TEHNIČNO POROČILO - VODOHRAN KITNI VRH

Transcript

1 1.0 UVOD TEHNIČNO POROČILO - VODOHRAN KITNI VRH 1.1 Opis obstoječega stanja Območje Kitnega vrha se sedaj oskrbuje iz primarnega vodovoda PVC160 in preko oskrbovalnega cevovoda PE110. Po podatkih upravljalca znaša dnevna poraba vode 4,65 m3/dan, tlak v omrežju pa je 1,7 bar. Ta način oskrbe ne zagotavlja niti optimalnega tlaka niti požarne varnosti. Načrtuje se izgradnja vodohrana, črpališča za dvig vode do vodohrana in tlačno oskrbovalnega cevovoda od črpališča do novega vodohrana, in izgradnja električnega priključka za napajanje črpališča in vodohrana. Zemljišča, predvidena za izgradnjo napajalnega vodovoda in električnega priključka, v naravi predstavljajo nekategorizirane javne poti, zemljišče za vodohran pa gozdno zemljišče. Projekt izgradnje vodohrana tvorijo naslednji sestavni deli : - Vodohran 99 m3 z armaturno in vodno celico, na parceli št. 778, KO Sušica - Črpališče v AB jašku notranjih dimenzij 150x250 cm, na parceli št. 874, KO Sušica - Tlačno oskrbovalni cevovod iz polietilena, PE80 DN 100/10, v z hidranti za gašenje požara, - Električni priključek, 2.0 CEVOVOD Za povezavo novega vodohrana z obstoječim omrežjem je projektiran nov odsek cevovoda iz polietilena PE80. Izberemo premer cevovoda DN 100/10, kolikor je po predpisih najmanjši premer za zagotavljanje požarne varnosti. Novi cevovod se priključi na obstoječe omrežje PVC 160. Na točki priključitve je projektiran odcepni kos in zasun za odsek proti vodohranu. Trasa poteka po javni poti. Cevovod se zaključi v točki, kjer se izvede navezava na iztok-vtok iz vodohrana. Podrobnejši potek vodovodnega cevovoda je razviden iz priložene situacije vodovodnega cevovoda. Na cevovodu sta vgrajena tudi dva nadzemna protipožarna hidranta. Cevovod se pologa na peščeno posteljico debeline 10 cm in zasipa v osnovnem zasipu s peskom 0-4 mm, do višine 30 cm nad temenom cevi, preostali del jarka v javni poti pa se zasipa s kamnolomskim materialom za cestogradnjo, zasip jarka utrdi in cesto fino poravna oz asfaltira kjer trasa poteka v asfaltu. Posteljica mora biti izdelana po projektirani niveleti. Kjer cevovod poteka izven javnih poti se zasip nad osnovnim zasipom izvede z izkopanim materialom in utrjevanjem v plasteh po 20 cm. 1

2 Vsi spoji morajo ostati nezasuti. Dokončni zasip izvesti po uspešnem tlačnem preizkusu ter geodetskem posnetku. Vse armature so projektirane iz nodularne litine in tlačnega razreda PN 10. Projektirani so zasuni kratke izvedbe (po SIST EN 558:2008+A1:2012, serija 14): EV zasuni morajo biti izdelani iz litine GGG-40, z obojestransko epoksi zaščito minimalne debeline 250 mikronov. Klin zasuna je zaščiten z EPDM elastomerno gumo. Vreteno zasuna je izdelano iz nerjavečega jekla. Tesnenje na vretenu je izvedeno z dvema "O" tesniloma. Na obeh straneh klina so vodila iz poliamida. Spoj telesa in pokrova mora biti izveden brez vijakov in zagozd. Ustrezati morajo zahtevam standardov SIST EN1074 in SIST EN12266 Ti zasuni so zelo kakovostni zato so lahko zasuti in jih ni potrebno vgrajevati v AB jaške. To pomeni prihranek pri gradnji in vzdrževanju AB jaškov. Vgradbena garnitura je teleskopske izvedbe, litoželezna cestna kapa pa postavljena v višino terena oziroma vozišča in podbetonirana. V točkah V1-3 in V1-5 sta projektirana nadzemna požarna hidranta. Nadzemni hidranti so s telesom iz NL ali INOX, prirobničnim priključkom in EPDM tesnilom. Hidrant skladen s standardi SIST EN14384:2005 in SIST EN :2008. S tremi stabilnimi spojkami: 2 tip C in 1 tip B za DN80 ter 2 tip B in 1 tip A za DN min. pretočne karakteristike (Kv) po SIST EN 14348:2005. Omogočeno obračanje glave za 360. Material hidranta je NL ali INOX, notranji deli iz nerjavnega materiala, NL deli hidranta zunaj in znotraj zaščiteni z epoksi premazom min. debeline 250 mikronov. Opremljen s sistemom za preprečevanje iztoka v primeru loma in izpustno odprtino za izpust stoječe vode iz hidranta skladno s SIST EN1074-6:2008. Hidranta sta priključena na cevovod preko zasuna DN80 z vmesnim FF kosom. Z horizontalnim FF kosom se zagotovi potreben odmik od zasuna, v vertikalnim FF kosom pa prilagodi višini terena. Protipožarni hidrant, mora biti obvezno obsut z gramozom zaradi možnosti dreniranja vode iz ohišja hidranta. V jarek ob cevovodu je položen tudi elektroenergetski kabel za napajanje vodohrana in signalni kabel za prenos podatkom med črpaličem in z vodohranom. 2.1 Označevanje trase, tlačni preizkus in dezinfekcija cevovoda Traso cevovoda je potrebno po osnovnem zasipu nad osjo cevovoda označiti s PVC označevalnim trakom z kovinskim vložkom POZOR VODOVOD 2.2 Tlačni preizkus Po končanih montažnih delih in osnovnem zasipu cevovoda (spoji cevi nezasipani) se izvede tlačni preizkus vodovoda po določilih 10. poglavja standarda P SIST pr EN 805. Preizkus izvesti s pitno vodo pod min. tlakom 15 bar. Cevovod se polni v najnižji točki, odzračuje pa v najvišji točki. Pri tlačnem 2

