do garderob, kjer bosta ob garderobah za otroke tudi garderob za potrebe vzgojiteljic. V traktu 1 bodo preko razširjenega hodnika dostopni trije oddelki 3-6,ter dodatni prostor. Dva oddelka 3-6 bosta imela skupne sanitarije, dostopne iz igralnic, ter en oddelek 3-6 ločene, dostopne iz hodnika. V traktu 1 bosta locirana tudi kabinet za individualno delo in svetovalni kabinet, ter dva V traktu 2, bosta preko razširjenega hodnika dostopna dva oddelka 1-3, s skupnimi sanitarijami, sanitarije za vzgojno osebje, prostor za čistila, pralnica, prostor hišnika, shramba zunanjih igral in rekvizitov, ter zunanje sanitarije. V centralnem delu objekta bo na jugo zahod orientiran en oddelek otrok 2-3, s sanitarijami dostopnimi iz igralnice, skupni prostor z dodatnim prostorom, ki ju bo možno pregraditi s pomočjo večjih harmonika vrat, ter shramba rekvizitov. V pritličju bo umeščenih tudi več ločenih prostorov za vzgojne pripomočke, ter sanitarije za invalide. Iz vseh igralnic in skupnega prostora bo prehod na ograjeni zunanji terasi, ki ju bo pred vremenskimi vplivi ščitila streha prekrita s prosojnimi akril ploščami. V centralnem delu bo umeščena lastna kuhinja, s shrambo, garderobo in sanitarijami za potrebe kuhinjskega osebja, s prostorom za čistila. Dostop do kuhinje bo z ograjenega dostavnega platoja. Ob kuhinji bo umeščeno stopnišče za dostop v nadstropje. V nadstropju bo manjša avla, prostor vodje, skupni prostor za vzgojno osebje s shrambo, sanitarije, ter strojnica INSTALACIJE Predmet projekta je novi šest oddelčni vrtec. Kotlovnica je predvidena v etaži v posebej za to urejenem prostoru. V kotlovnici bo predvidoma vgrajena sledeča oprema: - reverzibilna toplotna črpalka zrak voda, ki bo zagotavljala ogrevanje do zunanje temperatue -5 C. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 3

4 -stenski kotel na utekočinjen naftni plin, ki bo pod temperaturo -5 C dogreval vodo centralnega sistema ogrevanja. -razdelilec s črpalkami in regulacijo, ki zagotavljajo potrebne količine s primernim tlakom ogrevalne ali hladilne vode, -bojler za sanitarno vodo, ki zagotavlja primerno količino sanitarne vode, ki je potrebna za napajanje vrtca, VODOVOD V novem jašku bo vgrajen kombiniran vodomer dimenzije DN50/20 za vrtec. Hidrantni razvod bo iz pocinkanih cevi, ostali razvod pa iz alumplast predizoliranih cevi. Hidranti ne smejo imeti slepih vodov. Izvedena mora biti cirkulacija sanitarne vode. Na izlivih armatur mora biti voda primerne temperature. Sanitarna oprema mora biti v skladu s smernicami za vrtce. Sanitarna topla voda se bo pripravljala s pomočjo toplotne črpalke in plinske kondenzacijske peči. KANALIZACIJA Fekalna kanalizacija se bo priključila na obstoječo fekalno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija se bo priključila na obstoječi dosedanji vod. Kondenčna voda se bo speljala v meteorno kanalizacijo v izogib smradu pri izpustih kondenza iz prezračevalnih in drugih naprav. OGREVANJE, POHLAJEVANJE Vrtec bo v celoti ogrevan s talnim gretjem. Igralnice, bodo predvidoma imele poleg talnega ogrevanja vgrajene tudi zanke stropnega hlajenja, s katerimi bo možno poleti te prostore tudi pohladiti. Vir tople in hladne vode za ogrevanje in hlajenje bo reverzibilna toplotna črpalka zrak/voda, ki bo omogočala ogrevanje prostorov vrtca do temperature -5 C ter pohlajevnaje igralnic. Za ogrevanje prostorov vrtca je dodatno predviden še stenski kondenzacijski kotel PREZRAČEVANJE Predvideno je naravno in prisilno prezračevanje prostorov. Igralnice in skupni prostori bodo prezračevani z lokalnimi rekuperacijskimi prezračevalnimi napravami (izkoristek min 80% - do 92%). Za kuhinjo se namesti rekuperacijska napa. Sanitarije so bodo prezračevale lokalno z odvodom, kjer pa je mogoče pa v kombinaciji s prezračevalno napravo. UNP Utekočinjen naftni plin (UNP) je predviden za napajanje stenskega kondenzacijskega kotla ter za napajanje elementov za kuhanje in peko v kuhinji. Na severo vzhodni strani vrtca je predvidena vkopana cisterna za 5000 l UNP. Od cisterne do vrtca je predvidena podzemna plinska instalacija ter glavna požarna pipa na zunanji steni kotlovnice. Poleg glavne zaporne pipe bodo v omarici predvideni še plinomer in dva magnetna ventila. Prvi za zapiranje napajanja kotlovnice v primeru požara in drugi za zapiranje napajanja kuhinje v primeru požara oz. v primeru, ko prezračevalni sistem v kuhinji ne deluje. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 4

