ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike
|
|
- Αποστόλης Δημαράς
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Inštitut za elektroniko ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Bojan Jarc, Rudolf Babič. izdaja (drugi ponatis) MARIBOR 3
2 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Inštitut za elektroniko ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Bojan Jarc, Rudolf Babič. izdaja (drugi ponatis) MARIBOR 3
3 Copyright 3. Prva izdaja, drugi ponatis, oktober 3. ELEKTRONIKA: Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike AVTORJA: VRSTA PUBLIKACIJE: STROKOVNI RECENZENT: JEZIKOVNI PREGLED: ZALOŽBA: TISK: NAKLADA: doc. dr. Bojan Jarc, izr. prof. dr. Rudolf Babič navodilo za vaje doc. dr. Mitja Solar Bojana Samarin, prof. Založniška dejavnost Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Tiskarna tehniških fakultet Maribor 7 izvodov Vse pravice so pridržane. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor (75.8) (76.5) JARC, Bojan Elektronika : Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike / Bojan Jarc, Rudolf Babič. -. izd.,. ponatis - Maribor : Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 3 ISBN Babič, Rudolf COBIS-ID AVTORJEV NASLOV: POPRAVKI: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, Maribor, Smetanova 7 bojan.jarc@uni-mb.si
4
5 Predgovor Pričujoče gradivo dopolnjuje in zaokrožuje predavanja ter računske vaje pri predmetu Elektronika za študente univerzitetnega programa računalništva in informatike. Navodila za laboratorijske vaje so zasnovane tako, da se vanje vnašajo merilni rezultati, karakteristike in odgovori na vprašanja. Pravilno izpolnjeno gradivo bo predstavljalo osnovni študijski pripomoček. Podane so vaje s področij: signalov, polprevodniških elementov, analognih in digitalnih elektronskih vezij, oblikovanja in generiranja signalov, ter pretvornikov signalov. Večino vaj opravljajo študenti samostojno. Izjeme so tiste točke, ki so označene z. Te vaje se izvajajo z demonstracijo. Ob koncu bi se želela zahvaliti strokovnemu recenzentu doc. dr. Mitji Solarju za vse koristne pripombe in nasvete pri nastajanju navodil za vaje ter prof. Bojani Samarin za jezikovno oblikovanje besedila. V Mariboru, novembra Avtorja
6 II Kazalo. SIGNALI. Napajalni viri. Prenos signalov 3. POLPREVODNIŠKI ELEMENTI 8. Upor in polprevodniška dioda 8. Bipolarni spojni tranzistor (BJT) 4.3 MOS FET tranzistor 3. ANALOGNA ELEKTRONSKA VEZJA 8 3. Operacijski ojačevalnik 8 4. DIGITALNA ELEKTRONSKA VEZJA Osnovni logični elementi OBLIKOVANJE IN GENERIRANJE SIGNALOV 4 5. Primerjalnik in primerjalno vezje s histerezo (Schmittovo preklopno vezje) 4 5. Kvarčni oscilator Funkcijski generator PRETVORNIKI SIGNALOV Digitalno-analogni in analogno-digitalni pretvorniki 53
7 III Pomen pogosteje uporabljenih simbolov G - napetostni vir V - merilnik napetosti A - merilnik toka µa - merilnik toka f - frekvenca ω - krožna frekvenca T - perioda T A - temperatura okolice (ambient temperature) Q, - delovna točka (quiescent) I BQ, I CQ, I EQ - bazni, kolektorski, emitorski tok delovne točke U BEQ - napetost delovne točke med bazo in emitorjem U CEQ - napetost delovne točke med kolektorjem in emitorjem U CES - napetost nasičenja med kolektorjem in emitorjem U BES - napetost nasičenja med bazo in emitorjem U T - termična napetost h FE, B - enosmerni tokovni ojačevalni faktor h fe, β, h e - izmenični tokovni ojačevalni faktor r BE, h e - dinamična upornost spoja baza-emitor THD - faktor harmoničnih popačenj (Total Harmonic Distortion) U P - pragovna napetost (v angleški literaturi tudi U T - threshold voltage) µ - gibljivost nosilcev (elektroni 5 cm /Vs ali vrzeli 5 cm /Vs), ε - dielektrična konstanta (SiO : 4ε, ε = 8,85 - As/Vm), t ox - debelina oksida (, µm), L - dolžina kanala, W - širina kanala, f ZG, f -3dB - zgornja frekvenčna meja f SP - spodnja frekvenčna meja f T - tranzitna mejna frekvenca A - ojačenje odprte zanke t PLH - čas zakasnitve vezja ob preklopu izhoda z nizkega na visok logični nivo (PLH - Propagation Low to High) t TLH, t R - čas naraščanja ( 9 %), (TLH - Transition Low to High) t THL, t F - čas padanja (9 %), (THL - Transition High to Low) U P - preklopna napetost U H - napetost histereze LSB - najniže utežni bit (Least Significant Bite) MSB - najviše utežni bit (Most Significant Bite) f S - frekvenca vzorčenja
8
9 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike. SIGNALI. Napajalni viri Vaja seznanja z osnovnimi napajalnimi viri, z njihovo uporabo in lastnostmi. Z meritvami U-I karakteristike in notranje upornosti določimo elemente nadomestnega vezja, s katerimi so opisane izbrane vrste napajalnikov.. Povežite napajalni vir z bremenom in uporabite instrumenta za meritev napetosti in toka. Vezalno shemo prikazuje slika.. Izmerite in narišite U-I karakteristiko treh napetostnih virov: baterije, napajalnika (napajalno napetost naj bo enaka kot je bila napetost odprtih sponk baterije, tok kratkega naj bo,4 A) in signalnega napetostnega vira (izhod iz CMOS logičnega vezja). Merite le do maksimalnega toka I max = ma. G V A POT napetostni vir Slika.: Vezalna shema Popis instrumentov, naprav in elementov: G - baterija U BAT = 4,5 V, napajalnik HM 74, model s CMOS vezjem, V - digitalni univerzalni instrument HM 8, A - univerzalni instrument UNIVO ali UNIMER, POT - drsni upor 33 Ω. U[V] I[mA] baterija napajalnik sig. vir Tabela.: Izmerjene vrednosti napetosti
10 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike U[V] I [ma] Slika.: U-I karakteristike posameznih napetostnih virov. Posamezne napajalne vire za kratek čas obremenite z bremenom R B = Ω. Opišite, kaj se zgodi z napetostjo in tokom? Odg.: 3. Na osnovi izmerjenih rezultatov izračunajte notranjo upornost napetostnih virov R g pri delovnih pogojih, ki so določeni z mirovnim tokom: baterija U I BQ = 5mA, R gb = I = Q napajalnik I NQ = 5mA signalni vir U, R gn = = I Q U I SVQ = 3mA, R gsv = = 4. Narišite nadomestna vezje napetostnih virov in pripišite izmerjene vrednosti napetosti odprtih sponk in notranje upornosti: baterija napajalnik signalni vir I Q