3 preizkusu upoštevati navodila proizvajalca cevi, fazonskih kosov in armatur ter navodila nadzornega organa in navodila upravljavca, ki preizkus tudi zapisniško prevzamejo. Tlačni preizkus traja minimalno 2 uri in je uspešen, če izguba tlaka v tem času ne presega 0,2 bara, pri čemer ne sme biti nadaljnjih padcev tlaka. 2.3 Dezinfekcija cevovoda Po končanih montažnih delih, pred povezavo z obstoječim vodovodom je potrebno vodovod temeljito izprati. Po pranju vodov pa po določilih poglavja 11 iz standarda SIST- EN 805 izvesti še dezinfekcijo - klorni šok, ki ga izvede pristojna zdravstvena služba, za kar izda ustrezno listino. Že pri polnjenju vodovoda priporočam sprotno doziranje dezinfekcijskega sredstva. Po uspešno opravljenem klornem šoku se vodovod lahko poveže z obstoječim vodovodom. Del vodovoda in elemente na mestih povezav z obstoječim vodovodom pa je potrebno neposredno pred vgradnjo temeljito očistiti in dezinficirati z vodo v kateri je raztopljen natrijev hipoklorid v koncentraciji 3 mg / l vode. 2.4 Geodetski posnetek cevovoda Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu in pred zasipom cevovoda mora izvajalec pri pooblaščeni geodetski službi naročiti posnetek položenega voda. Geodetski posnetek mora biti izveden skladno z navodili geodetske službe upravljavca javnega vodovodnega sistema in mora biti pred oddajo vodovoda v last občini in predajo v upravljanje upravljavcu, potrjen s strani predstavnika geodetske službe upravljavca. Geodetski posnetek zajema vzdolžni profil voda, posnetek vseh detajlov ter križanj z ostalimi komunalnimi vodi, vključno z vsemi detajli na mestih prevezav na obstoječ vodovod. Na osnovi geodetskega posnetka je potrebno skladno z ZGO-1 izdelati geodetski načrt izvedenih del. Geodetski posnetek izvedenih del mora biti obvezni izveden pri odprtem kanalu, pred zasutjem voda! 3.0 VODOHRAN Vodohran je projektiran na delu zemljišča parc. št. 778, KO Sušica, občina: Ivančna Gorica, UE: Grosuplje. Izračun prostornine vodohrana: Dnevna poraba vode znaša po podatkih upravljalca 4,65 m3/dan. Porabo povečamo za 50% zaradi boljših hidravličnih razmer po izgradnji vodohrana in zaradi upoštevanja dolgoročnega razvoja kraja, ki ga bo omogočila boljša vodooskrba: Qn = 4,65 x 1,5 = 6,79 m3/dan 3

4 Qsr = Qn x 1,5 = 6,79 x 1,5 = 10,5 m3/dan. (4.167%) Vvh = Qp + Qf + Qo Qp = 10 x 2 x 3.6 = 72 m3 Qf = Qsr x f = 10.5 x = 0.71 m3 Qo =Qsr x 0.15 = 10.5x 0.15 = 1.6 m3 okvare požarna rezerva nihanje potrošnje rezerva za primer Qvh = = m3 Izberem vodohran standardne prostornine 99 m3. Dokler se bistveno ne poveča poraba, se v izogib predolgega časa zadrževanja vode v vodohranu, lahko zniža nivo vode ali zapre ena celica vodohrana! 3.1 Tehnični opis vodohrana Vodohran je klasične armirano betonske izvedbe, koristne prostornine 99 m 3. Zunanji gabariti valjaste vodne celice so: premer 720 cm, višina 390 cm. Zunanji gabariti pravokotne armaturne komore, ki je prigrajena vodni celici so: tloris 340 x 300 cm, višina 575 cm. Višina vidnega dela fasade je 300 cm. Kota dna vodohrana oziroma iztoka je na 395,20 m n.m., kota najvišje gladine vode v VH pa je m n.m.. V armaturni komori so nameščene vse potrebne vodovodne armature in merilno regulacijska oprema. Komora je izvedena v dveh etažah. Vstop je v zgornjo etažo, dostop v spodnji del pa je po INOX lestvah. Vodohran bo ograjen s plastificirano tipsko ograjo, kot npr. Kočevar višine 150 cm. Električna merilna omarica bo ob ograji pri vhodu, omarica za krmilje pa bo v zgornjem delu armaturne komore, v ločenem prostoru. Vodohran je klasično armirano betonske izvedbe, in sicer iz vodotesnega betona C 25/30. Po osi je vodna celica predeljena z vodotesno vertikalno predelno steno. Ta deli vodohran na dve ločeni enoti, cevne zveze pa omogočajo zvezno polnjenje in praznjenje obeh enot hkrati ali pa ločeno. V primeru pranja vodohrana ali drugih vzdrževalnih del pa lahko obratuje samo ena enota, druga pa je v remontu. S tako izvedbo je oskrba vedno zagotovljena. Vstop v vodni celici je po vertikalnih kovinskih lestvah, izdelanih iz INOX materiala z oznako AISI 316/W. Nr V talni plošči vodnih celic sta na vsaki strani predelne stene poglobitvi za namestitev talnega izpusta in iztoka s sesalnim košem. Naklon vodnih celic je 1% v smeri proti izpustu. Naklonski beton se izdela iz C 25/30. 4