5 CNS V vrtcu bo izveden centralni nadzorni sistem (CNS), ki bo imel funkcijo spremljanja delovanja bistvenih naprav in ne regulacije sistema. Na sistem bodo priklopljene sledeče naprave: toplotna črpalka, stenski plinski kotel, varčna napa, obtočne črpalke. Naprave bodo na CNS pošiljale podatke ali obratujejo ali so v stanju 'napaka'. Posluževalni tablo bo nameščen v energetskem prostoru. Instalacije CNS so del ločeneganačrta TEHNIČNI OPIS Projekt zajema strojne napeljave in strojno opremo s horizontalno in vertikalno odtočno kanalizacijo, vodovodno inštalacijo, centralno ogrevanje in pohlajevanjem ter prezračevanje za vrtec. Izdelan je na osnovi gradbenih podlog, zahtev investitorja, projektnih pogojev in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Objekt je priključen na javno vodovodno omrežje. Razporeditev sanitarne opreme, razvod vodovodnih inštalacij ter horizontalna in vertikalna odtočna kanalizacija je razvidna iz priloženih situacij tlorisov in dvižnih vodov, priklop je javno kanalizacijsko omrežje. Ogrevanje bo izvedeno centralno s toplotno črpalko (zrak-voda), ki služi za gretje 40 kw grelne moči in 26 kw hladilne moči. V primeru, da toplotna črpalka nebi zadoščala potrebam je projektiran tudi plinski kondenzacijski kotel moči 56 KW, ki je predviden za pokrivanje toplotnih izgub objekta in ogrevanje zraka za centralno kuhinjsko napo INSTALACIJA HLADNE VODE OSNOVNO: Predvidena je priključitev na javno vodovodno omrežje. Celotna notranja instalacija, ki je predmet tega načrta se izvede s sodobnimi cevmi in fitingi, mogoče pa je uporabiti tudi druge tehnično ekvivalentne materiale. V tem primeru je potrebno upoštevati navodila proizvajalca o polaganju teh cevi. Vsi razvodi potekajo v talni plošči ali v zidnih utorih. Cevi so speljane s padcem proti priključnem zapornem ventilom z izpustom. Pred vsakim iztočnim mestom je predviden podometni ali kotni regulacijski ventil. Objekt bo priključen na javni vodovod s cevjo PE80 DN 65. Vodomerni jašek se izvede v skladu z zahtevamo soglasodajalca. Zasuni in odcepi morajo biti obbetonirani oz. podbetonirani z betonom J'V1B 10. Prav tako morajo biti zavarovani nastavki za zasune in zračnike z betonom J\1B 10 in cestne kape nameščene na končno niveleto cestišča. Vse cevovode je potrebno označiti z indikatorskim trakom, zasune zračnike in hidrante pa s tablicami, pritrjenimi na drogove. Izkop in vsa ostala dela je potrebno izvajati v skladu s predpisi o varstvu pri delu in drugimi tehničnimi predpisi veljavnimi za takšna gradbena dela. Nad izvajanjem mora biti organiziran strokovni nadzor. Po montaži vodovoda in obbetoniranju odcepov in delni učvrstitvi cevi se opravi tlačni preizkus. Tlačni preizkus se opravi za vsak priključek posebej in za dovod posebej. Tlačni preizkus se opravi po določilih PSIST pren poglavje 10. Glavni preizkus traja 1 uro in je uspešen, če v tem času tlak v cevovodu ne pade za več kot 0,2 bar. O tlačnem preizkusu je potrebno voditi zapisnik. Tlačni preizkus se izvede na pritisk STP = MDP kpa. Potem, ko bo cevovod v celoti ali po odsekih položen in preizkušen, ga je potrebno izprati in dezinficirati pod nadzorstvom Zavoda za socialno medicino in higieno, ki izda potrdilo o neoporečnosti vode. Pri izvajanju gradbenih in montažnih del je potrebno upoštevati navodila za izvajanje gradnje in tehnično izvedbo cevovodov ter spremljajočih objektov (v nadaljevanju tehničnega poročila), ter navodila proizvajalcev opreme in obstoječo gradbeno zakonodajo. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 5

6 KRIŽANJA S KOMUNALNIMI VODI: Na trasi vodovodnega cevovoda trenutno je potrebno upoštevati ostale zemeljske komunalne vode, ki bi bili predmet križanja. Komunalni vodi so prikazani na situacijski risbi. PRIKLJUČEK OBJEKTA Z VODOMERNIN JAŠKOM: Pri izvedbi priklopa za parcelo se po priključku s Havle navrtalno objemko direktno v LŽ ali PE cevovod javnega vodovoda vgradi mehkotekoči zasun navojne izvedbe z vgradbeno garnituro, kateri služi za zapiranje vodovoda za potrebe servisiranja. Vodovodna cev poteka v zaščitni cevi ustreznega večjega preseka isto PE cevi, samo talka p = 6 bar, kar olajša križanje z ostalimi energetskimi vodi. Velikost vodomernega jaška je tako velika, daje možno servisiranje vgrajene opreme, dolžina 2,80 m širina 1,20 min globina 1,50 m. Na vrhu je pokrov lahke izvedbe, dodatno izoliran. Odprtine za vstop in izstop cevi so tesnjene s posebno gumo, katera prepreči vstop vode in nečistoč od zunaj, da se ne nabira od znotraj pa moramo poskrbeti z občasnim servisiranjem opreme. V steno so vbetonirane kovinske vstopne stopnice. Jašek je vodotesen, le v vodoprepustnih terenih ima iztočno cev vezano v peskolov. V jašek se vgradijo merilec porabljene vode, krogelne pipe in čistilni kosi. Pri vstopu cevi v vodomerni jašek se dogradi LTŽ krogelni ventil, kateri služi za zapiranje in servisiranje vsej vgrajeni opremi na parceli in za njim čistilni kos, kateri prestreže nečistoče iz glavnega krožnega voda. Za njim je merilec količine porabljene vode; velikost podana s preračunom in možnostjo soglasodajalca. Merilec mora biti pred vgradnjo atestiran in plombiran od pooblaščene organizacije, ki ima licenco za izdajo potrdil. Za merilnikom se dogradi drugi ventil, kateri služi za zapiranje cevovoda pri servisiranju merilnika pretoka. Priključek hladne vode se od merilnika porabe dovede v objekt do notranjega euro hidranta in se od tam nadaljuje do posameznih odjemnih mest. Na jugozahodni strani objekta se pred vodomernim jaškom izvede zunanji hidrant za potrebe gašenja. IZRAČUN VODOVODNE INSTALACIJE ZA HLADNO VODO VRTCA Celotno dimenzioniranje vodovodne instalacije je izvedeno na podlagi vršnih pretokov (po DIN standardih ter ustrezni literaturi). max. predvidena pretočna količina san. vode: WC-kotliček kos 25 x 0,13 l/s = 3.25 pisoar kos 7 x 0,13 l/s = 0.91 umivalnik kos 44 x 0,14 l/s = 6.16 pršna kad kos 1 x 0,30 l/s = 0.3 kopalna kad kos 2 x 0,30 l/s = 0.6 pom. korito večje kos 6 x 0,30 l/s = 1.8 pralni stroj kos 1 x 0,15 l/s = 0.15 izliv R ½ HV kos 3 x 0,15 l/s = 0.45 izliv R ½ THV kos 4 x 0,30 l/s = 1.2 komb. umivalnik kos 2 x 0,20 l/s = 0.4 trokadero kos 4 x 0,25 l/s = 1.0 skupaj v R = 14,73 l/s QmaxS = 0,682 ( vr) 0,45-0,14 = 2,15 l/s = 7,73 m 3 /h -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 6

