Letno poročilo družbe za leto 2005

Transcript

1 Letno poročilo družbe za leto 2005

2

3 LETNO POROČILO ELEKTRO PRIMORSKA, D. D. IN SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA ZA LETO 2005

4 Kazalo KAZALO Stran 1. UVODNA BESEDA 3 2. REVIZORJEVO POROČILO 7 3. SPLOŠNA RAZKRITJA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA ELEKTRIČNE ENERGIJE DEJAVNOST DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE TARIFNIM ODJEMALCEM OSTALE TRŽNE DEJAVNOSTI POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO ZGD IN SRS SKUPINA ELEKTRO PRIMORSKA 79 2

5 1. UVODNA BESEDA I.

6

7 Uvodna beseda Spoštovani! S ponosom in zadovoljstvom se lahko ozremo na leto, ki je za nami. Kljub hitrim spremembam na domačem in tujih trgih nam je uspelo doseči in celo preseči rezultate, ki smo si jih zadali za leto Zadovoljstvo je še toliko večje, ker vemo, v kako»razgibanem«obdobju delujemo. Proces racionalizacije z namenom zmanjševanja stroškov in večje poslovne uspešnosti je le nekaj splošnih značilnosti, s katerimi se vsak dan srečujemo. Dobro se zavedamo, da je le trajni razvoj in velika odgovornost vseh zaposlenih predpogoj za dolgoročno uspešno poslovanje tako naše družbe, kot okolja v katerem živimo in delujemo. Skrb za okolje je vedno bolj prisotna, kar smo dokazali tudi v letu Najpomembnejše naloge, ki smo jih opravili v letu 2005 so bile: 1. Vključitev tretjega transformatorja 110/20/10 kv v RTP Vrtojba in povezava z 20 kv kablovodom z elektroenergetskim sistemom IRIS (I). 2. V celoti realiziran načrt vzdrževalnih del in investicij za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja. 3. Pridobili smo certifikat ravnanja z okoljem ISO 14001/ Z odpiranjem trga smo uspešno uredili dostop novim upravičenim odjemalcem in sklenili z njimi pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem zaposlenim in članom nadzornega odbora družbe. Brez njih ne bi dosegli rezultatov in zadovoljstva, ki smo ga, zato se vsem iskreno zahvaljujem. V Elektro Primorski se zavedamo prav tega kapitala in to so zaposleni, ki ga ne more nadomestiti nobeno drugo premoženje, zato si bomo tudi v bodoče s svojim znanjem, profesionalnim pristopom, izkušnjami in dobrim delom, prizadevali še izboljšati naše poslovanje, razširiti naše področje dela kar, bo nam in vsem našim kupcem izboljšalo položaj. Tudi v bodoče bodo naši cilji usmerjeni k doseganju še boljših rezultatov, tudi v zadovoljstvo naših lastnikov. Direktor družbe David Valentinčič 5

8

9 2. REVIZORJEVO POROČILO II.

10

11 Dejavnost 9

12

13 3. SPLOŠNA RAZKRITJA III.

14

15 Splošna razkritja 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE Podjetje Elektro Primorska od 18. februarja 1998 posluje kot delniška družba. Naziv družbe je: ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d. Skrajšan naziv družbe je: ELEKTRO PRIMORSKA, d. d. Sedež družbe je: v Novi Gorici, Erjavčeva 22 telefon: , telefaks: Davčna številka: Matična številka: Številka transakcijskega računa: Nova KBM, d. d Ljubljanska banka, d. d SKB banka, d.d. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. 1/01335/00. Osnovni kapital družbe znaša: ,00 SIT Preskrbovalno območje: JZ, Z in SZ del Slovenije Velikost preskrbovalnega območja: km 2 Število odjemalcev na področju Elektro Primorske: Količina oddane električne energije odjemalcem na področju Elektro Primorske: MWh Spletna stran: Elektronska pošta: ime.priimek@elektro-primorska.si Stanje lastništva družbe na dan : Večinski lastnik delnic je Republika Slovenija 79,5000 % Poleg RS so lastniki delnic še: Kapitalska družba d.d. 0,7488 % Kapitalska družba d.d. - PPS 0,4723 % Kapitalska družba d.d. - KSPPS 0,2925 % Pooblaščene investicijske družbe (PID) 18,5108 % Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci 0,4756 % 13