5 Armaturna komora je pravokotne oblike, zunanje tlorisne mere komore so 3,00 x 3,40 m, višina pa 5,75 m. Med steno vodne celice in armaturne komore je izvedena dilatacija iz stiroporja debeline 3 cm. V armaturni komori so nameščeni: vodovodne armature za dotok, odtok, preliv in izpust vode. Zgornji del armaturne komore je predeljen s pregradno steno iz siporeksa v katero so vgrajena enokrilna vrata dimenzije 80 x 200 cm iz eloksiranega aluminija. Prvi prostor je namenjen za vgradnjo elektroopreme in je tudi ločeno prezračevan. S tako izvedbo dosežemo namestitev elektroopreme v suh in ločen prostor od vodnih celic. S tem pa je omogočeno prezračevanje vodnih celic preko praznotočne cevi in vertikalnih zračnikov. Vstop v spodnji del komore je po lestvi iz INOX materiala z oznako AISI 316/W. Nr V ta namen je v plošči odprtina, dimenzij 100 x 260 cm, ki je pokrita s pohodno rešetko. Del odprtine, ki ni pokrit s pohodno rešetko je zavarovan z ograjo iz INOX cevi φ32 mm in varnostno zaporo, ki se ob vstopu dvigne. 3.2 Vodotesnost vodohrana in obdelava površin Vsi konstrukcijski deli vodohrana morajo biti izvedeni tako, da zagotavljajo popolno vodotesnost vodohrana. Vse stene vodohrana, ki so zasute z zemljo so z zunanje strani hidroizolirane z IZOTEKTOM V4. Vertikalna zaščita hidroizolacije je izvedena s ploščami STYRODUR debeline 5 cm, horizontalna zaščita pa je cementni estrih min deb. 5 cm. Celoten sistem obdelave betona mora biti popolnoma neoporečen glede uporabe za pitno vodo, kar mora biti dokazano z ustreznimi certifikati. Vsi delovni stiki in stiki konstrukcijskih elementov (npr. plošča stena, stenastena) se tesnijo z uporabo tesnilnih trakov ki zagotavljajo popolno vodotesnost na stikih (sistem 'bele kadi') Enako velja za tehnologijo izvedbe, ki mora zagotavljati vodotesnost celotnega vodohrana. Zgornji del armaturne komore je v celoti obložen z nedrsečimi glaziranimi keramičnimi ploščicami. Strop armaturne komore je toplotno izoliran s stiroporjem debeline 5cm, ki se armira in prekita, nato pa prebarva z belo akrilno barvo. Ravno tako so prebarvane tudi stene in strop v kletni etaži. Stiropor se vgradi že pri betoniranju tako, da se položi po opažu plošče. Z notranje strani so toplotno izolirane stene zgornjega dela armaturne komore in stene elektroprostora in sicer s stiroporjem deb. 3 cm, po sistemu DEMIT. Fasada vodohrana in krilni zidovi so obloženi z naravnim kamnom, granitom. 5

6 3.3 Zračenje objekta Prezračevanje vodohrana je vzgonsko preko vertikalnih zračnikov. V ta namen se za dotok svežega zraka v spodnjo armaturno komoro vgradi kanalizacijska cev PVC DN 150 (fi160), ki se konča z izpustno glavo. Ta omogoča tako iztok vode kot dotok zraka. Pod izpustno glavo na koti mnm se zgradi ponikalnico, ki preprečuje izlivanje manjših količin izcednih vod po terenu. Za dovod zraka v elektro prostor je v spodnji del vhodnih vrat vgrajena rešetka (žaluzija), dimenzij 40 x 10 cm, odvod zraka pa je preko rešetke φ20 cm pod stropom elektro prostora. Za odvod zraka iz vodnih celic pa je na obodni steni, v sredini med celicami vgrajen zračniki φ200, izveden z jekleno cevjo in kapo ter še en zračnik na stropu armaturne komore. Zaradi onemogočenja onesnaženja pitne vode ta ne sme biti nad vodno gladino ampak nad podesto v armaturni komori, spodaj pa mora imeti lovilno posodo za kapljajoči kondenz iz zračnika. Kondenz na notranjih površinah vodohrana nastaja zaradi temperaturne razlike zraka in sten. Torej nastaja v času, ko ima zunanji zrak višjo temperaturo kot so notranje površine vodohrana. Da se izognemo nastajanju kondenza ne pomaga povečanje pretoka zraka ampak je pomembna pravilno izvedena toplotna izolacija z čim tanjšim zaključnim slojem, da se temperatura površine čim hitreje izenači s temperaturo zraka! 3.4 Drenaža Za odvod zalednih voda izza objekta je ob objektu položena drenažna cev kot npr. MIDREN DN 100 mm. Odtok iz drenaže je v zbirni jašek na dnu armaturne komore. Površinske vode pa so odvedene po ustrezno speljanih odvodnih jarkih. 3.5 Fasada in zunanja ureditev Celoten objekt je prekrit z zemeljskim nasipom debeline 0,8 do 1.0 m. Viden del fasade je obložen z naravnim kamnom, venec krovne plošče armaturne komore je naravni beton, pokrit pa je z AL barvano pločevino. Vhodna vrata v objekt so iz eloksiranega aluminija, dim 80/200, toplotno izolirana. Okolico vodohrana se po končanih delih zatravi, posadi se avtohtono okrasno grmičevje. Celoten objekt je ograjen z s plastificirano tipsko ograjo, npr. Kočevar, višine 150 cm v zeleni barvi. Stebrički ograje so iz aluminija. Vhodna vrata v ograji so širine 100 cm. Od parkirnega prostora do vhoda v objekt vodi potka širine 1.2 m, tlakovana s kulir ploščami, obrobljena z betonskimi vrtnimi robniki. Nadkriti del vhodnega podesta je obložen z nedrsečimi keramičnimi ploščicami. Dovozna pot do vodohrana, ki je istočasno parkirišče bo makadamska širine do 3,5 metre. 6