11 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 3. Prenos signalov Vaja seznanja študente z laboratorijskim funkcijskim generatorjem, z osnovnim signalnim virom za generiranje sinusnega, trikotnega in pravokotnega signala. Prikazuje prenos različnih oblik signalov preko žičnega komunikacijskega kanala in preko ojačevalnika ter seznanja z meritvami parametrov opazovanega signala v časovnem in frekvenčnem prostoru. A Prenos signalov preko žičnega kanala. S signalnim virom generirajte periodični sinusni in pravokotni signal s frekvenco f = khz in amplitudo U a =,5 V Priključite ga na komunikacijski kanal. Vezalno shemo prikazuje slika.3. komunikacijski kanal g izh G u u X Y generator OSC Slika.3: Meritev frekvence in amplitude signala z osciloskopom Popis instrumentov, naprav in elementov: G - funkcijski generator HM 83, OSC - osciloskop HM 57, komunikacijski kanal - modul ali svitek kabla.. Z osciloskopom izmerite in narišite časovne poteke signalov na vhodu in izhodu kanala. Kakšna je oblika, amplituda, frekvenca f in perioda T signala na vhodu in izhodu kanala. Meritev: = ω f = T π = = f u g, u izh [V],5 -,5 - π π 3π 4π π t/t,5,5 t[ms] Slika.4: Časovna diagrama sinusnega periodičnega signala
12 4 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike u g, u izh [V],5 -,5 - π π 3π 4π π t/t,5,5 t [ms] Slika.5: Časovna diagrama pravokotnega periodičnega signala 3. Z osciloskopom, ki omogoča izračun FFT signala, izmerite in narišite amplitudna spektra sinusnega in pravokotnega signala na vhodu in izhodu komunikacijskega kanala. A n [V],5 3 4 n ω ω 3ω 4ω ω f f 3f 4f f Slika.6: Amplitudna spektra sinusnega periodičnega signala
13 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 5 A n,5 [V],5 3 4 n ω ω 3ω 4ω ω f f 3f 4f f Slika.7: Amplitudna spektra pravokotnega periodičnega signala 4. Kaj je vzrok za različne amplitude višjih harmonikov vhodnega in izhodnega signala? Odg.: 5. Izračunajte in zapišite Fourierjevo vrsto omenjenih periodičnih signalov. Izračunane vrednosti primerjajte z meritvijo. sinusni signal u ( t) S = pravokotni signal u ( t) P = 6. Kakšen je spekter omenjenih periodičnih signalov? Obkrožite pravilni odgovor: zvezni, ali diskretni. 7. Kakšen je spekter neperiodičnih signalov? Obkrožite. zvezni, ali diskretni. B Prenos signala preko ojačevalnega vezja. Povežite močnostni ojačevalnik s funkcijskim generatorjem in osciloskopom kot to prikazuje slika.8. Amplitudo vhodnega signala izberite tako, da bo izhodni signal v področju srednjih frekvenc nepopačen. Izmerite ojačenje pri srednjih frekvencah A in v ostalih točkah po tabeli.. Narišite frekvenčno karakteristiko ojačevalnika. G ojačevalnik f g izh ~ u u X Y generator OSC Slika.8: Meritev frekvenčne karakteristike ojačevalnika
14 6 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Popis instrumentov, naprav in elementov: G - funkcijski generator HM 83, OSC - osciloskop HM 57, ojačevalnik - model močnostnega ojačevalnika. f [Hz] A [db] A = A - A - A -6 A -3 A A -3 A -6 A - A - db Tabela.: Izmerjeno ojačenje A [db] f [Hz] Slika.9: Izmerjena frekvenčna karakteristika ojačevalnika. Na vhod ojačevalnika priključite generator pravokotnega signala s frekvenco khz in amplitudo,5 V. Izmerite in narišite časovni potek vhodnega in izhodnega signala. ojačevalnik g izh G u u X Y generator OSC Slika.: Meritev odziva ojačevalnika na pravokotni signal
15 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 7 Popis instrumentov, naprav in elementov: G - funkcijski generator HM 83, OSC - osciloskop LeCroy 936, ojačevalnik - model močnostnega ojačevalnika. u izh [V] u [V] g,5 -,5 - π π 3π 4π π t/t 5 5 t [µs] Slika.: Časovna diagrama pravokotnega vhodnega in izhodnega signala ojačevalnika 3. Z osciloskopom, ki omogoča izračun FFT signala, izmerite in narišite amplitudni spekter izhodnega signala. A n [V],5 3 4 n ω ω 3ω 4ω ω f f 3f 4f f Slika.: Amplitudni spekter odziva ojačevalnika na pravokotni vhodni signal
16 8 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike. POLPREVODNIŠKI ELEMENTI. Upor in polprevodniška dioda Vaja opisuje primerjavo U-I karakteristik dveh različnih uporov in polprevodniške diode. Prikazuje določitev enosmerne (statične) in izmenične (dinamične) upornosti pri posameznih elementih ter osnovno uporabo diode v polvalnem usmerniku.. Sestavite vezje za merjenje U-I karakteristik po sliki.. Izmerite, narišite in primerjate U-I karakteristike uporov Ω, 47 Ω in diode BA5 (ekvivalent N448). Kataloško podano karakteristiko diode pri temperaturi okolice T A = 5 C prikazuje slika.3. Slika.: Oblike diod (od leve proti desni: LED, Zener, usmerniška, signalna) A E I U BAT V U R D Slika.: Meritev U-I karakteristike Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, V - digitalni univerzalni instrument HM 8, A - univerzalni instrument UNIVO ali UNIMER, R - upor, D - dioda BA5.
17 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 9 U [V] I [ma] R = Ω R = 47 Ω Tabela.: Izmerjene vrednosti pri uporu I [ma] 5 5 U [V],3,5 - Tabela.: Izmerjene vrednosti pri diodi 5 5 I [ma] Slika.3: Kataloško podana karakteristika diode ,5 -, -,5,,5,,5 U [V] Slika.4: Izmerjene karakteristike. Iz narisane karakteristike izračunajte upornosti uporov pri toku I RQ = ma. Kakšni sta vrednosti U RQ? U R izm = I = U RQ =
18 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike U R izm = I = U RQ = 3. Kako se R spreminja s spremembo delovne točke? Odg.: 4. Iz označbe upornosti z barvno kodo odčitajte vrednosti uporov. Kolikšne so tolerance upornosti, označene na uporih? Ali se izmerjene vrednosti upornosti nahajajo znotraj tolerančnega območja? R = Ω barvna koda: barva, ki označuje tolerance: tolerance: % izmerjena vrednost v območju toleranc: DA NE R = 47 Ω barvna koda: barva, ki označuje tolerance: tolerance: % izmerjena vrednost v območju toleranc: DA NE 5. Na osnovi izmerjene karakteristike izračunajte enosmerno (statično) in izmenično (dinamično) upornost diode v delovni točki pri I Q = ma. Izračunajte relativni pogrešek izračunane dinamične upornosti od izmerjene. meritev R Sm U Q U = = r I dm = = izračun / r Q di I Q = U T mv I = 5 ma = di dm relativni pogrešek / (%) = % = 6. Sestavite vezje polvalnega usmernika z diodo za merilne namene, kot to prikazuje slika.6. Vhodni signal naj bo sinusne oblike s frekvenco f = khz in amplitudo U a = 5 V. r Q r r r dm Slika.5: Kondenzatorja (od leve proti desni: folijski, elektrolitski)
19 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike G f ~ u g D R k S C µ F OSC Slika.6: Polvalni usmernik - merilnik temenske vrednosti Popis instrumentov, naprav in elementov: G - funkcijski generator HM 83, OSC - osciloskop HM 57, R - upor, D - dioda, C - kondenzator, S - stikalo. 7. Izmerite in narišite časovni potek vhodnega in izhodnega signala u brez priključenega kondenzatorja (stikalo S je razklenjeno). U [V] u X Y t [ms] Slika.7: Časovna poteka vhodnega in izhodnega signala polvalnega usmernika 8. Sklenite stikalo S. Časovni potek izhodne napetosti vrišite v sliko.7. Katero vrednost vhodne napetosti dobite na izhodu? Kot kaj lahko uporabite narisano vezje? Odg.: 9. Kako bi z univerzalnim instrumentom (Ω-metrom) preverili, ali je dioda brezhibna? Odg.:. Z osciloskopom si poglejte karakteristike uporov kω in kω ter Zenerjeve in LED diode. Prerišite jih v ustrezen graf.8 oz..9.