16 Splošna razkritja Družbo vodi uprava - direktor družbe: DAVID VALENTINČIČ, univ. dipl. inž. Nadzorni svet: Od do Branko TERČON, predsednik Rafael Mavri, namestnik, Duško KOS Mag. Hinko ŠOLINC Klavdij ČUK Valter VODOPIVEC Od dalje Anton KOSMAČIN, predsednik Mirjana KOPORČIČ VELJIĆ, namestnica mag. Milan TURK Elizej PRINČIČ Klavdij ČUK Valter VODOPIVEC Odvisne družbe: E3, energija, ekologija, ekonomija, d.o.o. Lastništvo: Elektro Primorska, d. d. 100 % 2. ORGANIZIRANOST DRUŽBE Sedanja organizacijska oblika delniške družbe Elektro Primorska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. je, na podlagi predhodno izvedenega lastninjenja, bila ustanovljena 18. februarja V prvotni lastninski strukturi je imela država 95,5 % - ni delež, ki se je do konca leta 2005 znižal na 79,5 %. V letu 2005 so potekale aktivnosti v zvezi z reorganizacijo podjetij elektro distribucije, tudi Elektro Primorske, zaradi določil Energetskega zakona, po katerih je potrebno najkasneje do 1. julija 2007 pravno ločiti dejavnost sistemskega operaterja od tržnih dejavnosti. Na podlagi Energetskega zakona in Uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije smo v okviru družbe od 1. januarja 2001 organizacijsko in informacijsko že ločili regulirane od tržnih dejavnosti. Družba je do leta 2005 poleg skupnih strokovnih služb opravljala še: ELEKTRO PRIMORSKA d.d. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ENERGETSKA TRŽNA DEJAVNOST NE ENERGETSKA TRŽNA DEJAVNOST DEJAVNOST DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE UPRAVIČENIM ODJEMALCEM DEJAVNOST STORITEV DEJAVNOST UPRAVLJANJA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA DEJAVNOST DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE TARIFNIM ODJEMALCEM 14

17 Splošna razkritja Spremembe in dopolnitve Energetskega zakona (EZ) so bile izvedene zaradi implementacije pravnega reda EU in nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Vlada RS je, zaradi uskladitve z novelo EZ v oktobru 2004, sprejela Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem. V skladu z novo energetsko zakonodajo tako družba v letu 2005 na novo opredeljuje, poleg dejavnosti skupnih strokovnih služb, še: Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (SODO), Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem (DTO), Ostale tržne dejavnosti. Kot področne odseke obravnava družba dejavnosti: področni odsek sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, področni odsek dobave električne energije tarifnim odjemalcem in področni odsek ostalih tržnih dejavnosti. Izvajanje posameznih dejavnosti lokacijsko poteka na: sedežu družbe v Novi Gorici, lokaciji Nova Gorica, lokaciji Koper, lokaciji Sežana in lokaciji Tolmin. 23. avgusta 2004 je Elektro Primorska, d. d. ustanovila hčerinsko družbo E3, energija, ekologija, ekonomija d.o.o., s sedežem v Novi Gorici, Erjavčeva 24. Skrajšan naziv družbe je E3, d.o.o. in je v 100 % lasti Elektro Primorske d. d. Z rednim poslovanjem je odvisna družba pričela 1. januarja 2005 in v tem letu ustvarila tisoč sit čistega dobička. Matična družba je ob ustanovitvi vplačala kapitalsko vlogo v višini tisoč sit, v letu 2006 pa načrtuje dokapitalizacijo s stvarnimi vložki, to je objekti kogeneracije in fotonapetostnimi elektrarnami. Glavni razlog za ustanovitev hčerinske družbe so bile zahteve po pravni ločitvi dejavnosti gospodarskih javnih služb od tržnih dejavnosti in proizvodnje. Zakonske zahteve so bile izražene v 15. členu Direktive 2003/54/EC, členu 23. b Energetskega zakona in v vladni Uredbi o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije. Po navedeni Uredbi kvalificirani proizvajalci električne energije ne morejo biti organizacijsko vključeni v pravni osebi, ki se ukvarja z izvajanjem energetskih dejavnosti, ki jih opravlja kot gospodarsko javno službo. Poleg hčerinske družbe E3, d.o.o., Elektro Primorska kot povezana oseba posluje še s podjetjem Stelkom d.o.o. Ljubljana in Informatiko d.d. iz Maribora. Podjetje Elektro TK d.o.o. je, v letu 2003, ustanovilo pet distribucijskih podjetij, Elektro Slovenija in Holding Slovenskih elektrarn. V letu 2005 se je preimenovalo v Stelkom d.o.o., ukvarja pa se s trženjem prostih telekomunikacijskih poti vseh ustanoviteljic. Podjetje Informatika d.d. Maribor opravlja za vsa distribucijska podjetja računalniške storitve in razvija projekte v zvezi z informacijskimi storitvami. 15