7 3.6 Cevne zveze in armature GP V vodohranu so predvidene instalacije za dotok, odtok, preliv in izpust vode iz obeh prekatov vodne celice. Vsi elementi so izdelani iz nerjavečega jekla kvalitete AISI 316/W.Nr Dimenzije cevovodov v vodohranu so: -dotok, iztok DN 100, -preliv, praznotok DN 100 Dotok-iztok: Dotok in iztok vode v vodohran je speljan po istem cevovodu DN 100. Na dotočni cevi v vodohran je vgrajen zasun, bipolarni merilnik pretoka DN 80, ter nepovratna loputa DN 100. Dotočna cev se v zgornji etaži razcepi na dva cevovoda DN 80, po katerih doteka voda v posamezno vodno celico. Na obeh krakih sta projektirana zasuna DN 80. Cevi so pritrjene na steno in strop z objemkami iz nerjavečega jekla. Dotok je istočasno tudi iztok nazaj za Kitni vrh. V primeru pranja ali popravil se dotok in iztok v eno celico zapre, v drugi pa opravlja potrebna vzdrževalna dela. Iztok iz posameznih prekatov vodne celice je projektiran preko sesalnih košev DN 100 in zasunov DN 100 do skupnega razdelilnega cevovoda v armaturni komori. Zunaj vodohrana pa je na iztok priklopljena cev PE 80 DN 100. Preliv in izpust: Za izpust vode iz posameznega prekata sta v poglobitveni del vodnih celic vgrajena F kosa DN 100 izdelana iz nerjavečega jekla kvalitete AISI 316/W.Nr , ki sta v armaturni komori opremljena z zasunoma DN 100. Odtok iz prelivnih cevovodov in izpustov je speljan po cevi do izpustnega jaška, ter naprej po cevovodu PVC 160 do izpustne glave. 3.7 Preizkus vodotesnosti in dezinfekcija Preizkus vodotesnosti vodne celice se opravi po vgradnji fazonskih kosov v stene vodnih celic. Pri tem mora biti celotna AB konstrukcija odkrita, brez zasipa, hidroizolacije in zaščitnega tesnilnega premaza. To se lahko izvede šele po potrditvi vodotesnosti konstrukcije oziroma po izvedbi potrebne sanacije. V primeru, da vodna celica ni vodotesna, je potrebno ugotovljena netesna mesta ustrezno sanirati in opraviti ponovni preizkus vodotesnosti. O preizkusu vodotesnosti vodne celice in tlačnem preizkusu vgrajenih elementov je potrebno izdelati zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ investitorja. Po tlačnem preizkusu se izvede dezinfekcija in izpiranje vodne celice in vgrajenih elementov. Dezinfekcijo je potrebno izvesti pod nadzorom pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki izda tudi potrdilo oz atest. Vodo, ki se jo uporabi za dezinfekcijo, je v naravo šele po nevtralizaciji. 7

8 Po montaži cevovodov in vodovodnih armatur je potrebno opraviti tlačni preizkus vgrajenih elementov. Za vse elemente se opravi tlačni preizkus na tlak 6 bar-ov. 3.8 Elektroenergetski priključek in el. instalacije Vodohran bo preko črpališča priključen na nizkonapetostno električno omrežje. Elektro omarico, tip MPO 4, z meritvijo porabljene energije se postavi na betonski podstavek, ob črpališču, do vodohrana pa vodi interni elektroenergetski kabel položen v jarek ob cevovodu. V objektu je poleg instalacije za napajanje merilne opreme, projektirana tudi razsvetljava in vtičnice za pogon električnega orodja. Okrog objektov in nad el. energetskim kablom položiti Fe-Zn valjanec. Upornost ozemljitve mora znašati pod 2 ohm. 3.9 Merilnoregulacijska in procesna oprema V vodohranu je projektirana naslednja merilnoregulacijska oprema: - induktivni merilnik pretoka na dotoku-iztoku, PROMAG 33F, DN 80, l/s, dvosmerni oz bipolarni, izhod 4-20 ma - merilnik nivoja, PROSONIC E+H; 0-3 m, E+H, - signalizacija vstopa v objekt, INDUKTIVNO STIKALO, Vodohran bo preko krmilnika in UMTS naprave komuniciral s črpališčem, ter oddajal podatke na dispečerski center JKP Grosuplje. 4.0 ČRPALIŠČE Kitni vrh V naselju Kitni vrh bo ob asfaltni cesti, na tlačnem cevovodu proti vodohranu, v točki V1-2, zgrajen črpalni jašek zunanjih tlorisnih gabaritov 190x290 cm in višine 240 cm. AB črpalni jašek bo zgrajen na zemljišča parc. št. 874, K.O. Sušica, na koti 361,10 m n.m., Objekt se priključi na električni vod nizke napetosti. Lokacija priključka je obstoječi NN drog na parceli št. 555 K.O. Sušica. Vod nato poteka po parceli 874 do elektro omarice postavljene na betonskem podstavku ob jašku črpališča. Pod prometnimi površinami mora biti priključni električni vod položen v zaščitno cev PE 110. AB JAŠEK Armirano betonski jašek črpališča notranjih dimenzij 150 x 250 cm in višine 200 cm je zgrajen iz betona MB 30, amiranega z betonskimi mrežami tip Q 133, Q 226 in Q 402. Vse stene in plošča so debeline 20 cm. Odprtina za 8