20 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Slika.9: Oblika U-I karakteristik uporov kω in kω Slika.8: Oblika U-I karakteristik Zenerjeve in LED diode Slika.: U-I karakteristika prevodnega področja LED diod Slika.: Spektralna distribucija LED diod
21 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 3 Slika.: U-I karakteristike Zener diod Slika.3: Dinamične upornosti Zener diod v odvisnosti od toka
22 4 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike. Bipolarni spojni tranzistor (BJT) Pri tej vaji se slušatelji seznanijo z bipolarnim tranzistorjem, določevanjem tipa tranzistorja, spoznajo njegovo izmenično nadomestno vezje in parametre. Praktična uporaba tranzistorja je prikazana z ojačevalnim in stikalnim vezjem. A Tip tranzistorja, model, parametri. Za priloženi bipolarni tranzistor (BC37B, BC547B,...) z Ω-metrom določite bazo, tip tranzistorja in ugotovite, ali je tranzistor brezhiben. Preostali elektrodi, kolektor in emitor, določite s pomočjo kataloga. Narišite grafični simbol in model s pn spoji, s katerima ponazorite vaš tip tranzistorja. Tip tranzistorja: Grafični simbol: Model s pn spoji: Kako ste preverili, ali je tranzistor brezhiben? Odg.: Slika.4: Bipolarni tranzistor s priključki. Slika.5 prikazuje enosmerno nadomestno vezje bipolarnega tranzistorja. Z univerzalnim instrumentom izmerite enosmerni tokovni ojačevalni faktor tranzistorja h FE = B in njegovo vrednost pripišite na sliko. U BE B I B h I FE B I C C U CE h FE = B = E Slika.5: Enosmerno nadomestno vezje (model) bipolarnega tranzistorja B Meritev polja izhodnih karakteristik I C = f(u CE ), I B = parameter. Sestavite vezje za merjenje enosmernih izhodnih karakteristik bipolarnega tranzistorja po sliki.6. Izmerite in narišite izhodno karakteristiko I C = f(u CE ). Bazni tok je parameter, ki ga nastavite z napetostnim virom U BAT ter uporom R B na vrednost µa. Izračun vrednosti napetosti U BAT prikazuje enačba (). U BAT U BE I B = U BAT = I BRB U BE = () R B
23 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 5 U BAT R B BC547B I B µ A T 47k U BE I C V U CE A U BAT Slika.6: Vezje za merjenje enosmernih karakteristik bipolarnega tranzistorja Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, V - digitalni univerzalni instrument HM 8, A - univerzalni instrument UNIMER, µa - univerzalni instrument UNIVO, T - bipolarni tranzistor BC37B ali BC547B, R B - upor. I B = µa I C [ma] U CE [V] 5,,,3 5 Tabela.3: I C = f(u CE ), I B = µa Slika.7: Kataloške izhodne karakteristike I C = f(u CE ), I B = parameter
24 6 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike I [ma] C U [V] Slika.8: Izmerjena izhodna karakteristika I C = f(u CE ), I B = µa. Za izbrano delovno točko Q(U CEQ = V, I BQ = µa) določite iz polja karakteristik I C (U CE ) na sliki.7 tokovni ojačevalni faktor tranzistorja h e = h fe. I C h e = hfe = = () I B U CE = ( CEQ ICEQ ) QU, = 3. Iz polja karakteristik I C (U CE ) določen parameter h e primerjate h FE, ki ste ga izmerili z merilnikom tokovnega ojačenja tranzistorja. Zakaj se razlikujeta? Odg.: C Meritev polja vhodnih karakteristik I B = f(u BE ), U CE = parameter. Izmerite vhodno karakteristiko I B = f(u BE ) bipolarnega tranzistorja. Uporabite isto vezje kot za meritev izhodne karakteristike (glej sliko.6). Napetost U CE = 3 V je parameter in jo nastavite z napetostnim virom U BAT, ko je U BAT = V. U CE = 3 V I B [µa] 5 3 U BE [V],,5,6 Tabela.4: I B = f(u BE ), U CE = 3 V CE
25 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 7 I [µa] B 3,,,3,4,5,6,7 U [V] BE Slika.9: Vhodna karakteristika tranzistorja I B = f(u BE ), U CE = 3 V. Za izbrano delovno točko, Q(U CEQ = 3 V, I BQ = µa), določite iz izmerjene karakteristike I B (U BE ) parameter h e. U BE h e = = (3) I B U CE = 3. Narišite poenostavljeno izmenično nadomestno vezje (model) bipolarnega tranzistorja predstavljeno s h e parametri in pripišite vrednosti parametrov. Slika.: Poenostavljeno izmenično nadomestno vezje bipolarnega tranzistorja s h e parametri 4. Primerjate vrednosti h e z r BE pri poenostavljenemu π modelu tranzistorja. r r BE E g m U = I β = h B = h U = I fe FE BE C I = U BE B C BE UCE = = h U I e U = β I, BE E BE C, I U = β r CQ T E β βu = g I I, β = I m C CQ T, B UCE = 5. Narišite poenostavljeno π nadomestno vezje (model) bipolarnega tranzistorja in pripišite vrednosti parametrov., (4)
26 8 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Slika.: Poenostavljeno π nadomestno vezje bipolarnega tranzistorja 6. Kakšna je zveza med h e in r BE ter h e in β? Odg.: D Uporaba : Ojačevalno vezje z bipolarnim tranzistorjem. Sestavite ojačevalno vezje z BJT po sliki.. S potenciometrom P nastavite delovno točko Q(U CEQ =,5 V ± 5 %, I CQ =,5 ma). Vhodni signal naj bo sinusne oblike s frekvenco f = khz in s tako amplitudo, da izhodni signal ne bo popačen. Z osciloskopom opazujte in izmerite vhodno in izhodno napetost ter izračunajte napetostno ojačenje A U ojačevalnika. P k R C k C nf u VH C nf R B 47k T BC547B u IZH u IZH U BAT 5V X Y OSC Slika.: Enostopenjski ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Popis instrumentov, naprav in elementov: u VH - funkcijski generator HM 83, OSC - osciloskop HM 57, U BAT - napajalnik HM 74, T - bipolarni tranzistor BC37B ali BC547B, P - potenciometer, C, C - kondenzator, R C, R B - upor.
27 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 9 Meritev: u u A A VH IZH U U = = u = u IZH VH = [ db] = log A = U (5). Narišite časovna diagrama izhodnih napetosti u IZH in u IZH. V čem se razlikujeta? Odg.: u IZH, u IZH [V] t [µs] Slika.3: Časovni potek izhodne napetosti u IZH in u IZH (pred in za C ) 3. Narišite izmenično nadomestno vezje ojačevalnika, ki ga prikazuje slika.. Slika.4: Izmenično nadomestno vezje ojačevalnika na sliki. 4. Napetostno ojačenje izračunajte še s pomočjo enostavne enačbe, ki izhaja iz π nadomestnega vezja tranzistorja. A I U U CQ T = g = = m R C I CQR = U T C = (6)
28 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 5. Amplitudo vhodnega signala povečujte in na kolektorju tranzistorja merite izhodni signal. Kaj se zgodi pri dovolj povečanem vhodnem signalu? Narišite časovni diagram takšne izhodne napetosti. uizh [V] t [µs] Slika.5: Časovni potek izhodne napetosti Odg.: Zapišite izhodna napetostna nivoja: U nizek = U visok = Izmerite napetost nasičenja tranzistorja. U CES = U nizek = E Uporaba : Stikalno vezje z bipolarnim tranzistorjem. Za stikalno vezje z BJT na sliki.6 si na osciloskopu oglejte prenosno (preklopno) karakteristiko u = f(u ) in jo v merilu prerišite. R k C u R B 47k BC547B T u U BAT 5V X Y OSC Slika.6: Stikalno vezje z bipolarnim tranzistorjem
29 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Popis instrumentov, naprav in elementov: u - funkcijski generator HM 83, OSC - osciloskop HM 57, U BAT - napajalnik HM 74, T - bipolarni tranzistor BC37B ali BC547B, R C, R B - upor. u [V] u [V] Slika.7: Preklopna karakteristika stikala s tranzistorjem. Vezje lahko uporabimo za ojačevalnik, seštevalnik, invertor (obkrožite pravilen odgovor). F Uporaba 3: Stikalno vezje s tranzistorjem za krmiljenje LED diode. Za stikalno vezje s tranzistorjem in izhodno LED diodo izračunajte R ZAŠČ tako, da bo dioda svetila, ko bo na vhodu vezja napetost, ki ustreza logični enici (5 V). Upoštevajte, da je po U-I karakteristiki iz slike. pri toku diode I D = ma, napetosti na LED diodi U D =,5 V. Vezalno shemo prikazuje slika.8. U BAT U D U CES R = = (7) ZAŠČ I D R ZAŠČ I D U D LED I B U R BC37B 47k U U 5V BAT Slika.8: Stikalno vezje z LED diodo
30 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Popis instrumentov, naprav in elementov: U - funkcijski generator HM 83, U BAT - napajalnik HM 74, T - bipolarni tranzistor BC37B ali BC547B, R ZAŠČ, R B - upor, LED - svetleča dioda.. Izmerite izhodni napetosti za oba napetostna nivoja. U nizek = U LOW = U visok = U HIGH = 3. Izračunajte in izmerite tok nasičenja I CS. Izračun: Meritev: 4. Izračunajte velikost toka I, ko je na vhodu vezja logična enica (5 V). U-UBE I = = (8) R 5. Ali je glede na zahtevo, da je tranzistor ob logični enici na vhodu zanesljivo v nasičenju, upornost R B pravilno izbrana? Utemeljite odgovor. Odg.: 6. Ali lahko prikazano stikalno vezje krmilimo z logičnim vezjem CMOS? Utemeljite odgovor glede na velikost toka, ki teče iz CMOS vezja pri logični na izhodu. Odg.: 7. Kako bi preoblikovali vezje, da bi LED dioda svetila pri vhodni napetosti, ki ustreza logični ničli (U =, V)? Narišite vezje. B.3 MOS FET tranzistor S to vajo se slušatelji seznanijo z MOS FET tranzistorjem, določevanjem tipa tranzistorja, z njegovim izmeničnim nadomestnim vezjem in s parametri, s katerimi je določeno nadomestno vezje. Praktična uporaba prikazuje MOS FET tranzistor v vezju za izvedbo osnovnih logičnih operacij, v vezju invertorja in v NIN vezju.
31 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 3 A Tip MOS tranzistorja, osnovni parametri in model. Za priloženi MOS tranzistor (BS7,...) z Ω-metrom določite vrata (gate) in tip tranzistorja. Preostali elektrodi, izvor (source) in ponor (drain), določite s pomočjo kataloga. Narišite grafični simbol, s katerim ponazorite vaš tip tranzistorja. Tip tranzistorja: Grafični simbol: N-kanalni P-kanalni Slika.9: MOS tranzistor s priključki. Kako ste določili tip tranzistorja? Odg.: 3. Odvisnost toka i D = f(u GS, U P ) za delovanje MOS tranzistorja v področju nasičenja opisuje približna enačba (9). področje nasičenja < U U < U (enačba velja za NMOS tranzistor): GS P DS β β U GS D ( GS P ) P = U U = U U P i (9) µε W β = () L t ox µ - gibljivost nosilcev (elektroni 5 cm /Vs ali vrzeli 5 cm /Vs), ε - dielektrična konstanta (SiO : 4ε, ε = 8,85 - As/Vm), t ox - debelina oksida (, µm), L - dolžina kanala in W - širina kanala. 4. Iz kataloško podane prenosne karakteristike I D = f(u GS ) (glej sliko.3) določite napetost praga U P. V polje izhodnih karakteristik I D = f(u DS ) (glej sliko.3) vrišite krivuljo U DS = U GS - U P, ki med seboj ločuje linearno področje in področje nasičenja. Označite področje nasičenja.