7 DIMENZIONIRANJE CEVI INŠTALACIJE + POŽARNE VODE: Notranje hidrantno omrežje: v skladu z zahtevami veljavne Teh. smernice o požarni varnosti v stavbah (TSG-1-001:2010) ter Požarnega elaborata je potrebno zagotoviti istočasno uporabo dveh notranjih hidrantov pri min. iztočnem tlaku 2,5 bar: potrebna pretočna količina: QmaxH = 2 x 1,16 l/s = 2,32 l/s = 8,35 m 3 /h potrebni priključni tlak min. tlak na iztoku: Hmin = 2,50 bar geod. višina iztoka: Hgeo = 0,50 bar izgube v omrežju: po = 0,50 bar izgube v vodomeru: pv = 0,20 bar potrebni priklj. tlak: ppotr = 3,70 bar > ppriklj = 4,0 bar vodovodni priključek: - ustreza priključni cevovod PE 80, DN 65 (vmax = 1,43 m/s < 2,5 m/s) - ustreza komb. vodomer DN50/20 (Qnaz = 30,0 m 3 /h; Qmax= 90,0 m 3 /h; Qmin= 0,03 m 3 /h) /točno lokacijo in način izvedbe priključka na krajevnem vodovodnem omrežju kakor tudi izbiro vodomera določi upravljalec krajevnega vodovodnega omrežja/ INSTALACIJA TOPLE VODE Priprava tople vode se izvaja v kotlovnici, kjer je vgrajen 900l grelnik vode. Voda se ogreva s pomočjo toplotne črpalke in plinske kondenzacijske peči. Inštalacije v obravnavanem objektu se povsod izvedejo s cirkulacijskim vodom. Pri tem je treba paziti, da ne nastanejo prazni žepi ter da se cirkulacijski vod zaključi tik pred ventilom na sanitarnem elementu. Enkrat na 7 dni se sistem tople sanitarnevode dvigne nad 60 st. C v izogib nastanku legionele. Program je avtomatski in pod nadzorom hišnika, ki mora voditi evidenco protilegionelskega programa. S primernimi armaturami je povsod v vrtcu zagotovljena temperatura na izhodu iz armatur, ki jih uporabljajo otroci 35 st. C. Cevi so enake kot za hladno vodo, vendar morajo zdržati temperaturo do 90 C. Položene so vzporedno s cevmi hladne vode in prav tako izolirane s penasto izolacijo. Poraba sanitarne vode Izračun velikosti grelnika Vrtec Število otrok n= 116 Poraba na osebo 60 oc L/P 8 Skupna dnevna poraba l/dan 928 Urni faktor 0,5 Urna poraba l/h 464 Kuhinja Število obrokov n= 124 -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 7

8 Poraba na osebo 60 oc L/P 5 Skupna dnevna poraba l/dan 620 Urni faktor 0,5 Urna poraba l/h 310 Skupna urna poraba l/h 774 Potrebna toplota W Čas segrevanja h 3 Moč grelnika W Velikost grelnika l 770 Ustreza grelnik V=900 l; N=15kW (HRS 900) FEKALNA ODTOČNA KANALIZACIJA V OBJEKTU Odtočne kanalizacijske cevi Celotna fekalna odtočna kanalizacija se izvede s PVC odtočnimi cevmi in fazonskimi kosi. Cevi se položijo v stenske utore oziroma delno v tlaku plošče ter se priključijo na zunanje priključne jašeke, od koder se nadaljujejo do jaškov javne kanalizacije. Od sanitarnih elementov in talnih iztokov so položene odtočne cevi z nagibom 1-2%. Odzračevanje je potrebno speljati nad streho, kjer se naj na višini 0,5m nad površino namesti zračna kapa. Skupine oddušnikov se na podstrešju združijo. S tem se zmanjša število prebojev skozi streho. Za posamezne umivalnike se izvedejo avtomatski oddušniki, ki omogočajo popolno odpravo podtlaka pri iztekanju kanalizacijske vode, ne omogočajo pa odplinjevanje. Odplinjevanje je izvedeno iz centralnih jaškov. Vsak sanitarni element je potrebno priključiti na odtočno kanalizacijo preko vodne smradne zapore, (sifona). Za odvod razlite vode so predvideni talni odtoki s sifoni, ki morajo biti v sanitarijah pretočne izvedbe. Skozi te odtoke ter v ta namen vgrajene čistilne cevi bo mogoče tudi čiščenje kanalizacije v primeru zamašitve. Dimenzioniranje odtočne kanalizacije v objektu Dimenzioniranje kanalizacije je izvršeno po priročnikih za dimenzioniranje strojnih inštalacij na osnovi obremenilnih enot. Izračun količine odpadnih vod po DIN 1986 Teil 2. max. skupna predvidena količina fekalne odpadne vode: Št. Vrsta istočnega Število Priključek Iztočna Iztok v mesta porabnikov (mm) vrednost kanalizacijo Aws Aws 1 WC Umivalnik Tuš Pomivalno korito Pomivalni stroj Pralni stroj Kopalna kad Trokadero Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 8

9 9 Pisoar Skupaj uporabniki Upoštevajoč faktorje vršnega pretoka pri K = 0,5 je skupna obremenitev, oziroma iztok v čistilno napravo Qs = K* Aws = 0,5* 88,5= 4,70l/s ločevalnik maščob - kuhinja: umivalnik kos 3 x 0,5 AW S = 1,5 AWS pom. korito veliko kos 4 x 1,5 AW S = 6,0 AWS komb. umivalnik kos 5 x 1,0 AW S = 5,0 AWS T.S. DN100 kos 3 x 2,0 AW S = 6,0 AWS skupaj AW S = 18,5 AWS QmaxFČ = 0,5 ( AWs ) 0,5 = 2,15 l/s potrebam ustreza tipski ločevalnik maščob s prigrajenim vsedalnikom NW4 (Q = 4L/s) SANITARNA OPREMA Vsa vgrajena sanitarna oprema naj bo sredenjga cenovnega razreda in kvalitete, vrsta oziroma tip in barva sta po izbiri arhitekta in uporabnika PREZRAČEVANJE SPLOŠNO: Predvideno je naravno in prisilno prezračevanje prostorov. Igralnice in skupni prostori so prezračevane z lokalnimi rekuperacijskimi prezračevalnimi napravami (izkoristek min 80%). Za kuhinjo se namesti rekuperacijska napa. Sanitarije so prezračevane lokalno z odvodom, kjer pa je mogoče pa v kombinaciji s prezračevalno napravo. -Za prezračevanje igralnic in skupnih prostorov se predvidijo lokalne stropne rekuperacijske prezračevalne naprave izkoristka več kot 80% - do 92%. Volumski pretoka zraka na dovodni in odvodni strani za igralnico je m3/h; ostali potreben zrak za prezračevanje pa se pridobi preko naravnega prezračevanja. -Prezračevanje sanitarij in vseh ostalih prostorov, ki jih ni mogoče naravno prezračevati jih prezračujemo prisilno z odvodnimi ventilatorji skozi steno ali po vertikali na streho. Za te prostore se -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 9