9 vstop v jašek je dim. 80 x 80 cm in pokrita s kovinskim pokrovom iz rebraste Al pločevine. V jašku so vgrajene kovinske lestve iz jeklenih cevi premera 1. Pokrov in lestve so zaščitene proti koroziji z vročim cinkanjem. V dnu jaška je zgrajena poglobitev dim. 20 x 20 cm za eventuelne izcedne vode z izpustom v ponikovalnico. Jašek je v celoti zasut z zemljo oz. z gramozom, viden je samo pokrov vstopne odprtine, okolica pa utrjena in urejena primerno lokaciji. Strojna oprema Izbira črpalke: Dnevna poraba vode znaša po podatkih upravljalca 4,65 m3/dan. Porabo povečamo za 50% zaradi boljših hidravličnih razmer po izgradnji vodohrana in zaradi upoštevanja dolgoročnega razvoja kraja, ki ga bo omogočila boljša vodooskrba: Qn = 4,65 x 1,5 = 6,79 m3/dan Čas obratovanja = 6,79 / 2,5 = 2,7 ur Izberem črpalko zmogljiviosti 2,5 m3/h in moči 0,55 KW kar pomeni da bo črplka obratovala samo 2,7 ur na dan. Majhna moč črpalke pa tudi ne bo obremenjevala obstoječega elektro omrežja. V črpalni jašek je pripeljan dovod iz PE 90, reduciran na FF kos DN 50 kot obstoječi odcep iz primarnega voda PVC 160. V jašku je projektirana vertikalna črpalka z nazivnim pretokom 2,5 m3/h, kot naprimer Grundfos tip CRE 2-40, 0,55 KW, 3x220 V, št.art Zaradi majhne moči in majhnosti črpalke ni smiselno vgrajevati v jašek dve črpalki ampak je umestno rezervno črpalko hraniti v suhem prostoru skladišču, ker je v primeru okvare potreben čas zamenjave zelo kratek, dolg zadrževalni čas vode v vodohranu pa zamenjavo omogoča brez motenj v vodooskrbi. Armature: Pred in za črpalko sta vgrajena zasuna DN 50, za črpalko je vgrajena nepovratna medprirobnična loputa DN 50, merilnik pretoka, merilnik tlaka 0-6 bar ter zasun DN 50. Za jaškom pa bo iz novega tlačno oskrbovalnega voda PE 110 izveden odcep za povezavo nazaj na obstoječi sekundarni vod, ki poteka ob primarnem cevovodu za oskrbo Kitnega vrha. Vse cevne zveze v jašku so varjene izvedbe, iz jeklenih nerjavnih cevi in jeklenih polizdelkov, kot so varilne prirobnice, varilni loki in reducirke. Kakovost materiala W.Nr Črpališče bo preko krmilnika, signalnega kabla in UMTS naprave komuniciralo z vodohranom ter dispečerskim centerom JKP Grosuplje. 9

10 5.0 IZVAJANJE GRADNJE IN TEHNIČNA IZVEDBA 5.1 Zemeljska dela Splošna določila Vsa zemeljska dela se izvajajo po načrtih in detajlih, določilih tehničnih predpisov, in v skladu z obveznimi standardi. Pri delih na prometnih površinah mora biti izvajanje del v skladu s cestnoprometnimi predpisi in izdanimi soglasji upravljalca cest. Pred začetkom del je izvajalec dolžan popolnoma očistiti teren, odstraniti grmovje in drevje, ter ves material odložiti na deponijo, katero določi investitor ali si jo pridobi izvajalec sam. Na tako očiščenem terenu izvajalec zavaruje celotno zakoličeno traso cevovoda oziroma objekte, ki se gradijo. Vse kote in ostale podatke vpiše v gradbeno knjigo zaradi točnega obračuna zemeljskih del. Potrebno razpiranje oziroma črpanje meteorne ali podtalne vode pri izkopih jarkov ali za objekte, je izvajalec del dolžan opraviti na lastne stroške. Pri vseh izkopih mora izvajalec del paziti, da poškoduje čim manj obdelovalnih površin in objektov, ker gre vsaka škoda, nastala iz naslova nestrokovnega in nesolidnega dela ter po njegovi krivdi, na stroške izvajalca del. Vsa zemeljska dela morajo biti izvršena pravilno upoštevaje vse kote in detajle iz načrtov. Preden se dela nadaljujejo, morajo biti vsa zemeljska dela sprejeta in potrjena s strani nadzornega organa ter zaradi obračuna, vpisana v gradbeno knjigo. Vsa dela se obračunava po dejansko opravljenih količinah Izkopi Vsi izkopi za objekte, oziroma izkopi jarkov za polaganje cevovoda ali izkopi temeljev objekta morajo biti izvedeni pravilno po kotah in detajlih iz načrtov ter v predpisanih padcih. Izkopi pri objektih se izvedejo po zunanjih merah temeljev in zidov, z upoštevanjem dodatne razširitve za 60 cm z vsake strani in naklonom v odvisnosti od kategorije zemljišča, ter načrta eventuelnega razpiranja. Odstranitev usipov in njihovega kasnejšega zasipavanja gre v breme izvajalca del. Obračuni izkopov so po 1 m 3 izkopanega materiala v raščenem stanju ne glede na kategorijo zemljišča Planiranje terena in jarkov Planiranje terena okoli objekta, kakor tudi dna jarkov za cevovode ali temelje objekta, mora biti izvedeno do zahtevane točnosti po popisu del. 10

11 Planiranje in čiščenje terena po končani gradnji, zasipanje jam na gradbišču po odstranitvi vsega preostalega materiala, kakor tudi izkopa začasnih jam, se obračuna v zaključnih delih. Obračuna se po 1 m 2 planirane površine Peščena posteljica, zasipi jarkov in zasipi ob objektih Peščena posteljica, kakor vsi zasipi jarkov za polaganje cevovoda in zasipi ob objektih, morajo biti izvedeni z materialom in na način, kakor je to predvideno v načrtih oziroma v opisu del. Pri zasipavanju jarkov za cevovode je obvezno potrebno uporabiti nevezan material iz izkopa, če je primeren (za prvi sloj debeline cca cm nad temenom cevi). V nasprotnem primeru je potrebno material za nasip posebej pripeljati. Omenjeni prvi sloj zasipa nad cevovodi, sme biti komprimiran le ročno. Preostali zasipi jarkov in zasipi ob objektih se lahko izvajajo z materialom od izkopa in s strojnim komprimiranjem v slojih, kakor je to predvideno v načrtih oziroma v opisu del. Izbor materiala in način izvajanja zasipa jarkov za cevovode pod prometnimi površinami, se določi po predhodnem dogovoru z nadzornim organom in v soglasju z upravljalcem cest. Obračuna se po 1 m 3 opravljenega zasipa Odvoz zemlje in preostalega materiala Ves izkopani material se odloži na začasno deponijo, ki si jo pridobi izvajalec sam. Na posebno zahtevo naročnika mora izvajalec na deponiji ločevati izkopani material po kategorijah. Obračuna se po 1 m 3 transportiranega materiala v raščenem stanju z upoštevanjem nakladanja, razkladanja in razstiranja materiala po deponiji. Cene za enoto Cene za enoto zemeljskih del vsebujejo: -ves porabljeni material -vse potrebno delo -vse transporte -najemnino za vso potrebno mehanizacijo -najemnino ali stroške izdelave, nameščanja in odstranjevanja vseh pomožnih odrov, platojev in opiranja za izkope v večjih globinah. 11