18 Splošna razkritja 3. KADRI Na dan je bilo v družbi 511 zaposlenih. Od tega: moških 411 in žensk 100. Povprečna starost zaposlenih je v letu 2005 znašala 43 let in se je v primerjavi s preteklim letom povišala za dve leti. Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja: Naziv strokovne izobrazbe Število zaposlenih Magister znanosti 3 Visoka 49 Višja 56 Srednja 148 Nižja 3 Visoko kvalificirani 11 Kvalificirani 223 Pol kvalificirani 7 Nekvalificirani 11 SKUPAJ 511 Med zaposlenimi je 32 delavcev invalidov, od tega je 5 delavcev razvrščenih v II. kategorijo, 27 delavcev pa je uvrščenih v III. Kategorijo, kar predstavlja 6 % vseh zaposlenih. 16

19 4. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA ELEKTRIČNE ENERGIJE - SODO IV.

20

21 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Skladno z zahtevami Energetskega zakona imamo organizirano gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije SODO. Izvaja se v dveh organizacijskih enotah: distribucija električne energije D in upravljanje distribucijskega omrežja električne energije UDO. 1. DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE - D V okviru organizacijske enote distribucije električne energije izvajamo: transport električne energije po distribucijskem omrežju; redno in investicijsko vzdrževanje distribucijskega omrežja; razvoj in graditev distribucijskega omrežja. V ta namen delujeta dve službi, t. j. Služba za transport in vzdrževanje, ki skrbi za prvi dve alinei in Služba za razvoj in graditev, ki je odgovorna za tretje področje dejavnosti. Služba za transport in vzdrževanje sodeluje pri operativnem vodenju elektroenergetskega sistema in z organizacijo dežurne službe omogoča neprekinjeno delovanje sistema in transport električne energije. Služba za transport in vzdrževanje skrbi za vzdrževanje elektroenergetskih naprav. S sistemom in funkcijami vzdrževanja (pregled, revizija, remont in meritev) zagotavlja funkcionalnost in varnost delovanja elektroenergetskega sistema v skladu s standardi in predpisi. V letu 2005 je elektroenergetski sistem, ki ga upravlja Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska, d. d. Nova Gorica, dosegel naslednjo stopnjo tehnične opremljenosti: Tabela 1: Fizični obseg elektroenergetskih naprav na dan DE GORICA DE KOPER DE SEŽANA DE TOLMIN ELEKTRO PRIMORSKA SKUPAJ DV: 10 kv 110 kv (m) KBV: 10 kv 35 kv (m) NNO + JR (m) RTP + RP (kos) TP (kos) DV daljnovod, KBV kablovod, NNO nizkonapetostno omrežje, JR javna razsvetljava RTP razdelilna transformatorska postaja, RP razdelilna postaja, TP transformatorska postaja Služba za razvoj in graditev izdeluje študije in na podlagi teh Načrt razvoja omrežja za desetletno obdobje, ki temelji na podatkih o porabi električne energije in obremenitvah elementov omrežja. Nadalje opravlja naloge načrtovanja gradnje tega sistema, projektiranja z uporabo usklajenih tehničnih rešitev, tipizacije in novih tehnologij, planiranja in vodenja investicij ter izgradnje načrtovanih objektov. Cilj vseh nalog je dolgoročno zagotavljati kvalitetno delovanje elektroenergetskega sistema in dobavo električne energije porabnikom. 19