10 uporabljajo različni odvodni ventilatorji glede na velikost prostora. Za sanitarne prostore z večjo odvodno količino zraka je predvidena skupna manjša lokalna rekuperacijska naprava. - Prezračevanje kuhinje je predvideno z energijsko varčno rekuperacijsko RVM napo preko kanalskega razvoda in strešno dovodno odvodno enoto. Nad termičnim blokom kuhinje je predvidena energijsko varčna RVM napa, ki zagotavlja ustrezno predpisano število menjav zraka v kuhinji. Dimenzionirati jo je potrebno na osnovi termičnih obremenitev oziroma priključnih moči posameznih elementov (žar, toplota, kopel,plinski štedilnik, friteza) ob upoštevanju splošno veljavnih predpisov, pravilnikov in kriterijev. Odvod zraka iznad termičnega dela kuhinje je možno izvesti preko energijsko varčne nape s skupnim odvodnim ventilatorjem. Vsi pomožni prostori v sklopu kuhinje, ki jih ni mogoče naravno prezračevati, se prezračujejo prisilno z lokalno rekuperacijsko napravo. Za dovod zraka v prostor so predvidene prepire vrat 1-2 cm oziroma izenačevalne rešetke, ki se namestijo v vrata. Vsi deli ventilacijskega sistema so iz negorljivega materiala Izračun odvoda za prezračevanje kuhinje po VDI-2052 KUHANJE, DUŠENJE Kuhinjski elementi Elemeti ogrevani z elektriko ali paro Priključna Senzibilna Para moč toplota D 1 P 1 Q S1 Elemeti ogrevani s plinom Priključna moč P 2 Senzibilna toplota Q S2 Para D 2 (kw) (W) (g/h) (kw) (W) (g/h) Parni kotel z odpiranjem pokrova Parno konvekcijska pečica (konvektomat) PEČENJE, GRIL, CVRTJE Friteza - odprta (deluje stalno) Friteza - odprta (deluje samo v času cvrtja) Friteza - odprta (deluje v času cvrtja z odvodom par) Kuhalnik za omake Prekucna ponev Gril in salamander naprave Pečica za pečenje Plošča - žar Keramična plošča Klasična kuhalna plošča KUHANJE Štedilnik - (celota) Štedilnik - (točkovno) Mikrovalovna pečica Vodna kopel Topla miza Hladna servirna miza Skupaj Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 10

11 1. Q SK toplotna emisija vseh elementov Q SK = b x (Q 1 + Q 2 Q SK = W 2. V th termični pretok zraka za odvod energije V th = k x Q SK 1/3 x (z + 1,7 x d hydr) 5/3 x r x V th = m 3 /h z višina med termičnim blokom in kuhinjsko napo (m) z = 1.25 m r redukcijski faktor glede na postavitev termičnega bloka r = 1.00 d hydr faktor dimenzij termičnega bloka d hydr = (2 x L x B) / (L + B) d hydr = 2.09 m L dolžina celotnega termičnega bloka (m) L = 3.00 m B širina celotnega termičnega bloka (m) B = 1.60 m faktor istočasnosti = V erf... odvod zraka iz nape V erf = V th x a V erf = m 3 /h a faktor povečanja odvedenega zraka glede na motnje pri različnih načinih vpihovanja a = V ab... kontrola izračuna odvedenega zraka iz nape glede na količino vodnih par V ab = ((D 1 + D 2) * ) / ((x Ab - X zu) * ) V ab = m 3 /h -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 11

12 gostota zraka = 1.20 kg/m3 X Ab - X zu razlika vlage med odvedenim in dovedenim zrakom X Ab - X zu = 6.00 g/kg 5. Potreben pretok varčne nape Media za doseganje učinkovitega sesanja Za učinkovito sesanje varčne nape je potreben minimalen pretok cca m 3 /h na meter enostranske nape. V MEDIA = m 3 /h Za učinkovito sesanje nape nad konvektomatom je potreben minimalen pretok cca. 700 m 3 /h na meter enostranske nape. V KLASIK = m 3 /h 6. Zaključek Glede na izračunane pretoke zraka Verf, Vab in V MEDIA ter princip delovnja sistema je pretok odvodnega ventilatorja 4990,0 m 3 /h Izračun prezračevanja kotlovnice Površina za prezračevanje znaša 348cm2 odprtino(a=kxp).k 6,0; P=58KW,(odprtine se lahko izvedejo na zunanji steni) Ustreza aluminijasta zaščitna rešetka AZR 4 300x300, Aef=402 cm2. Površina za odvod eksplozijske napetosti-zunanja lahka stena A=Vx0.05 = 49,5x3x0,05,.kar znese 2,47 m2, -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 12

13 CENTRALNO OGREVANJE IN POHLAJEVANJE OPIS INSTALACIJE Vsa inštalacija ogrevanja in hlajenja bodo predvidoma priključene na novo kotlovnico v pritličju objekta, kjer je poleg reverzibilne toplotne črpalke zrak/voda še stenski plinski kotel na UNP, razdelilec z vejami ogrevanja, veja pohlajevanja, s črpalkami in regulacijo za novi vrtec. Igralnice vrtca se ogrevajo talnim gretjem in pohlajujejo s stropnim hlajenjem. Vsi ostali deli vrtca se ogrevajo s talnim ogrevanjem. Odzračevanje in odvodnjavanje Vsi cevovodi morajo biti položeni z minimalnim nagibom 0.2%, da je omogočeno pravilno odzračevanje in izpraznjevanje sistema. Na najvišjih mestih se izvede odzračevanje z odzračevalnimi ventili, na najnižjih mestih pa izpraznjevalni izpusti. Odzračevalni ventili se izvedejo na najvišjih mestih. Sistem talnega ogrevanja se odzračuje preko odzračnih ventilov omaricah talnega ogrevanja. Zaključek - tlačni in toplotni preizkus Po zaključeni montaži je treba vse cevovode sprati in očistiti, opraviti hladni tlačni preizkus s tlakom 6 bar, ter napolniti celotni sistem z vodo iz omrežja. Na koncu je potrebno izvesti še poskusno obratovanje, ki naj traja neprekinjeno 12 ur. V tem času je potrebno vregulirati celoten sistem. OPOMBA Za vso instalacijo se sme uporabljati le prvovrstni material. Izvesti se mora v skladu z veljavnimi predpisi. Po končani grobi montaži in izpihovanju cevovodov naj se izvede tlačni preizkus, po končani fini montaži pa še preizkusni pogon z regulacijo armatur ter vseh elementov in naprav, o čemer se sestavi zapisnike, ki jih mora potrditi nadzorni organ. Investitorja je potrebno poučiti o delovanju vse vgrajenih elementov in naprav, ter o njihovi pravilni uporabi in vzdrževanju. Izročiti mu je potrebno vse garancijske liste in navodila proizvajalca za uporabo in vzdrževanje posameznih proizvodov. Ves vgrajeni material mora imeti veljavni atest in mora ustrezati veljavnim predpisom TOPLOTNI IZRAČUN OBJEKTA Toplotni izračun objekta je izdelan na osnovi Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb ter Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/08), ki upošteva SIST EN 832 in je izdelan v skladu z novimi tehničnimi predpisi, normativi in priporočili. Rezultati zajemajo transmisijske in ventilacijske komponente toplotnih izgub in dobitkov in so podani v nadaljevanju: OSNOVE TOPLOTNIH IZRAČUNOV: Parametri zgradbe [ ] Sosednji [ X ] Večstanovanjski -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 13

14 [ ] Nestanovanjski Teža zgradbe [ ] Lahka [ X ] Srednja [ ] Težka Stopnja zaščite zgradbe [ X ] Dobra zaščita [ ] Enostavna zaščita [ ] Brez zaščite Kvaliteta zrakotesnosti zgradbe [ X ] Visoka [ ] Srednja [ ] Nizka Temperature Srednja letna temperatura okolice θsr,ok 9,7 C Notranja temperatura skladno s standardom [ ] -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 14