12 Vsa zemeljska dela, v kolikor ni drugače določeno, se obravnavajo v raščenenm stanju. 5.2 Betonska dela Splošna določila Vsa betonska dela se izvajajo v skladu z načrti, opisi del, tehničnimi predpisi in predpisanimi standardi. Kvaliteta vgrajenega betona mora odgovarjati zahtevam opisa del, tehničnim predpisom in standardom, glede čistoče agregata, granulacije, količine in kvalitete cementa in vode. Cement, uporabljen za vsa dela mora biti povsem svež, pravilno vskladiščen in zaščiten pred vodo in vlago, v skladu z navodili in predpisi za beton in armirani beton. Agregat za pripravo betona naj bo po možnosti rečnega porekla, brez gline in mulja, granuliran po predpisih za predvideno marko betona. Vse betonske in armiranobetonske konstrukcije morajo biti betonirane z marko betona predvideno v opisu del. V primeru, da v kakšni predračunski postavki MB ni določen, se izvaja z C 25/30 za armirani beton oziroma C 8/10 za nearmirani beton. Pri prekinitvah betoniranja je mesta, kjer se betoniranje prekine, potrebno določiti že vnaprej. Za nadaljevanje dela je stično ploskev potrebno očistiti rahlega betona, cementne kaše in prahu, ter stik dobro namočiti in ga prepojiti s tanjšo plastjo mastne mešanice betona drobnejše zrnatosti. Med betoniranjem je izvajalec dolžan vgraditi vse ostale elemente kot so podmetke, čepi, škatle za prehode instalacij, kljuke potrebne za poznejšo pritrditev drugih montažnih elementov in instalacij. V času po končanem betoniranju je izvajalec dolžan v skladu s predpisi za beton in armirani beton, le tega negovati in zaščititi pred vplivom nizkih oziroma visokih temperatur. Vse armirano betonske konstrukcije, ki ostanejo vidne, se morajo v slučaju poškodbe zakrpati in zgladiti. Obračun betonskih in armirano-betonskih del je za 1 m 3 vgrajenega betona. 12

13 5.3 Tesarska dela Splošna določila Ves material, ki se uporablja za izdelavo opažev, mora biti pripravljen v odgovorjajočih merah in po kvaliteti odgovarjati ustreznim tehničnim predpisom za lesene konstrukcije in ustreznim standardom. Opaži morajo biti izdelani točno po merah v načrtih in v vseh detajlih, z vsemi potrebnimi podporami, horizontalno in vertikalno povezavo, tako da so stabilni in sposobni prevzeti težo vgrajenega betona. Stične površine morajo biti čiste in ravne. Opaži morajo biti izvedeni tako, da se razopaženje lahko opravi brez pretresov in poškodovanja armirano-betonskih konstrukcij oziroma opažev samih. Obračuna se postavitev in odstranitev 1 m 2 opaža Opaži in odri Vse opaže armirano betonskih konstrukcij (temelji, stene, nosilci, stebri, plošče, ipd.), kakor tudi vse pomične in nepomočne delovne in podporne odri, izdelati po načrtih in predpisih del, ter v skladu z vsemi pogoji splošnih določil Cena za enoto Cene za enoto tesarskih del vsebujejo: -ves potreben material -vse potrebno delo in prenose -vsa pomožna odranja, v kolikor niso predvidena v predračunu Obračuna se za 1 m 2 izdelanega opaža, upoštevajoč notranje površine opažev, to je vidne površine konstrukcij. 5.4 Montaža Vsa dela pri montaži cevovodov je treba izvajati točno po popisu del oziroma po navodilih proizvajalca cevi. Polagati je potrebno na peščeno posteljico. V primeru slabe nosilnosti tal je potrebno izdelati poseben statični izračun. Pri jeklenih ceveh je potrebno vse zvare testirati na priznan način. 5.5 Vzdrževanje Vzdrževanje objekta se izvaja v skladu z navodili proizvajalcev opreme in programom upravljalca vodovodnega omrežja oziroma po potrebi. 13