22 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO 1.1. INVESTICIJE Izvajanje načrta investicijskih vlaganj v letu 2005 je potekalo v skladu z načrtom ter določenimi spremembami med posameznimi postavkami načrta v obliki dveh verzij. V letnem načrtu poslovanja je bil sprejet obseg sredstev za investicijska vlaganja v višini 3.334,6 mio SIT. Za investicijska vlaganja skupaj v objekte, nabavo opreme in izdelavo dokumentacije je bilo porabljeno 3.616,5 mio SIT, ali 108,45 % načrtovanih letnih sredstev (v letu 2004 je bila finančna realizacij načrta 3.749,1 mio SIT, ali 118,40 %). Objekti 2.714,4 mio SIT 75,06 % Oprema 670,6 mio SIT 18,54 % Dokumentacija 231,5 mio SIT 6,40 % Na reguliranih dejavnostih je bilo porabljeno 3.389,1 mio SIT, ali 107,25 % načrtovanih letnih sredstev, na tržnih dejavnostih je bilo porabljeno 227,5 mio SIT, ali 130,26 % načrtovanih letnih sredstev. Po posameznih investicijskih skupinah so rezultati naslednji: Objekti do 20 kv Za objekte do vključno 20 kv t. j. daljnovode (DV), kablovode (KBV), transformatorske postaje (TP 20(10)/0,4 kv), transformatorje in nizkonapetostna omrežja (NNO) je bilo porabljeno 1.625,4 mio SIT, ali 44,94 % vse letne porabe (v letu ,3 mio SIT). Finančna realizacija znaša 119,31 % načrtovane. Naj omenimo nekaj pomembnejših objektov: DV 20 kv RTP Koper - Vanganel (10,00 km), DV 20 kv Gorenja Trebuša (4,20 km), Odcep DV 20 kv Praproče (1,5 km), Odcep DV 20 kv Ostrožno Brdo (3,5 km), pričetek izgradnje DV 20 kv Miren Sela (8,00 km) in DV 20 kv Sanabor - Nanos (8,00 km). Tabela 2: Fizični pokazatelji zgrajenih in rekonstruiranih naprav Daljnovodi 20 kv 46,34 km 47,91 km 36,38 km Kablovodi 20 kv 30,47 km 11,04 km 22,19 km Nizkonapetostno omrežje 19,63 km 20,14 km 18,65 km Transformatorske postaje 53 kos 48 kos 48 kos Razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kv Za objekte razdelilnih transformatorskih postaj RTP 110/20 kv je bilo porabljenih 548,2 mio SIT (v letu ,8 mio SIT), finančna realizacija glede na načrtovano je 98,65 %. RTP 110/20/10 kv Gorica transformatorsko polje TR 3.: v letošnjem letu se je zaključila gradnja 110 kv transformatorskega polja s transformatorjem 110/20/10 kv moči 31,5 MVA. Novo transformatorsko polje je priključeno na nov niz desetih SN celic v 20 kv stikališču. Izveden je bil tehnični pregled, tako da je transformator v poskusnem obratovanju. RTP 110/20 kv Vrtojba transformatorsko polje TR 3.: zgrajeno je bilo 110 kv transformatorsko polje s transformatorjem 110/20 kv moči 20 MVA. Uspešno je bil opravljen interni strokovni tehnični pregled, tako da je objekt v rednem obratovanju. RTP 110/20 kv Plave: gradbena dela za stavbo z 20 kv stikališčem s spremljajočimi prostori in kabelsko kanalizacijo za povezave na obstoječe 110 kv stikališče in stavbo HE Plave 1 so končana, izveden je bil interni strokovni tehnični pregled. V objektu se je priključilo lastno rabo. Izveden je bil prevzem objekta s strani gradbenega izvajalca. RTP 110/35/20 kv Tolmin kompenzacija: podpisana je bila pogodba za izvedbo kompenzacije in izvedena pripravljalna dela. 20