15 Seznam prostorov z rezultati izračunov ogrevanja in hlajenja za zgradbo -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 15

16 -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 16

17 -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 17

18 Talno ogrevanje: V vseh prostorih vrtca je talno ogrevanje predvideno kot osnovno ogrevanje in pokriva 100% potreb po toploti. V igralnicah je poleg ogrevanja predvideno še pohlajevanje s sistemom stropno hlajenja. Regulacija temperature ogrevanja in hlajenja v prostoru, se bo vršila reko sobnega korektorja. V igralnicah bodo predvideni korektorji za ogrevanje in hlajenje, medtem ko bodo v ostalih prostorih predvideni korektorji samo za ogrevanje. V pomožnih prostorih temperaturni korektorji niso predvideni. Temperature za te prostore bo odvisna od zunanje temperature in od nastavljenega pretoka na razdelilcu v omarici talnega ogrevanja. Število omaric (razdelilcev) talnega ogrevanja: 10 Potrebna toplotna moč talnega ogrevanja: 27 kw TALNO OGREVANJE robna izolacija PVC folija cev tal.ogrev. Al folija talna obloga estrih min.40 mm TERMOTAL plošča 50 mm betonski pod Sl.1 Izvedba: betonski "mokri" estrih Regulacija talnega ogrevanja: Glede na njegovo veliko vztrajnost izberemo centralni način reguliranja temperature v prostoru v odvisnosti od spreminjanja zunanje temperature. Možni so naslednji načini regulacije: stalni pretok ogrevalne vode in spreminjanje temperaturne razlike, stalna temperaturna razlika in spreminjanje pretoka, -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 18

19 spreminjanje temperaturne razlike in pretoka z uporabo tri- ali štiripolnega mešalnega ventila. Navkljub velikim zakasnitvam pri regulaciji sistema talnega ogrevanja pa regulativnost izboljšuje efekt samoregulacije. Efekt nastopi, ko se zaradi višanja temperature zraka v prostoru zmanjša temperaturna razlika med površino poda ter zrakom, s tem pa tudi specifična toplotna oddaja. Tako se oddaja toplote v primeru površinske temperature poda 28 C ter temperature zraka prostora, ki naraste iz 18 C na 20 C, zmanjša kar za 20%. Zmanjšanje oddaje toplote nastopi zaradi zmanjšanja temperaturne razlike, katera se je z 10 C znižala na 8 C. Cevi talnega ogrevanja se polagajo na poliestrso ploščo, (montažna mreža), debeline 58mmm, v vzorcu polža, vsi detajli polaganja so razvidni iz priloženih načrtov in izračunov, tako metodologije polaganja talnega ogrevanja in parametrov po posameznih razvodnih omaricah in vejah talnega ogrevanja (tlačne razmere po vejah in razvodnih omaricah - potrebno dušenje pretokov oz. tlaka ). Poskusni zagon in obratovanje talnega sistema gretja Preden zalijemo grelne registre z estrihom, je treba celotni sistem preizkusiti na nepropustnost. Preizkus se izvede s hladno vodo pod tlakom 6 bar in v času trajanja 24 ur. Če v tem času tlak nekoliko pade, ga moramo dopolniti. Po preizkusu na tesnost je treba zagotoviti, da ostanejo vsi registri pod tlakom 2 bar - ves čas zalivanja z estrihom, oziroma tako dolgo, dokler se estrih ne posuši. Z ogrevanjem objekta s talnim sistemom smemo pričeti ogrevati šele 28 dni po zalivanju registrov z estrihom. Pospešeno sušenje estriha ni dovoljeno. Pri zagonu sistema v normalno redno obratovanje, mora imeti voda normalno hladno temperaturo (8-15 stc), nato pa temperaturo ogrevne vode postopoma dvigamo in sicer s temperaturnim korakom 10 stc/dan. Vstopna temperatura vode v sistem talnega gretja je lahko največ 55 stc (zaradi dilatacije estriha). V primeru, da se objekt ne ogreva, ali da se za daljši čas prekine ogrevanje in obstaja možnost zamrznitve vode v sistemu, je treba vodo izpustiti iz sistema oziroma izpihati. Ogrevalna voda talnega sistema ne sme imeti dodatkov, ki bi lahko povzročili kakršnekoli poškodbe na ceveh. Če so dodatki neobhodno potrebni, se mora investitor posvetovati s proizvajalcem cevi. Stropno hlajenje: V igralnicah je poleg ogrevanja predvideno še pohlajevanje s sistemom stropnega hlajenja. Regulacija temperature ogrevanja in hlajenja v prostoru, se bo vršila reko sobnega korektorja. V igralnicah bodo predvideni korektorji za ogrevanje in hlajenje. Cevna zanka talnega gretja se lahko v nočnem času koristi za pohlajevanje konstrukcije objekta in deluje kot talno hlajenje.tekom dneva bo možno tla minimalno pohlajevati, to pomeni za cca. 1-2 C, kar ne bo negativno vpivalo na počutje otrok. Stropno hlajenje je predvidoma vezano na vod iz kotlovnice, kjer bo regulacija predvidoma izvedena tako, da bo omogočeno hlajenje v letnem času samo za stropno hlajenje in ogrevanje v zimskem času za talno ogrevanje. Regulacija stropnega hlajenja: Glede na njegovo majhno vztrajnost izberemo lokalni način reguliranja temperature v prostoru preko sobnega temperaturenga korektorja za hlajenje. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 19

20 Cevi stropnega hlajenja se polagajo v fasmacel plošče pri suhi vgradnji na strop oz. za to predvideno podkonstrukcijo, pod omet pri mokri vgradnji, v vzorcu vijug levo/desno, oz. gor/dol, vsi detajli polaganja bodo razvidni iz v projektu za izvedbo priloženih načrtov in izračunov, tako metodologije polaganja stenskega ogrevanja/ hlajenja in parametrov po posameznih prostorih. Montažo stropnega hlajenja je potrebno izvajati po navodilih proizvajalca stropnega hlajenja. Za primer sta v tekstu prikazani dva detajla proizvajalca Rehau. Poskusni zagon in obratovanje stenskega sistema gretja/ hlajenja Pred izvedbo ometov, je treba celotni sistem preizkusiti na nepropustnost. Preizkus se izvede s hladno vodo pod tlakom 6 bar in v času trajanja 24 ur. Če v tem času tlak nekoliko pade, ga moramo dopolniti. Po preizkusu na tesnost je treba zagotoviti, da ostanejo vsi registri pod tlakom 2 bar - ves čas izvedbe ometov, oziroma tako dolgo, dokler se ometi ne posuše. V primeru, da se objekt ne ogreva, ali da se za daljši čas prekine ogrevanje in obstaja možnost zamrznitve vode v sistemu, je treba vodo izpustiti iz sistema oziroma izpihati. Ogrevalna voda stenskega sistema ne sme imeti dodatkov, ki bi lahko povzročili kakršnekoli poškodbe na ceveh. Če so dodatki neobhodno potrebni, se mora investitor posvetovati s proizvajalcem cevi. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 20