14 6.0 POGOJI SOGLASODAJAVCEV GP Javno komunalno podjetje Grosuplje Pri načrtovanju VH Kitni vrh je potrebno poleg predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo upoštevati tudi določila Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur.l. RS št. 55/15). Skladno s 44. členom zgoraj navedenega pravilnika mora funkcija, oblika, prostornina in način gradnje samega vodohrana zagotavljati popolno tesnost vodnih celic. Vodna celica mora biti naravno ali prisilno prezračevana in osvetljena. Zračnike se izvede tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice, priključeni morajo biti na drenažno cev z odtokom izven območja vodohrana. Z uporabo primernih materialov mora biti preprečena kondenzacija sten vodnih, vstopnih in armaturnih celic, medtem ko morajo premazi vodnih celic izpolnjevati sanitarno - higienske pogoje. Vse odprtine, razen vrat morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla. Dovod električne energije mora biti izveden po predpisih za vlažne in mokre prostore. Protiležni vodohrani morajo biti na dotočno-iztočnem vodovodu opremljeni z dvosmernim merilcem pretoka, iztočni vodovod mora biti opremljen s pipo za jemanje vzorcev na dostopnem mestu. Objekt mora biti toplotno in vodno izoliran. Opremljen mora biti z avtomatiko ter napravami za prenos podatkov iz črpališča oz. do dispečerskega centra. Prostornina vodohrana se določi na podlagi f1uktuacije vode v dnevu največje porabe vode, z 20% dodatkom za nujno potrošno in požarno rezervo. Prav tako je potrebno znotraj te tehnične dokumentacije zagotoviti brezžično telekomunikacijo med vodohranom in črpališčem s sistemom Moskad. Smejo se uporabljati le cevi, izdelane iz materialov, ki glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnosti vplivajo na kakovost pitne vode. Cevi morajo po kvaliteti odgovarjati slovenskim oz. evropskim standardom. Cevovodi morajo biti zgrajeni iz enega od naštetih materialov: jekla, nodularne litine (NL), polietilena visoke gostote (PE) ali armiranega poliestra. Jeklene cevi in cevi iz nodularne litine morajo biti zaščitene pred rjavenjem oz. proti električnim blodečim tokovom. Zagotovljen mora biti dostop. do vodohrana za vozilo za vzdrževanje ter zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi. Pridobiti je potrebno služnostno pravico za dostop do vodohrana Kitni vrh vse do javnih poti ter za zemljišča, po katerih naj bi predvideni vodovod potekal. Vpiše se služnostna pravica za izgradnjo, obratovanje in nadzor javnega vodovodnega omrežja ter dostop do načrtovanega vodohrana. Globine gradbenega jarka za izgradnjo cevovoda morajo biti takšne, da bo nad temenom položen~ cevi najmanj 1,2 m nasipa oz. da bo cev pod mejo zmrzovanja. Največja globina vgrajenih cevi lahko znaša največ 2 m, izjemoma pri križanju z ostalo infrastrukturo 2,5 m od nivoja zemljišča. Širina dna jarka mora znašati najmanj presek cevi ± 40 cm. Na dnu jarka je ob polaganju cevovoda obvezno napraviti posteljico debeline 10 cm iz peska granulacije 0-4 mm, cev pa je potrebno pokriti z enakim materialom v debelini 20 cm nad temenom (5., 7. in 8. člen Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi 14

15 javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur. 1. RS, št. 55/15)). Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati horizontalno brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45 in 90. V vsakem primeru spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je potrebno ugotavljati možnost zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oz. čiščenje vodovoda (9. člen Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur. 1. RS, št. 55/15)). Skladno s 15., 16., in 17. členom Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur. 1. RS, št. 55/15) je potrebno zagotoviti predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike načrtovane vodovodne napeljave od obstoječih komunalnih vodov. Horizontalni odmiki napeljav (elektro, javna razsvetljava ptt), ki potekajo vzporedno z vodovodom so naslednji: - če je globina voda manjša ali enaka glede na vodovod, mora biti odmik 1m, - če je globina voda večja od vodovoda, mora biti odmik 1m. Horizontalni premiki ne smejo biti manjši kot jih določa standard PSIS pren 805, in sicer: - horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav ne smejo biti manjši od 0,4 m, - horizontalni odmiki od obstoječih podzemnih napeljav ne sme biti manjši od 0,4 m. Pri načrtovanju trase vodovoda je potrebno zagotoviti najmanjši odmik cevovoda od obstoječih objektov in sicer je potrebno od spodnjega roba podzemnih temeljev objektov ali podzemnih objektov zagotoviti 1,5 m odmik. Najmanjši odmik vodovoda od greznic na vodoprepustnem zemljišču znaša 2 m, na vodoneprepustnem pa 3 m. Najmanjši odmik od dreves znaša 2 m, od grmičevja pa 1 m. Vgradnja armatur, fazonov, spojnih elementov in merilo regulacijske opreme se vgradijo skladno z 20. členom Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur. 1. RS, št. 55/15), ki pravi, da mora biti način vgradnje, spajanja in funkcionalne unifikacije skladen z že vgrajeno opremo vodovnega omrežja. Tip ter proizvajalca te opreme potrdi upravljalec, skladno z 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33. členi Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur. 1. RS, št. 55/15). Vodovodne armature, vgrajene v vodovodnem omrežju, morajo biti označene z označevalnimi tablicami skladno s 34. in 35. členom Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur. 1. RS, št. 55/15). 15

16 Na novozgrajenem vodovodu in armaturah se mora opraviti tlačni preizkus in dezinfekcija z izpiranjem, ki ga mora izvesti pooblaščena oseba ali usposobljen predstavnik upravljavca javnega vodovoda v skladu z navodili Inštituta za varovanje zdravja. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu in dezinfekciji pitne vode se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. Investitor mora pred uporabo pridobiti. atest o ustreznosti pitne vode (37. in 38. člen Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica (Ur. 1. RS, št. 55/15)). Projektna dokumentacija načrtovanega vodovoda mora biti izvedena skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. 1. RS, št. 55/08). Grafični prikazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelajo na geodetskem načrtu. ki mora biti izveden skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Ur. 1. RS. št. 40/04) - členi 4., 5., 6. in 8. Podatki o mejah zemljiških parcel morajo biti dovolj natančni za namen priprave projektne dokumentacije, v nasprotnem primeru je potrebno skladno s 4. členom tega pravilnika meje zemljiških parcel pred grafičnim prikazom na geodetskem načrtu urediti skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se zaradi slabše lokacije natančnosti podatkov o mejah zemljiških parcel z nameravano gradnjo lahko pokaže v sosednja zemljišča ali z nameravano gradnjo ni mogoče zagotoviti predpisanih zahtev o odmiku objektov od sosednjih zemljišč. (6. alineja 8. člen Pravilnika o geodetskem načrtu (Ur. 1. RS, št. 40/04)). Pri izdelavi geodetskega načrta mora projektant oz. geodet zagotoviti vris posestnih meja v natančnosti ± 1,5 metra. V primeru, da se te natančnosti ne da zagotoviti, mora geodet naročniku navesti razloge, zakaj tega ni mogoče doseči. Na terenu je potrebno ob meritvah zajeti podatke o mejnih znamenjih ter izvesti vklop DKN na ta mejna znamenja. Vodilna mapa projektne dokumentacije mora vsebovati popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja (10. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. 1. RS, št. 55/08)). V popisu je potrebno zagotoviti sredstva za izdelavo varnostnega načrta in načrta gradbenih odpadkov ter za geodetski posnetek v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in projekt izvedenih del. Skladno s 60. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. 1. RS, št. 55/08) je potrebno izmero komunalnih vodov izvesti pri odprtem gradbenem jarku. Predvideti je potrebno tudi sredstva za obnovo mejnih znamenj, ki bodo v času gradnje prizadeta. Pri načrtovanju črpališča je potrebno vključiti naslednjo opremo: vertikalna črpalka CR - Grundfos (2 kosa) merilec pretoka, induktivni enosmerni E + H (1 kos) elektrokrmiina omara R-črpališča (1 kos) frekvenčni regulator (2 kosa) procesno vodenje (kompatibilno z obstoječo opremo upravljavca vodovodnega sistema - MOSCAD) (1 kos) 16