32 4 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Slika.3: Tipične izhodne karakteristike I D = f(u DS ), U GS = parameter Slika.3: Tipična prenosna karakteristika I D = f(u GS ), U DS = parameter 5. Slika.3 prikazuje izmenično nadomestno vezje MOS tranzistorja, predstavljeno z y parametri. Nadomestno vezje velja za majhne signale in delovne točke v področju nasičenja (aktivno področje delovanja). Kakšna je razlika glede na BJT tranzistor? Odg.: u G GS gu GS i r d D g = r = S Slika.3: Izmenično nadomestno vezje (model) MOS tranzistorja za področje nasičenja Na osnovi kataloško podanih karakteristik I D = f(u DS ) (glej sliko.3) in I D = f(u GS ) (glej sliko.3) določite parametra g in r v delovni točki Q(U DSQ =,5 V, I DQ = ma). Dobljene vrednosti vpišite na sliko.3. Strmina MOS tranzistorja je I D g = = U GS UDS= Strmino MOS tranzistorja lahko izračunamo tudi iz enačbe (9). Z odvajanjem enačbe (9) po U GS dobimo g di ( U ) = D = GS U P du GS () β. ()
33 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 5 Notranja izmenična upornost r je U DS r =. (3) I D UGS = B N-MOS invertor. Z N-MOS tranzistorjem sestavite osnovni logični element invertor. Z osciloskopom posnemite njegovo prenosno (preklopno) karakteristiko. Vezalno shemo prikazuje slika.33. Na vhod vezja priključite sinusni izmenični signal s frekvenco Hz tako, da bo amplituda signala v mejah napajalne napetosti od do 5 V. To nastavite z enosmerno prednapetostjo (OFF SET). u G u T BS7 R k D u U BAT 5V X Y OSC Popis instrumentov, naprav in elementov: u G - funkcijski generator HM 83, OSC - osciloskop HM 57, U BAT - napajalnik HM 74, T - N-MOS tranzistor BS7, R D - upor. u [V] 5 4 Slika.33: N-MOS invertor u [V] Slika.34: Prenosna (preklopna) karakteristika N-MOS invertorja
34 6 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike. Izmerite izhodni napetosti za oba napetostna nivoja. U visoka = U OHIGH = U nizka = U OLOW = 3. Iz preklopne karakteristike odčitajte pragovno napetost (U P ) MOSFET tranzistorja. U P C NIN vrata z N-MOS tranzistorjema. Sestavite NIN vezje z N-MOS tranzistorjema po sliki.35. Izmerite pravilnostno tabelo NIN vezja. R k D U BAT S A S B u A u B T BS7 T u V U BAT 5V 5V BS7 Slika.35: NIN vezje Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, V - digitalni univerzalni instrument HM 8, T, T - N-MOS tranzistorja, R D - upor, S A, S B - stikali. U A [V] U B [V] U [V] Tabela.: Izmerjena pravilnostna tabela. Kako bi sestavili IN vezje z N-MOS tranzistorjema? Narišite ga.
35 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 7 Slika.36: IN vezje 3. Narišite NALI vezje z N-MOS tranzistorjema. Slika.37: NALI vezje 4. Narišite CMOS invertor z N-MOS in P-MOS tranzistorjema. Slika.38: CMOS invertor
36 8 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 3. ANALOGNA ELEKTRONSKA VEZJA 3. Operacijski ojačevalnik Vaja seznanja študente z operacijskim ojačevalnikom, ki je danes temeljni ojačevalni gradnik. Spoznali bodo osnovne parametre izmeničnega nadomestnega vezja, prenosno karakteristiko in frekvenčno odvisnost samega operacijskega ojačevalnika in neinvertirajočega ojačevalnega vezja z operacijskim ojačevalnikom. A Osnovni parametri, simbol, prenosna karakteristika in izmenično nadomestno vezje. Poiščite in zapišite kataloške vrednosti za ojačenje, vhodno in izhodno upornost ter mejne vrednosti napajalne napetosti operacijskega ojačevalnika (OPA) µa74. Narišite njegovo izmenično nadomestno vezje. A = R VH = R IZH = U = V CC = V BAT BAT U = V CC- = V Slika 3.: Razporeditev priključkov Slika 3.: Izmenično nadomestno vezje OPA 74. Preverite pravilnost delovanja OPA. Z osciloskopom posnemite in narišite prenosno karakteristiko u IZH = f(u VH ) ter izmerite obe napetosti nasičenja U SAT, U SAT. Vezalno shemo prikazuje slika 3.3. Vezje napajajte simetrično z U = -U = V. U BAT BAT BAT u OPA 3 7 µa74 6 u G 4 - U BAT u X Y OSC Slika 3.3: Meritev prenosne karakteristike
37 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 9 Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, u G - funkcijski generator HM 83, f = Hz, U g = mv, OSC - osciloskop HM 57, OPA - operacijski ojačevalnik µa74. u [V] u [V] Slika 3.4: Izmerjena prenosna karakteristika 3. Na sliki 3.4 označite aktivno področje in področji nasičenja. 4. Slika 3.5 prikazuje frekvenčni potek ojačenja OPA 74 brez zunanje povratne vezave (to je ojačenje odprte zanke). Slika 3.5: Frekvenčni potek ojačenja odprte zanke Kakšno je ojačenje in frekvenčno območje operacijskega ojačevalnika brez povratne vezave? A = A = f sp = f zg = Odčitajte tranzitno mejno frekvenco ojačevalnika, to je tisto frekvenco, pri kateri pade ojačenje na db (A U = ): f T = MHz. Zapišite zmnožek A f zg = f T =
38 3 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike B Napetostni ojačevalnik (napetostno napetostni pretvornik). Sestavite neinvertirajoči napetostni ojačevalnik (napetostno napetostni pretvornik). Vezalno shemo prikazuje slika 3.6. Vezje napajajte simetrično z U BAT = -U BAT = V. Z osciloskopom posnemite in narišite prenosno karakteristiko ojačevalnega vezja. Izmerite napetostno ojačenje vezja. Primerjajte izmerjeno in izračunano vrednost. 3 U BAT 7 OPA µa U BAT u G u R R k k u X Y OSC Slika 3.6: Meritev prenosne karakteristike nap. nap. ojačevalnika Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, u G - funkcijski generator HM 83, f = Hz, U g =,3 V, OSC - osciloskop HM 57, OPA - operacijski ojačevalnik µa74, R, R - upora. u [V] ,5 - -,5,5,5 u [V] Slika 3.7: Izmerjena prenosna karakteristika nap. nap. ojačevalnika meritev u A Um = u =
39 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 3 izračun R AUi = = R A Ui Um relativni pogrešek A (%) = % = U. Izmerite in narišite frekvenčni potek ojačenja ojačevalnika s slike 3.6. A A Um f [Hz] A [db], A U = db A U A U -3 A U -6 A U - Tabela 3.: Izmerjeno ojačenje A [db] f [Hz] Slika 3.8:Izmerjeni frekvenčni potek ojačenja Za kolikokrat se je povečala zgornja frekvenčna meja ojačevalnika? Odg.: Zapišite zmnožek A u f zg = 3. Vezje na sliki 3.6 spremenite v napetostni sledilnik (glej sliko 3.9). Z osciloskopom posnemite prenosno karakteristiko in izmerite zgornjo mejno frekvenco f zg = f -3dB. Zaradi primerjave prenosno karakteristiko in frekvenčni potek ojačenja vrišite v sliki 3.4 in 3.8.
40 3 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike U BAT 3 7 OPA µa74 6 u G 4 U - BAT u u X Y OSC Slika 3.9: Napetostni sledilnik Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, u G - funkcijski generator HM 83, f = Hz, U g =,5 V, OSC - osciloskop HM 57, OPA - operacijski ojačevalnik µa74. f [Hz] A [db], A U = db A U A U -3 Tabela 3.: Izmerjeno ojačenje
41 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike DIGITALNA ELEKTRONSKA VEZJA 4. Osnovni logični elementi Vaja seznanja študente z osnovnimi digitalnimi elementi kombinacijske logike in povezuje binarni spremenljivki informacijskega prostora "" in "" z napetostnima spremenljivkama fizikalnega prostora U LOW in U HIGH. Slušatelji se seznanijo z napajalnimi napetostmi in preklopnimi logičnimi nivoji pri obstoječih digitalnih vezjih. Iz elementov kombinacijske logike sestavijo sekvenčno logično vezje in ga uporabijo za elektronsko stikalo. A Kombinacijska vezja. Na sliki 4. so prikazani grafični simboli osnovnih logičnih elementov. Pod simbole pripišite oznake in napišite odgovarjajoče pravilnostne tabele. 3 & 3 3 = & 3 3 = Slika 4.: Grafični simboli logičnih elementov (po ICE standardih) X X ALI NALI IN NIN XALI NXALI Tabela 4.: Pravilnostne tabele posameznih logičnih elementov. Na sliki 4. so narisana območja napajalnih napetosti za logična vezja iz vrst bipolarne tehnologije 54/74LS in komplementarne MOS tehnologije 4xxxB, 54/74HC in 54/74HCT. Na sliko 4. pripišite ustrezne vrste logičnih vezij glede na dovoljeno območje napajalnih napetosti.