21 IZRAČUN TOPLOTNIH DOBITKOV OBJEKTA V vrtcu je predvideno pohlajevanje samo v igralnicah. Vrtec s polovično zmogljivostjo obratuje tudi poleti. Zaradi tega se ne vzame polna hladilna moč delta po VDI 2078 T 6 C med zunanjo in notranjo temperaturo zraka, temveč manj. Pri izračunu se upošteva faktor stekla, gradbeno fiziko objekta, lego objekta notranje vire, senčila, torej vse potrebne parametre za določitev dobitkov potrebnih za hlajenje. Temperaturni režim stenskega hlajenja je 18/22 C. Hladilna moč po prostorih je vpisana v tabelo za izbor ogreval Rekapitulacija ogrevanja: - Talno ogrevanje vrtec 30 kw - Ogrevanje STV 15 kw - Napajanje kuhinjske nape 20 kw - SKUPAJ 56 kw s kaktorjem ističasnosti 0,85 Rekapitulacija hlajenja: - Stropno hlajenje 20 kw - Skupaj 20 kw UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN Za potrebe kuhinje in ogrevanja se v zelenici za vrtcem predvidi nov plinohram velikosti 5m3 in priključek za UNP moči 136 kw. (Kuhinja 80 kw in kotel za ogrevanje 56 kw). Rezervoar z opremo in priključnim cevovodom do objekta je v obsegu načrta zunanje ureditve. Omarica z glavno zaporno pipo, regulatorjem tlaka in magnetnimi ventili za kuhinjo in kotlovnico so v obsegu načrta strojnih instalacij. Fizikalne in kemične lastnosti UNP Propan (komerc.) Butan (komerc.) Kemijska formula C3H8 C4H10 Molekulska masa 44,10 58,12 Gostota plinske faze 2,03 kg/m3 2,67 kg/m3 Gostota tekoče faze pri 0 C 0,52 kg/l 0,58 kg/l Vrelišče -42 C -0,5 C Meja eksplozivnosti 2,0-10,0 vol% 1,8-8,5 vol% Kurilnost (zgornja) 93,94 MJ/m3 121,80 MJ/m3 25,8 kwh/m3 33,6 kwh/m3 Instalacija obsega zunanjo in notranjo plinsko instalacijo. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 21

22 V obsegu zunanje plinske instalacije je: - podzemni plinohram velikosti 5 m3, - plinska cev pod zemljo od plinohrama do objekta 32 - PE, - omarica z glavno požarno pipo DN 25 in plinomerom G10 na fasadi objekta. V obsegu notranje plinske instalacije je: - magnetni ventil za napajanje kuhinje, - cevna instalacije od magnetnega ventila v tleh do kuhinje z zapornimi organi s termovarovali za posamezne porabnike, - magnetni ventil za napajanje ogrevanja, - cevna instalacije od magnetnega ventila do stenskega kondenzacijskega plinskega kotla v kotlovnici z zapornim organom s termovarovalom za plinsko peč. Upoštevani so vzporedni odmik in odmiki pri križanju v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS št. 26/02) in sicer 0,4 m oz. z ustrezno zaščito tudi 0,3m. Izračun plinske instalacije je izdelan po pravilniku TRF 1996 rezultati so prikazani na naslednji strani. Za oskrbo s plinom je predviden hišni plinski priključek v dimenziji DN 25 (PE fi32), ki poteka iz podzemnega plinohrama. Na objektu se zaključi s požarno plinsko pipo na zunanji steni v fasadni omari v kateri je tudi regulator in plinomer G10 za meritev porabe plina ter dva magnetna zaporna ventila za dobavo plina do kuhinje in kotlovnice. IZRAČUN PLINSKE INSTLACIJE PO TRF 1996 za UNP (izračun po tabeli str 139 pravilnika TRF 1996) Vrtec FRAM PZI Qh st 30 kw ogrevanje stacionarno Qh kn 20 kw ogrevanje kuhinjska napa Qh stv 15 kw ogrevanje sanitarne tople vode Qh 58 kw ogrevanje skupaj s faktorjem istočasnosti 0,85 Qkuh 80 kw kuhinja QNB 138 kw p 30 mbar tlak v cevovodu -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 22

23 IZRAČUN PLINSKE INSTALACIJE PO TRF 1 Razvod do več potrošnikov - plinska peč in kuhinja Jeklene cevi po DIN EN kw kg/h 5.35 m3/h 25 mm d sv svetli premer cevi 0.13 mbar/m (pri 10 kg/h in d sv=25 mm) L= 0.3 m DN 25 AV 0 zaporni ventil T T-kos W koleno Lber= 1.3 m d pr 0.3 Pa plinomer G mbar dejanski padec tlaka v cevi Pa 2 Razvod do enega potrošnika - plinska peč Jeklene cevi po DIN EN kw 3.70 kg/h 1.82 m3/h 25 mm d sv svetli premer cevi mbar/m (pri 5 kg/h in d sv=25 mm) L= 8 m DN 25 AV zaporni organ M magnetni ventil T T-kos W koleno Lber= 15.5 m računska dolžina d pr 0.3 mbar plinomer G m3/h d pr 0.81 mbar dejanski padec tlaka v cevi 81.2 Pa 1+2 dovoljeni upor na dolžinski meter v zanki 1+2 L1 1.3 m 0.09 mbar L m 1.11 mbar skupaj 16.8 m 1.5 mbar dovoljeni skupni upor 0.3 mbar padec tlaka skozi plinomer mbar/m dovoljeni padec na meter cevi mbar dejansko stanje < 1.2 mbar -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 23

24 3 Razvod do potrošnikov - kuhinja Jeklene cevi po DIN EN kw 6.29 kg/h 3.10 m3/h 32 mm d sv svetli premer cevi mbar/m (pri 8 kg/h in d sv=32 mm) L= 12 m DN 32 AV zaporni organ M magnetni ventil T T-kos W koleno Lber= 25 m računska dolžina d pr 0.3 mbar plinomer G m3/h d pr 0.93 mbar dejanski padec tlaka v cevi 92.5 Pa 1+3 dovoljeni upor na dolžinski meter v zanki 1+3 L1 1.3 m 0.06 mbar L3 25 m 1.14 mbar skupaj 26.3 m 1.5 mbar dovoljeni skupni upor 0.30 mbar padec tlaka skozi plinomer mbar/m dovoljeni padec na meter cevi mbar dejansko stanje < 1.2 mbar padec tlaka je manjši od 2,5 mbar - USTREZA Določitev padca tlaka skozi plinomer G10 -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 24