23 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Razdelilne transformatorske postaje RTP 35/20/10 kv in razdelilne postaje RP Za RP je bilo porabljenih 36,6 mio SIT, finančna realizacija znaša 56,26 % načrtovane. RTP 35/20 kv Hrpelje: podpisana je bila pogodba za izvedbo gradbenih in obrtniških del in izvedena je bila uvedba v delo. Gradbeni izvajalec je pričel s pripravljalnimi deli. Elektroenergetski objekti skupaj Za elektroenergetske objekte skupaj je bilo porabljeno 2.210,2 mio SIT, finančna realizacija je 111,45 % načrtovane (v letu ,2 mio SIT). Delež za elektroenergetske objekte v skupni porabi znaša 61,11 %. Poslovne in obratne stavbe V letu 2005 je bilo zgrajeno novo nadzorništvo v Izoli, nadaljevala se je z izgradnjo nove upravne stavbe v Tolminu, uredilo se je nadstrešek za službena vozila na sedežu družbe, na distribucijskih enotah so opravili razna investicijska vzdrževana dela. Porabljena sredstva znašajo 504,3 mio SIT. Objekti skupaj Za objekte RTP, DV, KBV, TP, NNO in stavbe skupaj je bilo porabljeno 2.714,4 mio SIT, finančna realizacija znaša 114,79 % načrtovane (v letu ,3 mio SIT). Delež za objekte v skupni porabi znaša 75,06 %. Oprema Za opremo je bilo porabljeno skupaj 670,6 mio SIT, ali 18,54 % vseh sredstev (v letu ,5 mio SIT). Skupna finančna realizacija je znašala 94,76 % načrtovane. Po investicijskih skupinah je bilo porabljeno za ureditev daljinskega vodenja 233,1 mio SIT, za transportna sredstva 132,5 mio SIT, za merilne naprave 130,5 mio SIT, za računalniško opremo 56,8 mio SIT, za orodja 53,5 mio SIT, za telekomunikacije 39,8 mio SIT, za mehanizacijo 17,2 mio SIT in za pisarniško opremo 7,1 mio SIT. Dokumentacija Za projektno dokumentacijo in razvojne študije je bilo porabljeno skupaj 231,5 mio SIT, ali 6,40 % vseh sredstev (v letu ,3 mio SIT). Finančna realizacija je bila 88,28 % načrtovane. Izdelano je bilo 81 kosov projektne dokumentacije in 13 študij. 21

24 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Tabela 3: Pregled realizacije načrta investicijskih vlaganj za leto SIT ZAP. ŠT. NAZIV OBJEKTA, OPREME NAČRTOVANO 2005 REALIZACIJA 2004 REALIZACIJA 2005 % % :1 3:2 1 DALJNOVODI ,6 % 116,2 % 1.1. DV 35 kv 1.2. DV 20 kv ,6 % 116,2 % 2 KABLOVODI ,6 % 263,3 % 2.1. KbV 20 kv ,6 % 263,3 % 3 NIZKONAPETOSTNO OMREŽJE ,2 % 109,3 % 3.1. NADZEMNI VODI 0,4 kv ,1 % 204,2 % 3.2. KABLOVODI 0,4 kv ,0 % 97,5 % 3.3. SAMONOSILNI KABLI 0,4 kv POSTAJE ,0 % 77,7 % 4.1. RTP 110/20 kv ,6 % 66,2 % 4.2. RTP 35/20/10 kv ,3 % 16,0 % 4.3. TP 20(10)/0,4 kv ,9 % 167,4 % 4.4. TRANSFORMATORJI ,2 % 105,1 % SKUPAJ OBJEKTI DO 20 kv ( ) ,3 % 151,2 % SKUPAJ ELEKTROENERG. OB. ( ) ,5 % 103,7 % 7 POSLOVNE STAVBE ,3 % 123,8 % 8 OBRATNE STAVBE ,6 % 45,7 % OBJEKTI SKUPAJ ,8 % 99,8 % 9 DALJINSKO VODENJE ,7 % 224,6 % 11 TELEKOMUNIKACIJE ,1 % 25,3 % 12 MERILNE NAPRAVE ,5 % 56,6 % 13 MEHANIZACIJA ,6 % 188,1 % 14 ORODJE ,2 % 140,1 % 15 TRANSPORTNA SREDSTVA ,9 % 105,6 % 16 PISARNIŠKA OPREMA ,7 % 210,2 % 17 RAČUNALNIŠKA OPREMA ,6 % 94,3 % OPREMA SKUPAJ ,8 % 92,1 % 18 DOKUMENTACIJA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ,8 % 84,6 % ŠTUDIJE IN RAZVOJ ,1 % 64,5 % DOKUMENTACIJA SKUPAJ ,3 % 76,8 % SKUPAJ ,5 % 96,5 % Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom 2004 V skladu z usmeritvami Agencije za energijo Republike Slovenije v okviru triletnega regulatornega obdobja je načrt investicijskih vlaganj za leto 2005 znašal 3.334,6 mio SIT in je bil za 5 % višji od načrta v letu Kljub povečanju razpoložljivih sredstev za namen investicij smo bili pri realizaciji zelo uspešni. Načrt investicijskih vlaganj je bil v celoti izpolnjen in celo presežen za 8 %. V primerjavi z letom 2004 je bila realizacija načrta investicijskih vlaganj indeksno nižja, indeks porabljenih sredstev 2005/2004 je 0,96. Primerjava s preteklim letom finančno po investicijskih skupinah in fizičnih parametrih je razvidna iz priloženih tabel. 22