42 34 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike U BAT [V] ,5 6 5,5 4 4,75 3 4,5 Slika 4.: Območja napajalnih napetosti različnih vrste logičnih vezij 3. Kolikšna je delovna napajana napetost jedra najnovejših procesorjev? Pentium III (Intel): U JEDRA = U CORE = V K7 (AMD): U JEDRA = U CORE = V 4. Slika 4.3 prikazuje dovoljena območja vhodnih (U VH, v angleški literaturi U I ) in izhodnih (U IZH, v angleški literaturi U O ) napetostnih nivojev logičnih vezij glede na podatke proizvajalcev. Prikazana so območja napetostnih nivojev vrst bipolarne tehnologije 54/74LS in komplementarne MOS tehnologije 4xxxB, 54/74HC in 54/74HCT, kadar jih napajamo s petimi volti. Na sliko 4.3 pripišite za posamezen par napetosti U VH, U IZH, pripadajočo vrsto logičnih vezij. U BAT [V] 5 4 4,5 9% U BAT 4, 4, 3,4,4,8 % U BAT,5 3,5 7% U BAT 3% U BAT,5 I IZH = 4 ma,33 3,5 I IZH = 4 ma,33.8 U IZH U VH U IZH U VH U IZH U VH U IZH U VH Slika 4.3: Območja vhodnih in izhodnih napetostnih nivojev različnih vrst logičnih vezij pri napajanju U BAT = 5 V Ali lahko z vidika vhodnih in izhodnih napetostnih nivojev vezje vrste LSTTL zamenjamo s vezjem vrste HC? DA NE
43 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 35 Ali lahko z vidika vhodnih in izhodnih napetostnih nivojev vezje vrste LSTTL zamenjamo s vezjem vrste HCT? DA NE Kolikšna je šumna razdalja logičnih vezij vrste HCT? U ŠRN = U NML = U ŠRV = U NMH = 5. Sestavite vezje po sliki 4.5 in z osciloskopom posnemite prenosno karakteristiko NIN logičnih vrat vrste CMOS 4xxxB in HCT (4B in 74HCT). Vezji napajajte s petimi volti, U BAT = 5 V. Za vhodni funkcijski generator nastavite trikotni signal z enosmerno prednapetostjo (OFF DET) tako, da bo napetost vhodnega signala vselej znotraj območja napajalne napetosti 5 V. U BAT 4 8 UD 3 & UA 3 & UC 9 8 & UB & 7 GND 4B 74HCT Slika 4.4: Funkcionalni diagram z razporeditvijo priključkov u G UA & 3 4B u 74HCT u X Y OSC Slika 4.5: Meritev prenosne karakteristike Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = 5 V u G - funkcijski generator HM 83, f = Hz, u G =,5(sinωt) [V], OSC - osciloskop HM 57, UA - integrirano vezje 4B ali 74HCT.
44 36 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike u [V] u [V] Slika 4.6: Izmerjena prenosna karakteristika NIN vrat 4xxxB in 74HCTxx 7. Iz izmerjene prenosne karakteristike določite oba izhodna napetostna nivoja! 4xxxB: U IZHV = U OH = V, U IZHN = U OL = V 74HCTxx: U IZHV = U OH = V, U IZHN = U OL = V Ali se nahajata znotraj dovoljenega območja izhodnih napetosti glede na podatke proizvajalcev? DA NE 8. S pomočjo vezja na sliki 4.5 izmerite preklopne čase logičnih vrat 4B in 74HCT. Poiščite njihove kataloške vrednosti in jih primerjate z izmerjenimi. Slika 4.7 prikazuje primer določitve preklopnih časov. Slika 4.7: Določitev preklopnih časov 4B katalog meritev t PLH [ns] t PHL [ns] t TLH [ns] t THL [ns] Tabela 4.: Preklopni časi vrat 4B 74HCT katalog meritev t PLH [ns] t PHL [ns] t TLH [ns] t THL [ns] Tabela 4.3: Preklopni časi vrat 74HCT
45 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 37 Na osnovi kataloških podatkov zaključite, kako povečanje napajalne napetosti vpliva na preklopne čase. Preklopni časi se: POVEČAJO ZMANJŠAJO B Obremenljivost. Slika 4.8 prikazuje maksimalne vrednosti izhodnih tokov (I IZHV, I IZHN ) logičnih vezij vrst 54/74 LSTTL, CMOS 4xxxB, CMOS 54/74HC-HCT in za vezja 54/74HC-HCT z gonilnikom (BUFFER). I [ma] I IZHN oz. IOL I IZHV oz. I OH 4 4,4,36,36 LSTTL CMOS B HC/HCT STANDARD HC/HCT BUFFER Slika 4.8: Tokovna zmogljivost izhodov logičnih vezij različnih vrst. Sestavite vezje po sliki 4.9. Napajalna napetost naj bo 5 V (U BAT = 5 V). Izmerite izhodno U-I karakteristiko vrat 4B in 74HCT. UA & 3 4B U 74HCT U I V A POT Slika 4.9: Meritev obremenljivosti logičnih vrat Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = 5 V V - digitalni univerzalni instrument HM 8, A - univerzalni instrument UNIVO ali UNIMER, UA - integrirano vezje 4B ali 74HCT, POT - drsni upor 33 Ω.
46 38 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 4B I [ma] U [V],5 4,5 Tabela 4.4: Izhodna karakteristika vrat 4B 74HCT I [ma] U [V] 4, Tabela 4.5: Izhodna karakteristika vrat 74HCT U [V] I [ma] Slika 4.: Izhodni U-I karakteristiki 3. Iz kataloških podatkov zaključite, kako povečanje napajalne napetosti vpliva na obremenljivost izhoda. Obremenljivost se: POVEČA ZMANJŠA C Sekvenčno vezje (pomnilniška celica). Sestavite sekvenčno vezje - RS vezje, kot to prikazuje slika 4.. Izmerite pravilnostno tabelo RS vezja. Napajalna napetost naj bo 5 V (U BAT = 5 V). S R U R R UA 3 Q U BAT S S U S S 4 UB Q U Q V Slika 4.: RS vezje
47 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 39 Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = 5 V V - digitalni univerzalni instrument HM 8, U - integrirano vezje 4B ali 74HCT, S R, S S - stikali. U R [V] U S [V] U Q [V] Tabela 4.6: Izmerjena pravilnostna tabela Katera vhodna kombinacija je nedovoljena za normalno delovanje RS vezja in zakaj? Odg.:. Slika 4. prikazuje uporabo RS vezja kot elektronsko stikalo. Opazujte in primerjate dogajanje na izhodu običajnega (mehanskega) stikala MS (u ) in na izhodu elektronskega stikala ES (u ). Napajalna napetost naj bo 5 V (U BAT = 5 V). S spominskim osciloskopom posnemite časovna odziva napetosti u in u. S števcem preštejte število vklopov mehanskega stikala MS in pripadajoče število vklopov na izhodu elektronskega stikala ES. MS UA 3 ES R k 4 Q ŠT 8888 U BAT u 5 6 UB 4 R u k Q X OSC Y Slika 4.: Elektronsko stikalo Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = 5 V OSC - osciloskop LeCroy 936, ŠT - števec HM 8, U - integrirano vezje 4B ali 74HCT, R, R - upora, MS - mehansko stikalo.
48 4 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike u, u [V] t [ ] Slika 4.3: Časovni odziv u, u n u n u Tabela 4.7: Število vklopov
49 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 4 5. OBLIKOVANJE IN GENERIRANJE SIGNALOV 5. Primerjalnik in primerjalno vezje s histerezo (Schmittovo preklopno vezje) Vaja prikazuje načrtovanje in primerjavo dveh vezij za oblikovanje pravokotnih signalov, navadnega primerjalnika in Schmittovega preklopnega vezja, ki imata različni preklopni karakteristiki. Schmittovo preklopno vezje omogoča v določenih pogojih popolno izločitev šuma iz koristnega signala. A Primerjalnik. Sestavite primerjalno vezje s komparatorjem NE55 ali z operacijskim ojačevalnikom µa74 po vezalnem načrtu na sliki 5.. Vezje napajajte simetrično z U BAT = -U BAT = V. Izračunajte U R. Z osciloskopom posnemite in narišite prenosno (preklopno) karakteristiko primerjalnika. U BAT R k NE55 ali µa74 u G u R k U UR - u U BAT X Y OSC Slika 5.: Primerjalnik Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = V, u G - funkcijski generator HM 83, f = Hz, U g =,5 V, OSC - osciloskop HM 57, U - komparator NE55 ali operacijski ojačevalnik µa74. Izračun in meritev referenčne napetosti Izračun: U R = Meritev: U R =
50 4 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike u [V] ,5 - -,5,5,5 u [V] Slika 5.: Preklopna karakteristika primerjalnika. Narišite vezje za prilagoditev izhodnega nivoja z Zener diodo (U Z = 4,7 V). Z vezjem za prilagoditev nivoja želimo nivo napetosti izhodnega signala primerjalnika u prilagoditi vhodu logičnega CMOS vezja, napajanega s 5 V. Slika 5.3: Vezje za prilagoditev nivoja napetosti B Schmittovo preklopno vezje. Sestavite Schmitovo preklopno vezje s komparatorjem NE55 ali z operacijskim ojačevalnikom µa74 po sliki 5.4. Določite vrednost upora R tako, da bosta preklopni napetosti U p = U p =,9 V. Napajalna napetost vezja naj bo U BAT = - U BAT = V. Z osciloskopom posnemite in narišite preklopno karakteristiko. Vhodni signal u G naj bo sinusne oblike frekvence Hz in amplitude U a = V. Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, u G - funkcijski generator HM 83, f = Hz, U g =,5 V, OSC - osciloskop HM 57, U - komparator NE55 ali operacijski ojačevalnik µa74, R, R - upora.