25 Izvedba priključka: Načrtovanje, gradnjo in nadzor nad gradnjo plinske instalacije lahko opravlja investitor oz. organizacije, ki jih investitor pooblasti le v soglasju z dobaviteljem plina. Vsa dela je treba opraviti po veljavnih tehničnih predpisih. Dela pri polaganju in varjenju plinovoda lahko opravljajo le za to usposobljene in s strani distributerja plina potrjene organizacije. Gradnjo plinovoda mora voditi in nadzirati strokovno usposobljeno osebje izvajalca in distributerja plina Cevi, armature in fazonski kosil: Za hišni plinski priključek, ki je vkopan v zemlji s prekritjem min. 1m so uporabljene cevi iz polietilena visoke gostote PE 100 tip SRD 11,0. Cevi so izdelane v skladu z SIST ISO 4437 (TRF 1996, G 472 oz. DIN Na vsakem dolžinskem metru morajo imeti cevi vtisnjeno prepisano oznako. Cevi so dobavljene v kolutu. Za spajanje je predviden elektro uporovni način, to je spajanje PE cevi z elektrovarilnimi objekami. Kot cestne zaporne pipe so predvidene PE krogelne pipe, tlačne stopnje NP 4. Za fazonske kose je potrebno uporabljati fazonske kose iz PE, ki imajo enak indeks taline kot cevi zaradi kompatibilnosti spojev pri varjenju. S cevovodom so zvarjeni na elektro uporovni način. Za jekleni del instalacije (priklop požarne pipe na fasadi in priklop na plinohram), so uporabljene jeklene brezšivne cevi po JUS C. B5.221 oz. DIN 2448 oz. DIN EN iz materiala Č oz. St.35. Cevi morajo biti dobavljene s temeljno antikorozijsko zaščito z alkidnim sistemom po sledečem postopku: Razmaščevanje, Čiščenje s peskanjem do stopnje SA2.5, Odpraševanje, Predlak 1X (25mikronov) VARNOST V kuhinji je predvidena detekcija plina. Ta detekcija plina je vezana v elektro projektu na avtomatsko javljanje požara. V primeru previsoke vrednosti koncentracije plina v kuhinji, se sproži avtomatsko javljanje požara z vsemi sirenami. Sistem ustavi tudi delovanje vseh naprav in s tem tudi nape kar pa zapre elektromagnetni ventil na dovodu plina za kuhinjo. V plinski omarici je nameščen elektromagnetni ventil, ki je vezan na tipalo podtlaka v odvodnem kanalu kuhinjske nape. Če ni podtlaka v odvodnem kanalu nape, je magnetni ventil plina zaprt in s tem je preprečen dotok plina v objekt. V primeru, da se med kuhanjem pokvari odvodni ventilator, je mogoče nadaljevati s posegom v krmilno omaro, ki jo je potrebno s ključem odpreti. Tam se ročno vzpostavi odprtje magnetnega ventila za čas kuhanja; varnostno zaščitni sklop Kromschroder. Proces ročnega odprtja magnetnega ventila in odgovornosti za ta postopek morajo biti natančno opisane v požarnem redu in navodilih za posameznike tega požarnega reda. Vsak priključek kuhinjskega plinskega elementa ima temovarovalo in plinsko krogelno pipo. V kotlovnici je enako kot v kuhinji predvideno detekcija plina, vezana na avtomatsko javljanje požara. V primeru previsoke vrednosti koncentracije plina v kotlovnici, se sproži avtomatsko javljanje požara z vsemi sirenami. Sistem zapre elektromagnetni ventil na dovodu plina za kotlovnico. Avtomatsko javljanje požara zapre magnetna ventila za kuhinjo in kotlovnico. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 25

26 Plinska instalacija: Plinska instalacija za objekt je priključena na plinohram z nadtlakom 0,7 bar. Meja notranje plinske instalacije je glavna požarna pipa v nadometni omarici na zunanji strani objekta, ki je priključena na jekleni del plinskega priključka na eni strani in odvod produktov zgorevanja na drugi strani Notranja plinska instalacija: Po napeljavi se bo transportiral UNP z nadtlakom 30 mbar od plinomera do porabnikov. Za notranjo napeljavo veljajo»tehnični predpisi za plinsko instalacijo po»trf 1996, SIST EN 1775 Cevi ki se uporabijo so Cu z oznako plin vidne inštalacije, pod tlakom pa Fe jeklene izvedbe. Tip spojk za spajanje PROFIPRESS G FRABOPRESS, material spojk baker, rdeča litina; rumena pika, GAS PN 5 GT/1. VIEGA DVGW, z tesnilom v spojki HNBR rumeno. Izdelavo, predelave in vzdrževalna dela na plinski napeljavi lahko razen dobavitelja plina opravljajo tudi ostala instalacijska podjetja v soglasju z dobaviteljem plina. Plinska napeljava in njeni posamezni deli morajo biti takšni, da so varni pri pravilni uporabi. Uporabljeni materiali morajo imeti ustrezne ateste za uporabo zemeljskega plina Cevi in armatura: Notranja napeljava je izdelana FE jeklene brezšivne cevi. Cevi morajo biti dvakrat korozijsko zaščitene, pod tlakom ovite z Dekoral trakom. Kjer so vidne, morajo biti obarvane z rumeno barvo Montaža Cevi so med seboj spojene z varjenjem s čelnim V-zvarom. Varijo lahko samo varilci z veljavnim atestom. Spoji z armaturo pod DN 50 so navojni, le ti morajo biti izdelani o JUS M.B Maksimalna dolžina navoja je: DN (mm) Dolžina navoja (mm) 15 16,3 19,1 21,4 21,4 Napeljave morajo potekati tako, da ni možnosti mehanskih poškodb. Plinska napeljava ne sme biti pritrjena na druge napeljave in ne sme služiti kot podpora za druge napeljave. Položena mora biti tako, da na njo ne kaplja kondenz ali voda z drugih napeljav. Pritrditev cevi mora biti narejena ognjevarno, nosilni deli cevnih podpor morajo biti iz negorljivih materialov in ne smejo biti privarjeni na napeljavo. Maksimalna razdalja med podporami znaša: DN (mm) Razdalja med podporami (m) 1,7 1,9 2,2 3,0 3,3 4,0 Pri preboju skozi stene in strope morajo biti vgrajene zaščitne cevi, ki gledajo na vsaki strani 5 cm iz zidu. Biti morajo iz materiala odpornega proti koroziji ali zaščitene pred korozijo. Notranja napeljava mora biti ozemljena na primeren način v skladu s predpisi. Kovinskih plinovodov se ne sme uporabljati kot zaščitna ali delovna ozemljila, niti kot zaščitne odvodnike v jakotočnih napeljavah. Prav tako se jih ne sme uporabljati za odvodnike v strelovodnih napeljavah Zaščita napeljave: Vidna oziroma nadometno vodena napeljava je po predhodnem čiščenje do kovinskega sijaja in oplesku s temeljito barvo popleskana z rumeno barvo. Podometna napeljava in napeljava v kineti mora biti zaščitena na enak način kot zunanji vklopni plinovodi s PVC ali PE trakovi, le izjemoma in na krajših razdaljah pa z dekorodalom. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 26

