TISK 2 TISKARSKI POSTOPKI 2
|
|
|
- Ἄννα Γαλάνης
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 TISK 2 TISKARSKI POSTOPKI 2 SITOTISK 2016 / 2017 Deja Muck 1 UVOD Tehnika sitotiska je stara že več kot let (v jamah odtisi ) Kitajci > Songova dinastija ( ). 18. st. preko Azije > Z EU (visoka cena svile) L Simuel Simon patentiral sitotisk uporaba mlinarske tkanine iz naravne svile. Prepustni tisk sitotisk ciklostil digitalni propustni tisk (Riso) Serigrafija 2
2 UVOD 3 UVOD qsenzorji vlage na papirju qtiskane RFID antene UHF značk 4
3 UVOD 5 UVOD Največji del trga je sitotisku prevzel kapljični tisk. (Fespa >Fespa Digital) Je standardizirana tehnika tiska SIST ISO : 2015 Prednosti q visoka tiskarska prehodnost q tisk na različne materiale, različnih formatov q velik nabor barv q 6
4 UVOD Debelina odtisa: q nekje med 8 in 125 µm q odvisna je od: mrežice 50% izbira emulzije 20% objektivni vpliv 70 % Pritiska, kota in trdote strgala (rakla) 30% - vpliv tiskarja 30 % (ročni tisk). 7 SITOTISKARSKA MREŽICA q svila q poliester PES q poliamid PA (nylon) q nerjaveče jeklo q nikelj, karboniziran poliester, metaliziran poliester Tradicionalno se je uporabljala svila (silk screen printing še ohranjen izraz) Svila: q mehansko ni dovolj trdna trganje vlaken q preveč elastična q hidroskopična q 8
5 SITOTISKARSKA MREŽICA Multifilamenti, multifilne Monofilamenti, monofilne (200 niti/cm) Monofilne mrežce q večja trdnost q manjša elastičnost q boljši prenos TB q lažje čiščenje q boljši oprijem kopirnega sloja 9 SITOTISKARSKA MREŽICA q vezava platno (osnove : votka = 1:1) q vezava keper (pri visokih gostotah tkanja, gre za prepletanje 2:1, 2:2, 3:3) Pri vezavi keper (nevarnost moarea) > uporaba vezave platno. 10
6 SITOTISKARSKA MREŽICA GEOMETRIČNE LASTNOSTI Velikost odprtin med nitmi w (µm): q ustrezna prepustnost TB, pigmentni delci za faktor 0,3 manjši od velikosti odprtin w. Stopnja odprtosti sita a0 (%): q vsota vseh odprtin na celotni površini sita (npr. 30,5 %) Teoretični barvni volumen Vth (cm 3 /m 2 ): q stopnja odprtosti sita a0, debelina mrežice - D (a0 D)/100 = Vth Npr. 18 cm 3 /m 2, mokra plast TB je 18 µm. Za realnejši rezultat bi morali upoštevati še vpliv vpojnosti TM, razredčenje TB SITOTISKARSKA MREŽICA GEOMETRIČNE LASTNOSTI q osnova št. (na cm) in debelina niti (premer surove pred tkanjem!) Geometrija določa: q kakovost tiska rastrskih slik q sposobnost iztiskanja TB q hitrost tiska q debelino nanosa (porabo TB, sušenje) Parametri: q velikost odprtin med nitmi, W (μm) q stopnja odprtosti sita, ao (%) q debelina sita (tkanine), D (mm) q teoretični barvi volumen, Vth (cm 3 /cm 2 ) Primer: PET Y PW OSC 12
7 SITOTISKARSKA MREŽICA POLIESTER - PES Prednosti: q visoka natezna trdnost q dobra mehanska obstojnost q dobra odpornost na obrabo q neobčutljivost na klimatske razmere q zelo odporen proti mineralnim kislinam PES 1000 Napetost (N/cm) standardni PES Slabosti: Občutljiv na alkalije trdnost se zmanjša. Razteg vlakna (%) 13 SITOTISKARSKA MREŽICA POLIAMID PA (NYLON) q zelo dobre mehanske obstojnosti q visoka odpornost na obrabo q dobra omočljivost q visoka elastičnost q dobra povratna elastičnost (100% pri 2% raztezku) q Slabosti: q občutljiv na kisline - vlakno oslabi, se razkroji. Modificiran PA 2000 boljši odlep, barvna iztisljivost z dobro elastičnostjo omogoča dobro naleganje na neravne površine. 14