51 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 43 U U BAT NE55 ali µ A74 u G u - U BAT u R k R X Y OSC Določitev preklopnih nivojev Slika 5.4: Schmittovo preklopno vezje U U p p Napetost histereze R = R R R = R R U U R H H = U p R = U U U - P R R BAT - SAT = R R R R R R R R R U U ( U U ) BAT BAT - BAT =,9V =,9V ( U U ) BAT SAT =,8V SAT (4) (5) u [V] ,5 - -,5,5,5 u [V] Slika 5.5: Izmerjena preklopna karakteristika. Zakaj se izmerjeni preklopni napetosti razlikujeta od izračunanih?
52 44 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Odg.: 3. Narišite časovni odziv primerjalnika in Schmittovega preklopnega vezja na vhodni signal, pomešan s šumom, kot ga prikazuje slika 5.6. Za boljšo primerjavo upoštevajte, da je preklopna napetost primerjalnika pri U R = V. u [V],5,5 -,5 - -,5 u PR [V] t [ms] t [ms] u SCH 5 [V] t [ms] Slika 5.6: Odziva primerjalnika in Schmittovega preklopnega vezja na vhodni signal u. 4. Kaj dosežemo s histerezo preklopnih napetosti? Kolika naj bo v primerjavi z nivojem šumnega signala? Odgovorite na osnovi odziva na sliki 5.6. Odg.: 5. Kvarčni oscilator Vaja prikazuje možnost generiranja visokofrekvenčnega pravokotnega signala s točno določeno frekvenco. Predstavljena je primerjava med načrtovanjem kvarčnega oscilatorja z logičnimi elementi in kvarcem ter s komercialno dosegljivim kvarčnim oscilatorjem. A Splošno o kvarcu. Kaj je kvarc? Odg.:
53 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 45. Kaj je piezoelektrični pojav? Odg.: 3. Slika 5.7 prikazuje teoretično idealno obliko kristala kvarca, kot ga najdemo v naravi, in posamezne kote za običajne tipe rezanja (AT, BT, ST in Y). Slika 5.7: Tipi rezanja kristala Slika 5.8: Oblike deformacij kvarca ob priključeni napetosti Slika 5.9: Pritrditev elektrod na ploščico kvarca in vgradnja v ohišje 4. Slika 5. prikazuje električno nadomestno vezje kvarca. Pod sliko vpišite simbole električnih elementov, ki ustrezajo posameznim mehanskim ekvivalentom.
54 46 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike C L R C Slika 5.: Električno nadomestno vezje kvarca - zaporedna induktivnost ekvivalentna nihajoči masi, - zaporedna upornost ekvivalentna izgubam v kristalu, - zaporedna kapacitivnost ekvivalentna mehanični elastičnosti kristala, in - vzporedna statična kapacitivnost, kapacitivnost med priključnima elektrodama na kristalu, povezovalnima žicama in zunanjima priključkoma. B Kvarčni oscilator. Sestavite oscilator s kvarcem z nazivno frekvenco f NAZ =,59 MHz po vezalni shemi na sliki 5.. Ker potrebujemo izhodni signal s pravokotno obliko, lahko namesto ojačevalnih elementov uporabimo logične elemente. Napajalna napetost je U BAT = 5 V. Z osciloskopom posnemite in narišite obliko časovnega poteka izhodne napetosti oscilatorja, če uporabimo logične elemente iz družine CMOS HCT in iz družine CMOS 4xxxxB. R P 47k UA 3 Q & 74HCT R k UC 9 8 & 74HCT u X Y C 5pF C 59. khz 5pF Slika 5.: Kvarčni oscilator OSC Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = 5 V, OSC - osciloskop HM 57, U - integrirano vezje 4B ali 74HCT, R p, R - upora, C, C - kondenzatorja, Q - kvarc, f NAZ =,59 MHz.
55 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 47 u [V] , 9,4 35,633 t [ns] Slika 5.: Oblika izhodnega signala kvarčnega oscilatorja. Z merilnikom frekvence izmerite frekvenco izhodnega signala. Frekvenco merite na osem mest natančno. Izračunajte relativno odstopanje med izmerjeno in podano vrednostjo. meritev f IZM = relativni pogrešek f IZM f NAZ f % = % f ( ) = NAZ 3. Komentirajte razliko med izhodnima signaloma oscilatorja z vrati vrst HCT in 4xxxB glede oblike izhodnega signala. Odg.: 4. Kolikšna je nazivna vrednost frekvence kristalov kvarca, ki se običajno uporabljajo v urah? f NAZ = 5. Podatek o frekvenčni stabilnosti lahko uporabimo za določitev relativne časovne spremembe. Izračunajte, za koliko sekund na leto bo prehitevala (zaostajala) ura izdelana s kristalom kvarca s frekvenčno stabilnostjo f/f = ± -6? f t = t = ± (6) f 5.3 Funkcijski generator Vaja prikazuje izvedbo funkcijskega generatorja z uporabo standardnega integriranega vezja. Vezje je hkrati napetostno krmiljeni oscilator (VCO), saj omogoča spreminjanje frekvence z zunanjo modulacijsko napetostjo.
56 48 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike A Komercialni kvarčni oscilatorji. Tabela 5. prikazuje pomembnejše podatke nekaterih komercialnih kvarčnih oscilatorjev. Tabela 5.: Pomembnejši podatki nekaterih kvarčnih oscilatorjev. Za model TA4A zapišite napajalno napetost in tok. U BAT = V, I BAT = ma 3. Ali lahko na izhod izbranega oscilatorja priključimo 5 TTL vhodov? Odg.: 4. V kakšnem temperaturnem območju je zagotovljena podana frekvenčna stabilnost? Odg.: 5. Priključite kvarčni oscilator, kot to prikazuje slika 5.3. Razporeditev priključkov kvarčnega oscilatorja prikazuje slika 5.4. Napajalna napetost je U BAT = 5 V. Izmerite frekvenco in posnemite časovni potek izhodne napetosti u. Izmerite čas naraščanja t R in čas upadanja t F izhodne napetosti u. U BAT 4 8 OSCILATOR 7 u X Y OSC Slika 5.3: Meritev izhodnega signala kvarčnega oscilatorja Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = 5 V, OSC - osciloskop HM 57, OSCILATOR - kvarčni oscilator.
57 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 49 Slika 5.4: Razporeditev priključkov kvarčnega oscilatorja podana vrednost f POD = meritev f IZM = t R = t f = u [V] Slika 5.5: Časovni potek izhodnega signala t [ ] B Funkcijski generator. Načrtajte in izdelajte generator signalov pravokotne, trikotne in sinusne oblike, izveden z integriranim vezjem ICL838. Uporabite vezje s slike 5.6. Napajanje vezja naj bo simetrično z U BAT = -U BAT = 5 V. Določite vrednosti uporov R A in R B tako, da bosta frekvenca izhodnih signalov f = khz in prevajalno razmerje pravokotnega signala enaka t /T = 5 %. Pri izračunu vrednosti si pomagajte z enačbami (7), (8) in (9).