27 Dokončani, vendar še ne priključeni, mirujoči ali iz obratovanja vzeti notranji plinovodi, morajo imeti vse odprtine tesno zaprte s čepi, kapami, pokrovi ali slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. Zaprti zaporni elementi (na primer pipe, zasuni, lopute) ne veljajo kot tesne zapore, razen varnostnih priključkih armatur po DIN 3383, 1. in 4. del. Pred ločevanjem ali spajanjem, pred montažo ali vgradnjo delov napeljave, armatur, plinomerov, regulatorjev tlaka in podobno, kot tudi pri nameščanju ali odstranjevanjem čepov, je treba kovinske plinovode zaščititi pred iskrenjem, s premostitvijo ločenih delov. Za premostitev se uporabi gibko, izolirano bakreno pletenico s presekom najmanj 16mm2 in ne daljšo od 3m. Priključne spojke morajo biti prirejene premeru cevi. Pri priključevanju je treba paziti na dober električni stik. Stična mesta je treba pred uporabo prizemnih spojk, očistiti do kovinskega sijaja. Vmesno vlaganje kovinskih folij ni dovoljeno Delo na plinovodih pod plinom: Pri delih na plinovodih pod plinom je treba upoštevati točko 3.5. (DVGW TRGI 1986) Priključitev trošil: Vsak priključek trošila v kuhinji in kotlovnici je izveden s krogelno pipo s termičnim varovalom Kontrola plinske napeljave: Kontrola plinskega razvoda obsega: Vizualni pregled Kontrolo zvarjenih spojev, Preizkus trdnosti cevovoda, Preizkus tesnosti cevovoda. Vsi preizkusi morajo biti opravljeni na način, ki je predpisan v DRF Preizkusni medij je zrak, dušik ali kakšen drug interni plin. Pri preizkusu smejo biti pristopni samo delavci, ki so potrebni pri izvedbi preizkusa. Prostor mora biti zavarovan, dostop nezaposlenim ni dovoljen. Vsi spoji na napeljavi morajo biti vidni in dostopni. Napeljava ne sme biti izolirana, zasuta ali zazidana. Preizkus se lahko opravi po odsekih. O rezultatu preizkusa je potrebno napraviti zapisnik z navedbo vseh parametrov preizkusa. Zapisnik podpišeta za izvedbo preizkusa odgovorni delavec in nadzornik Predpreizkus oziroma preizkus trdnosti cevovoda Trdnostni preizkus je obremenilni preizkus in je omejen na novopoloženo napeljavo z delovnim tlakom do 100 mbar brez armature. V preizkus je lahko zajeta tista armatura, katere tlačna stopnja ustreza preizkusnemu tlaku. Med preizkusom morajo biti vsi izpusti na napeljavi tesno zaprti s čepi ali slepimi prirobnicami. Preizkusni tlak je 1 bar. Čas trajanja preizkusa je 10 min. V tem času preizkusni tlak ne sme pasti. Priporočljivo je med preizkusom premazati vse spoje s penečim sredstvom in jih rahlo obtolči Preizkus tesnosti cevovoda: Preizkus tesnosti je omejen na napeljavo z armaturo z delovnim tlakom do 100 mbar, vendar brez trošil in pripadajočih regulacijskih in varnostnih naprav. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 27

28 Tesnostni preizkus se opravi s tlakom 150 mbar. Po izenačitvi temperatur (10 min) preizkusni tlak ne sme pasti v času trajanja preizkusa, ki je najmanj 10 min. Merilni instrument mora biti tako natančen, da se lahko odčita padec tlaka za 0,1 mbar. Spodaj navedeni deli so lahko izvzeti iz preizkusov po tč in , če so preizkušeni s plinom pod delovnim tlakom s penečim se sredstvom po DIN 30657: 1. spoji z glavnim zapornim ventilom, z regulatorji, plinomeri, 2. trošila, priključna z armaturami in z deli napeljave pod plinom, 3. kratki odcepni in priključni vodi, 4. zamašene preizkusne odprtine. Ti deli so tesni, če se ne tvorijo mehurji Spuščanje plina v napeljavo Pred spuščanjem plina v napeljavo je potrebno ugotoviti, če so bili v skladu s predvideno tlačno stopnjo opravljeni vsi zahtevani tlačni preizkusi in če je napeljava tesna. Neposredna pred spuščanjem plina se je treba prepričati, da so vsi izpusti na napeljavi zaprti. To se lahko opravi z merjenjem tlaka, ki je najmanj takšen kot predvideni delovni tlak ali pa neposredno po tlačnem preizkusu. Napeljavo je potrebno s plinom izpihovati toliko časa, da je izrinjen iz napeljave ves zrak ali inertni plin. Plin je potrebno preko gumijaste cevi varno spuščati na prosto. Če so količine manjše, se lahko plin pokuri na primernem gorilniku, (npr. kuhalniku ali kontrolnem gorilniku). Pri tem je potrebno zagotoviti zadostno zračenje prostora. Pri napeljavi z delovnim tlakom do 120 mbar se lahko manjše količine plina odvaja z zadostnim zračenjem prostora. Pri vseh načinih je potrebno odstraniti vire vžiganja, ki niso potrebni neposredno za izgorevanje plina (kajenje, vklapljanje električnih aparatov in stikal, obratovanje drugih kurišč). Neposredno po spuščanju plina je potrebno preizkusiti vsa spojna mesta, ki niso bila zajeta v glavni preizkus oz. v kombinirani obremenilni preizkus in preizkus tesnosti Nastavitev in preizkus delovanja trošil: Pri nastavitvi in preizkusu delovanja trošil, je potrebno upoštevati proizvajalčeva navodila za vgradnjo in obratovanje in posebne pogoje distributerja plina. Na osnovi oznake trošil je pred zagonom potrebno ugotoviti, če so trošila primerna za vrsto in tlak plina, ki je v napeljavi. Trošila je potrebno nastaviti na nazivno toplotno obremenitev po eni izmed priznanih metod (pretočna, tlačna) Zagon trošil: Plinsko napeljavo se lahko izroči v redno obratovanje, ko jo pregleda komisija za tehnični pregled in o pregledu posreduje pozitivno mnenje. Pred tem je potrebno regulirati vse naprave in opraviti vse preizkuse. Poizkusno obratovanje v soglasju s pristojno tehnično inšpekcijo in distributerjem plina traja do 72 ur. Izvajalec del je dolžan izdelati shemo napeljave, ki mora biti na vidnem mestu v kotlarni in natančna navodila za obratovanje. Prav tako mora izdelati projekt izvedenih del Kontrola in vzdrževanje. Kontrolo in vzdrževanje plinskih trošil in gorilnikov predpiše proizvajalec. Poleg tega je potrebno 1x letno kontrolirati odpiranje in zapiranje zapornih organov. -Tekst_strojne_vrtec_Fram- - nova gradnja_ PZI- Stran 28