8 SITOTISKARSKI OKVIR Izdelava TF poteka v dveh delih: 1. izdelava sita 2. izdelava TF na situ Izdelava sita - mrežica in okvir. q leseni (dimenzionalno nestabilni, občutljiv na vlago, T ) q kovinski (npr. Al ali korozijsko zaščiten Fe ) q zagotoviti togost in trdnost q spojen vijačno, z varjenjem ali v enem kosu 15 SITOTISKARSKI OKVIR Profili okvirjev pravokotni profili posebni profili 16
9 SITOTISKARSKI OKVIR Profili okvirjev posebni profili 17 SITOTISKARSKI OKVIR Velikost q vsaj en formatni razred večji od tiskovne površine. Upoštevati pas, kjer puščamo TB - prištejemo k meri slike. Premajhen pas za TB - težave z naležno piko. 18
10 SITOTISKARSKI OKVIR Napenjanje mrežice q ročno q mehansko samonapenjalni okvirji napenjanje z vreteni q pnevmatsko 19 SITOTISKARSKI OKVIR Standardna metoda napenjanja tkanino napnemo na želeno napetost počakamo nekaj minut ponovno napnemo na končno napetost manjši kasnejši padec napetosti Hitra metoda napenjanja tkanino napnemo na 15 % višjo vrednost od želene napetosti prilepimo (brez faze relaksacije) Paziti moramo na klimatske razmere! 20
11 TISKOVNA FORMA Izdelava predlog za kopiranje: q ročno q fotografsko q CTS (Computer to screen) q Fotoemulzija (diazo -fotopolimerne ) q nm q TF -šablona q film pozitiv!!! 21 TISKOVNA FORMA Izdelava kopirne predloge z CTS (Computer to Screen) q podatki iz računalnika > na RIP > odtisnemo s kapljičnim tiskalnikom q neposredno brizganje UV voska ali UV nepropustne TB na premazano mrežico q sledi osvetlitev in izpiranje konvencionalna izdelava barvna separacija izdelava filma razvijanje filma izdelava celotnega filma CTS barvna separacija montaža na šablono nanašanje emulzije IJ - izdelava TF in osvetlitev arhiviranje filmov razvijanje TF razvijanje TF 22
12 TISKOVNA FORMA Izdelava kopirne predloge s CTS (Computer to Screen) VIDEO 23 TISKOVNA FORMA INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF qsuho sito omočimo z vodo q položimo kopirno folijo qsito pustimo da se posuši q s posušenega sita odstranimo zaščitno folijo q dodamo film in osvetljujemo q po osveljevanju očistimo sito in ga posušimo q nanesemo tiskarsko barvo prednosti qvisoka kvaliteta odtisa q ni vpliva na čas osvetljevanja slabosti qsamo za manjše naklade 24
13 TISKOVNA FORMA INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF 1. na mokro sito položimo folijo 2. vse skupaj posušimo 3. odstranimo zaščitni sloj 4. skupaj s filmom osvetljujemo 5. očistimo sito in ga posušimo 25 TISKOVNA FORMA DIREKTNO-INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF q sito omočimo in odstranimo vso maščobo q na zunanji okvir položimo folijo q notranjo stran oslojimo z emulzijo q posušimo q odstranimo folijo q osvetljujemo 26
14 TISKOVNA FORMA DIREKTNO-INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF 1. na mokro razmaščeno sito položimo folijo 2. z notranje strani nanesemo emulzijo 4. osvetljujemo 3. vse skupaj posušimo 5. očistimo sito in ga posušimo 27 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF q čisto sito oslojimoz emulzijo q pustimo da se emulzija posuši q skupaj s filmom osvetljujemo q po osvetljevanju sito očistimo in ga ponovno posušimo q nanesemo tiskarsko barvo prednosti q za večje naklade slabosti q slabša kakovost tiskovne forme q dolgotrajen postopek 28