17 med črpališčem in vodohranom je potrebno poleg vodovoda položiti tudi napajalni kabel iz R-črpališča do R-vodohrana AL 4 x 35 mm 2, signalni kabel TK 4 x 4 x 0,35 in pocinkani valjanec Pri načrtovanju vodohrana je potrebno vključiti naslednjo opremo: elektrokrmiina omarica (1 kos) tlačni merilnik nivoja O - 4 m E + H (1 kos) merilec pretoka, dvosmerni E + H (1 kos) 7.0 VPLIVI NA OKOLJE Vplivi na okolje, ki so vezani na gradnjo, bodo časovno omejeni in se bodo pojavili le med gradnjo objektov. Pričakujemo predvsem naslednje vplive: onesnaženje zraka predvsem s prašnimi delci zaradi gradbenih del in emisije iz prometa zaradi obratovanja gradbenih strojev in tovornih vozil, minimalno onesnaženje vode s prašnimi delci (cement, apno), hrup pričakujemo minimalno povečanje emisije hrupa zaradi obratovanja gradbenih strojev in povečanega prometa s tovornimi vozili, Vsi ti negativni vplivi bodo minimalni in se bodo pojavljali samo v času gradnje ter ne bodo vplivali na okoliško prebivalstvo, ker je lokacija gradnje v gozdu. 7.1 Predvideni trajni vplivi na okolje Vplivi na arhitekturo, urbanizem in krajino Vodohran je lociran v gozdu in prekrit z zemeljskim nasipom debeline cca 1.0 m. Viden del fasade je obložen z naravnim kamnom. Okolica bo zasajena z avtohtonim rastlinjem. Varovanje kulture in narave V Občinskem prostorskem načrtu, v poglavju Varovanje naravne in kulturne dediščine na obravnavani lokaciji ni navedenih objektov varovanja. V primeru tudi naključnih najdb predmetov in objektov naravne in kulturne dediščine kjerkoli na trasi, je potrebno obvestiti Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.teren se mora po končanih delih sanirati, kar je pogoj na celotni trasi. Varovanje gozdov Vodohran se bo nahajal v manjšem gozdu ob robu ceste. Posekati se sme le tista drevesa, ki so na trasi in jih odkaže revirni gozdar. Pred posekom je potrebno drevesa na trasi označiti s strani pooblaščene osebe Zavoda za gozdove. Ohranjati je potrebno tudi gozdni rob. Po zaključku del je potrebno vzpostaviti popolni gozdni red in odstraniti ves material, ki v gozd ne sodi, morebitni rampni prostori pa morajo biti sanirani v prvotno stanje. 17

18 Hrup Obratovanje vodohrana ne proizvaja nobenega hrupa, črpalke iz črpališča podzemnega jaška pa v okolici tudi ne bo slišati, ker je jašek v celoti pod zemljo, črpalka pa je majhne moči in njeno delovanje tiho. Glede na lokacijo objektov tudi gradnja ne bo presegla ravni hrupa, določena z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). Lokacijski pogoji Po končani izvedbi mora investitor urediti zemljišče v prvotno stanje. Investitor mora pri izvedbi upoštevati vse smernice in določila pristojnih organov in organizacij, ki izdajajo soglasja in jih vsaj en teden pred začetkom del obvestiti, če to v soglasju ni drugače določeno. Pri križanju s komunalnimi vodi je potrebno predhodno obvestiti upravljalca le teh, da na terenu določijo oz. zaznamujejo točno lego. V nasprotnem primeru investitor in izvajalec nista dolžna poravnati nastalo škodo. Križanja je potrebno zavarovati v skladu s predpisi o varstvu pri delu. Trasa cevovoda mora biti situirana po priloženih situacijah, z možnim odstopanjem znotraj parcel zajetih v tej lokacijski dokumentaciji. 7.2 Zaključna ugotovitev Vodohran je lociran v gozdu ob manj prometni cesti in bo viden le iz neposredne bližine. Poleg tega bo objekt, razen vhoda, v celoti zasut z zemljo, okolica pa hortikulturno urejena z avtohtonim grmičevjem, tako da se bo čim bolj neopazno vklopil v okolje. Menimo, da je predviden prostorski poseg možen v skladu z danimi urbanistično-arhitekturnimi pogoji in ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih pogojev. Načrtovana gradnja ne bo poslabšala kakovosti okolja, če bodo upoštevani predvideni in predlagani ukrepi. Novo mesto, junij 2017 Pripravil: Robert Radakovič, univ.dipl.inž.grad. 18