58 5 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike R L U BAT U - BAT U R A 7 8 C nf R B ICL k 4.7k u u u u x PR TR SIN X Y OSC Slika 5.6: Funkcijski generator Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT, U BAT - napajalnik HM 74, OSC - osciloskop HM 57, U - integrirano vezje ICL838, R A, R B, R L - upori, C - kondenzator. f = T = t t (7) RAC t =, RA = (8),66 RA RBC t =, RB = (9),66 ( R R ) A. Iz kataloga prepišite pomembnejše podatke funkcijskega generatorja ICL838 ali MAX38. napajalna napetost enojno napajanje U BAT = V dvojno napajanje U BAT = ± ± V frekvenčno območje f = Hz khz območje spremenljivega prevajalnega razmerja (razmerje impulz-perioda). t /T = d [%] = % oblike izhodnih signalov B območje spreminjanje frekvence z modulacijsko napetostjo
59 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike 5 harmonična popačenja sinusnega signala (Total Harmonic Distortion) THD = % 3. Meritve opravite z osciloskopom. Izhodne signale vrišite v sliko 5.7. u xx [V] t [µs] Slika 5.7: Izmerjeni poteki izhodnih napetosti 4. Izmerite frekvenco in prevajalno razmerje izhodnih signalov. Meritev opravite na pravokotnem signalu. meritev frekvenca f IZM = khz prevajalno razmerje t /T = % 5. Z merilnikom popačenj izmerite harmonična popačenja izhodnega sinusnega signala. Enačba () prikazuje izračun harmoničnih popačenj signala, če bi poznali amplitudne komponente v frekvenčnem spektru izhodnega signala. Z u je označena efektivna vrednost napetosti signala osnovne frekvence ( khz) in z u n efektivne vrednosti napetosti višjih harmonikov (n khz). izračun n= n n n u u n= n= THD = () u u meritev THD = % 6. Frekvenco izhodnih signalov povečajte na khz (zmanjšajte R A in R B ) in ponovno izmerite harmonična popačenja. Komentirate rezultat. R A = R B = THD = %
60 5 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Odg.: 7. Integrirano vezje ICL838 ali MAX38 je tudi napetostno krmiljeni oscilator (VCO). S priključitvijo napetosti na priključno sponko 8 (ICL838) lahko v zelo širokem območju spreminjamo frekvenco. f Slika 5.8: Primer prenosne funkcije napetostno krmiljenega oscilatorja u m
61 Jarc, Babič: ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike PRETVORNIKI SIGNALOV 6. Digitalno-analogni in analogno-digitalni pretvorniki Vaja omogoča spoznavanje pretvorbe analognega signala v digitalno obliko in nazaj, seznanja s prenosno karakteristiko A/D in D/A pretvornika ter s pomembnejšimi parametri pretvornikov. A D/A pretvornik. Sestavite 8-bitni D/A pretvornik za pretvorbo digitalnega signala v analogno obliko. Uporabite komercialni pretvornik ZN48. Vezje prikazuje slika 6.. Napajalna napetost je U BAT = 5 V. Izmerite notranjo referenčno napetost U REF =. Izmerite in narišite prenosno karakteristiko za tri najbolj utežne bite. Za primerjavo vrišite še prenosno karakteristiko idealnega tribitnega D/A pretvornika. b b b3 b4 b5 b6 b7 b B7 (MSB) B6 OUTPUT 5 B5 B4 B3 AGND 8 B B B (LSB) EN REF IN 6 DGND REF OUT 7 ZN48 U REF µ u IZH U BAT Slika 6.: Osem bitni D/A pretvornik Popis instrumentov, naprav in elementov: U BAT - napajalnik HM 74, U BAT = 5 V, V - digitalni univerzalni instrument HM 8, model D/A pretvornika. b b b 3 b 4 b 5 b 6 b 7 b 8 u IZH [V] xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx Tabela 6.: Izmerjena karakteristika
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραGradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL
Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA I zbirka vaj
ELEKTRONIKA I zbirka vaj Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Jamšek Študijsko leto 2005/2006 Kazalo 1. LDR, PTC, NTC...2 2. Frekvenčna karakteristika RLC nizkega sita...3
Διαβάστε περισσότεραUSMERNIKI POLVALNI USMERNIK:
USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: polvalni usmernik prevaja samo v pozitivni polperiodi enosmerni tok iz usmernika ni enakomeren, temveč močno utripa, zato tak način usmerjanja ni posebno uporaben V pozitivni
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραVAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI
DIGITALNA TEHNIKA Ime : Priimek : VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI a) Nastavite na funkcijskem generatorju signal s frekvenco f = 10 khz, kot ga kaže slika 1.6 a. b) Kompenzirajte delilno sondo osciloskopa
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραPRENOS SIGNALOV
PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24
Διαβάστε περισσότεραLASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF
Ime in priimek: Šolsko leto: Datum: ASTNOSTI FEITNEGA ONČKA Za tuljavo s feritnim lončkom določite: a) faktor induktivnosti A in kvaliteto izdelane tuljave z meritvijo resonance nihajnega kroga. b) vrednosti
Διαβάστε περισσότεραBipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje
TRANZISTOR Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje električnih signalov. Zgrajen je iz treh plasti polprevodnika (silicija z različnimi
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študij. leto: 2011/2012 Skupina: 9 MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 8.1 Uporaba elektronskega
Διαβάστε περισσότερα1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom
1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom Cilj: Nariši karakteristiko Zenerjeve diode in določi njene parametre, pri delu uporabi AVO metre za merjenje napetosti in toka ter vir spremenljive napetosti
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραPolnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Ljubljana, julij 2011 Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd
Διαβάστε περισσότερα4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem
4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi
Διαβάστε περισσότεραBRUTUS 170W/S stereo močnostni NF ojačevalnik
BRUTUS 170W/S stereo močnostni NF ojačevalnik BRUTUS 170W/S je močnejši brat popularnega ojačevalnika BRUTUS 100W/S. BRUTUS 170W/S deluje v mostični vezavi, kar mu zagotavlja visoko izhodno moč. Zahvaljujoč
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραStabilizirani usmernik 0-30 V, A
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Igor Knapič Stabilizirani usmernik 0-30 V, 0.02-4 A Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Vrhnika 2006 1. Uvod Pri delu v domači delavnici se
Διαβάστε περισσότεραPredstavitev informacije
Predstavitev informacije 1 polprevodniki_tranzistorji_3_0.doc Informacijo lahko prenašamo, če se nahaja v primerni obliki. V elektrotehniki se informacija lahko nahaja v analogni ali digitalni obliki (analogni
Διαβάστε περισσότεραVF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem
VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραOM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave
Ime in PRIIMEK: Letnik: Datum: OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave Število točk/ocena: Teme preverjanja 1 test ELN, Osnovna temeljna znanja, el. veličine, delilniki, osnovni zakoni, kondenzator,
Διαβάστε περισσότεραGradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
Διαβάστε περισσότεραVSŠ Velenje - Elektronska vezja in naprave
Bipolarni tranzistor 1.5.3 BIPOLARNI TRANZISTOR Bipolarni tranzistor predstavlja najbolj značilno aktivno komponento med polprevodniki. Glede na strukturo ločimo PNP in NPN tip bipolarnega tranzistorja,
Διαβάστε περισσότεραVSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi
VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi FET tranzistorji 1.5.4 UNIPOLARNI TRANZISTORJI FET (Field Effect Tranzistor) Splošno Za FET tranzistorje je značilno, da so za razliko od bipolarnih krmiljeni
Διαβάστε περισσότεραqwertyuiopasdfghjklzxcvbnmq ertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwer tyuiopasdfghjklzxcvbnmqwerty uiopasdfghjklzxcvbnmqwertyui opasdfghjklzxcvbnmqwertyuiop
qwertyuiopasdfghjklzxcvbnmq wertyuiopasdfghjklzxcvbnmqw ertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwer IZPISKI IZ UČBENIKA POLPREVODNIŠKA ELEKTRONIKA PROFESORJA FRANCETA SMOLETA tyuiopasdfghjklzxcvbnmqwerty uiopasdfghjklzxcvbnmqwertyui
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραMejna frekvenca bipolarnega tranzistorja
Mejna frekvenca bipolarnega tranzistorja Bipolarni tranzistor je običajno pokončna struktura. Zelo tanke plasti se dajo natančno izdelati z razmeroma preprostimi tehnološkimi postopki brez zahtevne fotolitografije
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραMeritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.