15 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF 1. čisto sito oslojimoz emulzijo 2. sito dobro posušimo 3. skupaj s filmom osvetljujemo 4. očistimo sito in ga posušimo 29 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Ponovljivost izdelave odvisna od: q premazovanja q mrežice q emulzije Raziskave pokazale: q debelina nanosa emulzije se zmanjšuje z večanjem hitrosti q grobe mrežice -občutljive na hitrost premazovanja, fine NE 30
16 TISKOVNA FORMA Kakovostna TF šablona q odpornost na vodo in topila q mehanska odpornost q ostri robovi, ostre, gladke vertikalne stene 31 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Zahteve za kakovostno šablono q Mesh bridging > sposobnost emulzije, da prečka odprtino sita (pretanek nanos > grdo prečkanje > nazobčanje robov) 32
17 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Debelina sloja emulzije q odvisna tudi od debeline mrežice. Premer najmanjšega detajla > 100 % večji od višine šablone (mrežice in emulzije skupaj) Najfinejši detajl = 2 premer niti + premer odprtine mrežice 33 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Zahteve za kakovostno šablono: q ločljivost > sposobnost emulzije, da reproducira najfinejši detajl debelina sloja emulzije Pri tisku zelo finih detajlov -debelina šablone čim tanjša. 34
18 TISKOVNA FORMA 35 TISKOVNA FORMA VPLIV BARVE MREŽICE Emulzija oz. kopirni sloj ima največjo spektralno občutljivost v UV delu spektra, nm. Mrežica mora absorbirati čim več svetlobe; komplementarna rumena barva. Bela mrežica pojav podkupiranja: q svetlobo ne le reflektira, deluje kot opični kabel, svetloba potuje po vlaknu podosvetlitev šablone (vedno pozitivni film!!!!) q izguba ostrine TE 36
19 TISKOVNA FORMA Vpliv barve mrežice, emulzije Pretanek sloj emulzije sledi mreže sita na odtisu. 37 TISKOVNA FORMA Svetlobni vir mora imeti spekter v UV delu q fluorescentne q halogenska q ksenonove žarnice q živosrebrne q metal-halidne q Če poznamo spekter občutljivosti emulzije in sevalni spekter luči, lahko določimo osvetlitvene parametre (oddaljenost luči od šablone in čas osvetljevanja). 38
20 TISKOVNA FORMA Diazo alone in single-cure emulsions. Acrylate sensitiser present with diazo in dualcure emulsions. Photopolymer used in One Pot emulsions
21 TISKOVNA FORMA Čas osvetlitve, ekspozicije je odvisen od: vrste mrežice šablone (TF), uporabljena emulzija (debelina nanosa) svetlobni vir (vrsta, oddaljenost, starost svetila, dizajn reflektorja ) Splošno pravilo: Minimalna razdalja med svetlobnim virom in vakuumskim okvirjem naj bo enaka diagonali površine, ki jo osvetljujemo (to zagotovi enakomerno osvetljevanje po celotni površini TF) 41 TISKOVNA FORMA X = Y x (a)2/(b)2 X = novi čas ekspozicije Y= izvorni čas ekspozicije a = nova oddaljenost b = izvorna oddaljenost 42
22 TISKOVNA FORMA PREPREČITEV PODSVETLITVE q skrajšamo čas osvetlitve (slabost lahko se pojavi slaba odpornost na topila in vodo) q obarvana emulzija q obarvana mrežica q izbira svetlobnega vira 43 TISKOVNA FORMA 44
23 TISKARSKE BARVE Splošna sestava tiskarske barve q kolorant (pigmenti) (organskega ali anorganskega izvora) q nosilec / topilo (tekočina, v kateri je suspendiran pigment) q vezivo (sintetični polimeri, vezava pigmenta na TM) q zgostilo (se raztopi v topilu, tvori suspenzijo. Navadno na osnovi amonijevih in natrijevih soli poliakrilne kisline (akrili, alkidi, epoksidi, poliestri, uretani in vinili). V vodi nabrekne > viskozna disperzija. Zagotovi primeren tek TB; po sušenju postane trdni del filma TB) q topilo (za pripravo zgostila, da se lahko to veže s pigmentom) q dodatki (prilagajanje viskoznosti, sušenja, teka TB ) 45 TISKARSKI SISTEMI Tiskovne geometrije: q ravno ravno q ravno okroglo q okroglo - okroglo TB se prenaša le linijsko v tiskovni črti tudi pri geometriji ravno ravno. Različne stopnje avtomatizacije strojev: q ročni q polavtomatski q avtomatski 46
24 TISKARSKI SISTEMI Ploski tisk q tisk elastičnega in čvrstega, togega TM: papir, karton, folije, les, keramika, tekstil 47 TISKARSKI SISTEMI 48
25 TISKARSKI SISTEMI Cilindrični tisk q tisk netogih, pregibnih materialov: papir, folije TISKARSKI SISTEMI Okrogli tisk tisk teles q tiskanec deluje kot tiskovni valj omogoči nasprotni pritisk. Tisk: steklenice, tube, pločevinke, lončki 50
26 TISKARSKI SISTEMI 51 TISKARSKI SISTEMI Rotacijski tisk q npr.: tisk keramičnih ploščic 52
27 TISKARSKI SISTEMI 53 TISKARSKI SISTEMI Rotacijski tisk z valja na valj q tiskarski valj je hkrati šablona. Lahko tiskamo na pole ali zvitke. q tiskamo: folije, papir, tekstil, keramične ploščice 54
28 TISKARSKI SISTEMI 55 KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI Tiskanje: kakovost tiskanja je odvisna od: q vrsta geometrije, tiskarskega stroja q stabilnosti tiskarske mize q kakovosti tiskarske šablone, napetosti tkanine q tiskarskega noža q nastavitve odmika. Nastavitev vakuumskega tiskarskega stroja: q odmik razdalja med sitom (šablono) in tiskancem q priporočen odmik za format: A3; 1-3 mm A0; 3-5 mm 56
29 TISKARSKI NOŽ, STRGALO Lastnosti noža / strgala: oblika, kemijska odpornost, trdota, dolžina q material gumjasta strgala -večja obraba, minimalna elektrostatičnost poliuretanska strgala manjša obraba, visoka elektrostatičnost q trdota (50 75 Shore A) 50 do 65 tisk ploskev, neravnih površin 70 do 75 rastrski tisk, veliki formati 57 TISKARSKI NOŽ, STRGALO q dolžina (vsaj 12 cm na obeh straneh od okvirja) q oblika straight edge tisk na ravne površine blunt za keramične materiale double bevel za neravne površine in tisk detajlov, tankih linij single-bevel za tisk na steklo round za prenos debelih plasti barve 58
30 TISKARSKI NOŽ, STRGALO q kot tiskarskega noža nanos TB, skladje, priporočeno IZZIVI V SITOTISKU Moire Nepričakovan vzorec, vedno vezan na pravilen ponovljiv vzorec pik ali linij pri 4 barvnem tisku. Lahko se pojavlja le na določenih mestih na odtisu. Gre za interferenco pravilnih ponavljajočih vzorcev; pika na piko, pika na mrežo ali linija na linijo ali linija na mrežo Uporabiti MMC, da najdemo optimalno razmerje mreža / LPI, spremenimo kot rastra, uporabimo problematični kot za Y, spremenimo gostoto mrežice 60