20 Meritve prašanja in odgovori za 2. kolokvij 07.2.20 3.0.20 Kazalo vsebine 29. kateri veličini pretvarjamo z D pretvorniki analogno enosmerno napetost v digitalno obliko?... 3 2 30. Skicirajte blokovno
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO. Boštjan Švigelj Aleš Praznik. Analogno-digitalna pretvorba in vrste analogno-digitalnih pretvornikov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Boštjan Švigelj Aleš Praznik Analogno-digitalna pretvorba in vrste analogno-digitalnih pretvornikov Seminarska naloga pri predmetu Merilni pretvorniki Ljubljana,
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M097711* ELEKTROTEHNIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠNA MATURA RIC 009 M09-771-1- A01 Z galvanizacijskim
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραSTATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA
Katedra za elektroniku Elementi elektronike Laboratorijske vežbe Vežba br. 2 STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA Datum: Vreme: Studenti: 1. grupa 2. grupa Dežurni: Ocena: Elementi elektronike -
Διαβάστε περισσότεραBRUTUS - 100W/S, stereo močnostni NF ojačevalnik
BRUTUS - 100W/S, stereo močnostni NF ojačevalnik Ste bili kdaj v stiski in ste pred domačo zabavo iskali primeren NF ojačevalnik? Ali bi želeli majhen, pa vendarle dovolj zmogljiv ojačevalnik, ki bo dobro
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραMetering is our Business
Metering is our Business REŠTVE ZA PRHODNOST UČNKOVTO UPRAVLJANJE ENERGJE STROKOVNE STORTVE POTROŠNKOM PRJAZNE REŠTVE Metering is our Business 1 Načrtovanje zapornega pretvornika Od tehničnih zahtev Do
Διαβάστε περισσότεραTŠC Kranj _ Višja strokovna šola za mehatroniko
KRMILNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI Krmilni polprevodniški elementi niso namenjeni ojačanju, anju, temveč krmiljenju tokov v vezju. Narejeni so tako, da imajo dve stanji: vključeno in izključeno. Enospojni
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραPOLPREVODNIŠKA ELEKTRONIKA
POLPREVODNIŠKA ELEKTRONIKA (3-1-2) Predavatelj: Franc Smole (kabinet BN308) (govorilne ure: torek, 12 h 14 h ) Asistent: Benjamin Lipovšek (kabinet BN311 3. nad.) http://lpvo.fe.uni-lj.si/izobrazevanje/1-stopnja-un/polprevodniska-elektronika-pe/
Διαβάστε περισσότερα1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE
Polprevodniške komponente 1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE Polprevodniške komponente lahko delimo glede na način delovanja oz. tehnologijo izdelave na bipolarno in unipolarno (MOS- Metal Okside Silicon )
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραOSNOVNA ŠOLA MIHE PINTARJA TOLEDA KIDRIČEVA CESTA 21, 3320 VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE
OSNOVNA ŠOLA MIHE PINTARJA TOLEDA KIDRIČEVA CESTA 21, 3320 VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA PRIMERJAVA NELINEARNIH ELEKTROTEHNIŠKIH STIKALNIH ELEMENTOV Tematsko področje:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M477* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Četrtek, 5. junij 04 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Διαβάστε περισσότερα2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραSlika 1: Simbol diode
Dioda Najenostavnejši bipolarni polprevodniški element je dioda (Slika 1), ki izkorišča osnovne fizikalne lastnosti PN spoja nameščenega v primerno ohišje in opremljenega s priključnimi vezicami. Ker je
Διαβάστε περισσότεραVzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost
Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,
Διαβάστε περισσότερα1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena
1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih
Διαβάστε περισσότεραProžilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev
Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev Močnostni polprevodniški element, kot sta IGBT in MOSFET tranzistor, tvori s pripadajočim prožilnim vezjem zaključeno enoto t.j. močnostno stikalo, ki predstavlja
Διαβάστε περισσότεραstarejši zapiski OSNOVE NELINEARNIH ELEM. 2 kolokvijske naloge
stromar.si starejši zapiski OSNOVE NELINEARNIH ELEM. 2 kolokvijske naloge UNI Šolsko leto 2008 / 2009 Izvajalec Franc Smole Avtor dokumenta Skeniranje UREJANJE DOKUMENTA VERZIJA 01 REVIZIJA 02 DATUM 5.
Διαβάστε περισσότεραUvod v programirljive digitalne sisteme. Andrej Trost Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko
Uvod v programirljive digitalne sisteme Andrej Trost Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko http://lniv.fe.uni-lj.si/pds.html Ljubljana, 2015 Kazalo 1 Digitalna vezja in sistemi 3 1.1 Elektronska
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραOSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR
ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET U BEOGRADU KATEDRA ZA ELEKTRONIKU OSNOVI ELEKTRONIKE ODSEK ZA SOFTVERSKO INŽENJERSTVO LABORATORIJSKE VEŽBE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR 1. 2. IME I PREZIME BR. INDEKSA GRUPA
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραFAKULTET PROMETNIH ZNANOSTI
SVUČILIŠT U ZAGU FAKULTT POMTNIH ZNANOSTI predmet: Nastavnik: Prof. dr. sc. Zvonko Kavran zvonko.kavran@fpz.hr * Autorizirana predavanja 2016. 1 Pojačala - Pojačavaju ulazni signal - Zahtjev linearnost
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραzakasnitev širjenja ali zakasnitev pulza 3. Prerez MOS Tranzistorja z vgrajenim p-kanalom.(izhodna karakteristika)
VPRAŠANJA IN ODGOVORI NA SMOLETOVA VPRAŠANJA: 1.skop: 1. pn spoj v termičnem ravnovesju (enerijski nivoji, difuzijska napetost) Potencialna razlika ali difuzijska napetost, je napetost, ki se izpostavi
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραVF ojačevalnik z MOS tranzistorjem
VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske elektronske cevi v številnih visokofrekvenčnih vezjih.
Διαβάστε περισσότεραOSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA
ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET U BEOGRADU KATEDRA ZA ELEKTRONIKU OSNOVI ELEKTRONIKE SVI ODSECI OSIM ODSEKA ZA ELEKTRONIKU LABORATORIJSKE VEŽBE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA Autori: Goran Savić i Milan
Διαβάστε περισσότεραLjubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob
Ljubljanska cesta 45 1241 Kamnik SLOVENIJA Tel. +386 (0)1 5190 853 Fax. +386 (9059 636 Mob. +386 41 622 066 E-mail: info@goto.si www.goto.si Navodilo za hitri začetek uporabe Frekvenčni pretvornik ig5a
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONSKE KOMPONENTE
ELEKTRONSKE KOMPONENTE Navodila za laboratorijske vaje Andrej Levstek oktober 2001 ELEKTRONSKE KOMPONENTE Šolsko leto: Skupina : Ime in priimek: Datum: VAJA 1 : LASTNOSTI ELEKTROMAGNETNIH RELEJEV Izmerite
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραTEHNOLOGIJA MATERIALOV
Naslov vaje: Nastavljanje delovne točke trajnega magneta Pri vaji boste podrobneje spoznali enega od možnih postopkov nastavljanja delovne točke trajnega magneta. Trajne magnete uporabljamo v različnih
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραSLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 192290 www.conrad.si OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE Št. izdelka: 192290 1 KAZALO UVOD... 3 GRADBENI DELI OSNOVE... 3 Baterija... 3 Upori...
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραMeritve. Vprašanja in odgovori za 3. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.
2012 Meritve prašanja in odgovori za 3 kolokvij 16012012 1612012 Kazalo vsebine 1 35 Navedite nekaj temeljnih razlogov za uporabo merilnih transformatorjev 3 2 36 Skicirajte vezavo z vir napajanja in porabnik,
Διαβάστε περισσότεραElektrične lastnosti varikap diode
Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραNelinearni upori - termistorji
Nelinearni upori - termistorji Termistorji so nelinearni upori, katerih upornost se spreminja v odvisnosti od temperature. Glede na njihov temperaturni koeficient upornosti jih delimo na: NTK upore (z
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO. Árpád Bűrmen. Linearna elektronika
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Árpád Bűrmen Linearna elektronika Ljubljana, 202 Recenzenta: prof. dr. Tadej Tuma, doc. dr. Tomaž Dogša. Kazalo Osnovni pojmi. Linearna vezja in superpozicija.....................................2
Διαβάστε περισσότεραDIGITALNE KOMUNIKACIJE I
aloge pisnega izpita DIGITALE KOMUIKACIJE I Izpitni rok: 5. 6.. Določite napetostni obseg ( v voltih in dbm) 3-segmentnega kvantizatorja po A-zakonu tako, da bo psoometrično merjena moč kvantizacijskega
Διαβάστε περισσότεραOsnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov
Periodični signali, osnovni poji 7. Osnovni poji pri obravnavi periodičnih signalov Vsebina: Opis periodičnih signalov z periodo, frekvenco, krožno frekvenco. Razlaga pojov aplituda, faza, haronični signal.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Daum: 5.. 999. Izračuaje kompoee ampliudega spekra podaega periodičega sigala! Kolikša je osova frekveca ega sigala? Tabeliraje prvih šes ampliud! -,,,,3,4,5 - [ms]. Izračuaje Fourierjev rasform podaega
Διαβάστε περισσότεραL E M I L I C E LEMILICA WELLER WHS40. LEMILICA WELLER SP25 220V 25W Karakteristike: 220V, 25W, VRH 4,5 mm Tip: LEMILICA WELLER. Tip: LEMILICA WELLER
L E M I L I C E LEMILICA WELLER SP25 220V 25W Karakteristike: 220V, 25W, VRH 4,5 mm LEMILICA WELLER SP40 220V 40W Karakteristike: 220V, 40W, VRH 6,3 mm LEMILICA WELLER SP80 220V 80W Karakteristike: 220V,
Διαβάστε περισσότεραElektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov.
Elementi in vezja Elektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov. kov. Zaprti so v kovinska, plastična ali keramična ohišja, na katerih so osnovne označbe
Διαβάστε περισσότεραPretvorniki, sestavni deli: ojačevalniki, filtri, modulatorji, oscilatorji, integrirana
Sestava merilnega inštrumenta: 1. Analogni pretvornik (pretvorimo električne (napetost, tok, upornost...) in neelektrične veličine (tlak, temperaturo,...) v enosmerno napetost. 2. Analogno-digitalni pretvornik
Διαβάστε περισσότεραMerilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile
Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Lorentzova sila je temelj tako allovega kot tudi magnetoupornostnega efekta v polprevodniških strukturah. Zgradba in osnovni princip delovanja
Διαβάστε περισσότερα