31 IZZIVI V SITOTISKU Skipping (preskakovanje) Pikast vzorec pri 4 barvnem tisku pri uporabi UV TB. Opazno kot pasje tačke. Pike niso jasno tiskane mrežica ni v popolnem stiku s TM zaradi predhodno tiskanega rastra. (UV mokro na suho!). Lahko zmanjšamo višino sloja TB z nižjim EOM. Idealen je 3 µm profil. 61 IZZIVI V SITOTISKU Mesh marks (sledi mrežice) Neustrezna konsistenca TB problem z viskoznostjo, tekočnostjo, po ločitvi mrežice ostaja vidno markiranje. Priporočljivo je podaljšati čas med tiskom in sušenjem, spremeniti mrežico manjši premer, zamenjati TB > z boljšo tekočnostjo. Nazobčanje linij ali rastrskih pik (saw toothed lines or dots) Posledica; (1) Rz previsok, (2) prekratek ali predolg čas ekspozicije TF, (3) uporaba bele mrežice, (4) stopničasta linija zaradi napačnega kota TF glede na mrežico. 62
32 IZZIVI V SITOTISKU Negative sawtoothing (negativno nazobčanje) Nazobčanost notranjosti roba linije. TB nima ustrezne viskoznosti, ne zapolne odprtin mrežice. Uporabiti nižjo EOM TF, povečati pritisk strgala (lahko vodi do razlivanja). Dark spots / Hickies (temni madeži) Madeži premera 0,5 do 2 mm. Vzrok je prah, delci nečistoč, ki ne omogočajo dober stik med Sitom in TM. TB steče pod sito > povzroči madeže. Nečistoče lahko ostanejo oprivete na TM ali pa na situ 63 IZZIVI V SITOTISKU Light spots (svetli madeži) Madeži nastanejo kot posledica prirasta na šabloni. Delci nečistoč med TF in filmom med ekspozicijo Povzročijo nastanek svetlih madežev. Pred razvijanjem (obsevanjem) TF moramo očistiti površino sita in filma. 64
33 IZZIVI V SITOTISKU Printed line/dot larger than positive (Tiskane linije/pike večje kot na filmu) Vzrok razlivanje TB ali pa nazobčanje linij (sawtooth). Zamenjati TB, zmanjšati Rz. Printed line/dot smaller than positive (Tiskane inije /pike manjše kot na filmu) Problem pri izpostavitvi razvijanju TF (preslab vakuum, napačno obrnjen film, zaščitni film ni bil odstranjen, predolga osvetlitev 65 IZZIVI V SITOTISKU Printed line/dot smaller than positive (Tiskane inije /pike manjše kot na filmu) Preslabo izpiranje šablone, prenizek pritisk izpiranja. Film prenizke D. Optimizirati moramo čas osvetljevanje, čas izpiranja 66
34 IZZIVI V SITOTISKU Thick edges to print (debeli robovi na odtisu) Posledica previsoke EOM. Zmanjšati EOM > boljše uporabiti kapilarni film, ki omogoča kontrolirano nizko EOM. 67 IZZIVI V SITOTISKU Image distortion (problemi skladja) Problem skladja pri barvnem tisku. Prenizek kontakt, previsok pritisk strgala, slika preblizu kota rastra, mrežice različnih TB z različno napetostjo, preveč fleksibilna mrežica, nestabilen TM, sprememba T ali vlage med izdelavo šablone. Zmanjšati pritisk strgala z nižjo EOM (nižji EOM > potreben nižji pritisk rakla), uporabiti večje sito, uporabiti mrežico iz nerjavnega jekla > manjši raztezek, predhodno kondicionirati TM, vedno osvetljevati in tiskati pri konstantni T in vlažnosti. 68
35 IZZIVI V SITOTISKU Cobwebbing Naključen prenos TB na odtisu, vzrok statični naboj. Potrebno je ozemljiti tiskalnik, povišati vlažnost, ali uporabiti deioniziran zrak, ki zmanjša statični naboj na TM. 69 IZZIVI V SITOTISKU Colour shift (zamik barvitosti) Kontroliran prirast > nizek EOM, nizek Rz! Priporočeno > uporaba kapilarnega filma (folije) s 3 µm EOM in Rz < 4 µm, uporaba kar se le da tanke mrežice > kontroliran nanos TB. Uporaba TB, ki omogočajo tanek nanos (TB na osnovi organskih topil ) Priporočljivo testirati vrstni red TB tiska. 70
TISK 2 TISKARSKI POSTOPKI 2
TISK 2 TISKARSKI POSTOPKI 2 SITOTISK Tadeja Muck UVOD Tehnika sitotiska je stara že več kot 14 000 let (v jamah odtisi ) Kitajci > Songova dinastija (960-1279). 18. st. preko Azije > Z EU (visoka cena
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek
Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November
omogoča, da s tiskanjem ustvarimo iluzijo poltona tonske vrednosti spremeni v neopazne pike
KAJ JE RASTRIRANJE? je tehnologija, s katero se pretvarjajo večtonske (poltonske) predloge v enotske (že na TF) in nato v rastrske reprodukcije. RASTER omogoča, da s tiskanjem ustvarimo iluzijo poltona
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
5 UPORABA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA V PRAKSI PREDSTAVITEV UPORABE NA RAZLIČNIH TISKARSKIH MATERIALIH...11
1 UVOD...3 2 ZGODOVINA DENZITOMETROV...4 3 KAJ JE DENZITOMETER?...4 3.1 OSNOVE DENZITOMETRIJE...6 3.1.1 Optična gostota...6 3.1.2 Denzitometrija...6 3.1.3 Refleksijska denzitometrija...6 4 DELOVANJE REFLEKSIJSKEGA
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
SEMINAR. Tehnologije tiskanih vezij. Tehnologije tiskanih vezij
SEMINAR Tiskano vezje (Printed Circuit Board) Elektronska vezja pred izumom PCB Prvi patent za PCB Prvi primerki PCB Razvoj PCB 1950.. Enostranska THT 1970.. Metalizacija lukenj Dvostranska 1980.. Večplastna
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Cenik gradbenih izolacij in folij Velja od Izolacija za boljši jutri
Cenik gradbenih izolacij in folij 2016 Velja od 22. 2. 2016 Izolacija za boljši jutri Toplotna in zvočna izolacija za trajnostno gradnjo Odlična toplotna izolacija Odlična zvočna izolacija Negorljiva -
Zgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Razsvetljava z umetno svetlobo
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Razsvetljava z umetno svetlobo predavatelj
Izolacija za pravo ugodje doma
RECI STREHI PREPROSTO : Izolacija za pravo ugodje doma Učinkovita toplotna izolacija vaše strehe: Samo streha, pri kateri so bile upoštevane vse zahteve gradbene fizike glede toplotne zaščite ter točke
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
CENIK PLOČEVINASTIH KRITIN IN FASAD
PLOČEVINASTE KRITINE VSE ZA KROVSKA I N KLEPARSKA DELA CENIK PLOČEVINASTIH KRITIN IN FASAD 1 PLOČEVINASTE KRITINE KRITINA OPIS ŠIRINA PLOŠČE LATANJE Trapez 40 industrijska trapezna oblika, višina valja
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
SLIKA 1: KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI OČESA (Rudolf Kladnik: Osnove fizike-2.del,..stran 126, slika 18.4)
Naše oko zaznava svetlobo na intervalu valovnih dolžin približno od 400 do 800 nm. Odvisnost očesne občutljivosti od valovne dolžine je različna od človeka do človeka ter se spreminja s starostjo. Največja
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
3D-TISK DODAJALNE TEHNOLOGIJE
DEJAVNIKI KAVOVOSTI V TISKU 3D-TISK DODAJALNE TEHNOLOGIJE Deja Muck DED 2 EKSTRUDIRANJE MATERIALOV 3 DED 4 EKSTRUDIRANJE MATERIALOV 1 ekstrudiranje termoplastov 2 ekstrudiranje živil in biokemijskih substanc
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Svetloba in barve predavatelj prof. dr.
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Gradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
PROBNI OTISAK IZRADA TISK. FORME IZRADA FILMA MONTAÆA TISAK DIGITALNA GRAFI»KA PRIPREMA DIREKTNO S RA»UNALA NA TIS. FORMU PROBNI OTISAK
IZRADA FILMA MONTAÆA IZRADA TISK. FORME PROBNI OTISAK TISAK A DIGITALNA GRAFI»KA PRIPREMA B computer to plate DIREKTNO S RA»UNALA NA TIS. FORMU PROBNI OTISAK TISAK C computer to print PROBNI OTISAK TISAK
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE Avtorica: M. P. Študijska smer: Načrtovanje
Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Svetloba in barve predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetloba
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Poročilo laboratorijskih vaj pri predmetu Gradiva. Optični mikroskop
Optični mikroskop Mikroskop (Beseda izhaja iz dveh grških besed: mikro pomeni majhno, drobno in skop - ki pomeni gledati. Torej lahko mikroskop poimenujemo tudi drobnogled.) je priprava s katero lahko
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Osnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
KAKO VIDIMO IN MERIMO BARVE
UVOD KAKO VIDIMO IN MERIMO BARVE OBJEKTIVNO VREDNOTENJE BARV Objektivno vrednotenje barv: barvni model (procesnoneodvisen) standardi za kolorimetrične in spektrofotometrične meritve Za numerično vrednotenjebarv
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
BARVNA REPRODUKCIJA Z RAZŠIRJENIM BARVNIM OBSEGOM
UVOD BARVNA REPRODUKCIJA Z RAZŠIRJENIM BARVNIM OBSEGOM Tisk z več kot le 4 procesnimi barvami je zelo star reduciranje tiska na le 4 TB veljal za velik napredek v razvoju tehnologije tiska. V 80. letih
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Video tehnologija. Video tehnologija. Gradniki video sistemov. Seminarske naloge
Video tehnologija Video tehnologija 1. Uvod elektronski zajem, shranjevanje, prenos in reprodukcija slik in gibljivih slik TV in prikazovalniki z osebnimi računalniki fizikalne osnove svetloba, barve,
1. Osnovne lastnosti papirja
1. Osnovne lastnosti papirja Papir ploščat, porozen material, ki je pretežno sestavljen iz prepletenih rastlinskih vlaknin polnila funkcionalni dodatki Lastnosti papirja % higroskopičnost (vodovpojnost)
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Svetloba in barve predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetloba
Standard kakovosti: GZS Datum: PREDMET STANDARDA
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE PLETENA KAPA Standard kakovosti: GZS Datum: 18.12.2015 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na Pleteno kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke. Sestavni del standarda
ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4
ADS-DVR-4100D4 Glavne značilnosti: kompresija, idealna za samostojni sistem digitalnega snemanja štirje video vhodi, snemanje 100 slik/sek v D1 ločljivosti pentaplex funkcija (hkratno delovanje petih procesov):
B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani
Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-20 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040 1041 1042
ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI
ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI Spoznavanje osnovnih vlakensko-optičnih (fiber-optičnih) komponent, Vodenje svetlobe po optičnem vlaknu, Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega
Računarska grafika. Rasterizacija linije
Računarska grafika Osnovni inkrementalni algoritam Drugi naziv u literaturi digitalni diferencijalni analizator (DDA) Pretpostavke (privremena ograničenja koja se mogu otkloniti jednostavnim uopštavanjem
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost
Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Baumit fasadni sistem XS 022
fasadni sistem Tanka izolacija, velike prednosti najnižja toplotna prevodnost odlična izolativnost racionalna debelina izolacije Ideje prihodnosti. Tankoslojna izolacija Manj je več Novi toplotnoizolacijski
Varnostna razsvetljava
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Svetloba in barve predavatelj prof. dr.
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo
Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo Eden od izumiteljev tranzistorja, teoretik Shockley, je predvidel gradnjo visokonapetostnih usmernikov za nizke frekvence v obliki strukture PIN, kjer dodatna malo
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
povzetki zahtev za lastnosti klimatskih naprav iz TSG :2008, DIN , SIST EN in VDI 6022
povzetki zahtev za lastnosti klimatskih naprav iz TSG-12640-001:2008, DIN 1946-4, in Prostorska tehnična smernica za zdravstvene objekte TSG-12640-001:2008 določa, da se naprave za prezračevanje in klimatizacijo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO. Bojan Vrtič SEMINARSKA NALOGA. Difuzija v trdnih tankih plasteh
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Bojan Vrtič SEMINARSKA NALOGA Difuzija v trdnih tankih plasteh MENTOR: dr. Miha Čekada Ljubljana, 7.11. 2007 Povzetek V seminarju