25 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Realizacija načrta je presegla načrtovane okvire predvsem zaradi povečanja vlaganj v NN omrežje, pospešene gradnje DV 20 kv Miren Sela in DV 20 kv Sanabor Nanos, zaradi pospešenega zaključka novogradnje nadzorništva Izola ter gradnje stavbe DE Tolmin VZDRŽEVANJE V sklopu vzdrževanja elektroenergetskih naprav smo načrtovali in spremljali realizacijo ločeno za investicijsko in redno vzdrževanje Investicijsko vzdrževanje V letnem načrtu poslovanja za leto 2005 je bilo za namen investicijskega vzdrževanja predvideno 270,987 mio SIT. Načrt investicijskega vzdrževanja je bil realiziran v višini 263,169 mio SIT ali 97,1 % (v letu 2004 je bila finančna realizacija načrta 266,7 mio SIT). Realizacija načrta investicijskega vzdrževanja je bila v letu 2005 v okviru načrtovanih sredstev. Največ sredstev je bilo namenjenih srednje napetostnemu omrežju (SNO), nizkonapetostnemu omrežju (NNO) in transformatorskim postajam (TP). Manjši del sredstev smo namenili reviziji oz. remontu energetskih transformatorjev 110/20 kv in ostalim 110 kv napravam v razdelilno transformatorskih postajah (RTP). Tabela 4: Pregled realizacije načrta investicijskega vzdrževanja 2005 po vrstah sredstev v 000 SIT VRSTE SREDSTEV NAČRTOVANO 2005 REALIZACIJA 2004 REALIZACIJA 2005 % % :1 3:2 OMREŽJE ,06 1,03 TRANSFORMATORSKA POSTAJA , RAZDELILNA TRANSF. POSTAJA ,82 0,87 GRADBENI DEL ,00 0,00 ZGRADBA ,00 0,00 STROJNICA ,00 0,00 SKUPAJ ,97 0,99 Na omrežjih smo izvajali zamenjavo dotrajanih drogov in vodnikov, sanirali oporišča in menjali poškodovano izolacijo. S tujimi izvajalci smo izvajali poseke podrasti na trasah omrežij in protikorozijsko zaščito jeklenih konstrukcij. Tabela 5: Pregled realizacije načrta investicijskega vzdrževanja 2005 po vrstah del v 000 SIT VRSTA DELA NAČRTOVANA SREDSTVA REALIZIRANA SREDSTVA % NAČRTOVANE KOLIČINE REALIZIRANE KOLIČINE % 1 2 2: :3 ZAMENJAVA DROGOV ,2 450 kos 464 kos 103,1 ZAMENJAVA VODNIKOV ,3 20,72 km 22,025 km 106,3 POSEKI TRAS ,5 153,7 ha 188,714 ha 122,8 PROTIKOROZIJSKA ZAŠČITA , m m 2 88,8 REMONT ,7 OSTALA VZDRŽEVALNA DELA ,8 SKUPAJ ,1 23

26 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Redno vzdrževanje V letnem načrtu poslovanja za leto 2005 je bilo za namen rednega vzdrževanja predvideno 939,9 mio SIT. Načrt rednega vzdrževanja je bil realiziran v višini 916,9 mio SIT ali 97,5 % (v letu 2004 je bila finančna realizacija načrta 926,4 mio SIT). Od tega je bilo za redno vzdrževanje elektroenergetskih naprav (RV EEN) porabljenih 751,1 mio SIT, ali 98,2 % (v letu 2004 je bila finančna realizacija načrta 747,5 mio SIT). Največ sredstev smo porabili za redno vzdrževanje prostozračnega srednje in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja, zamenjavo merilno krmilnih naprav (MKN) in vzdrževalna dela na posameznih elektroenergetskih objektih (meritve ozemljitvenih sistemov, kontrola izolacije energetskih transformatorjev, revizije odklopnikov, kontrolo izolacijskih parametrov 110 kv instrumentnih transformatorjev). Tabela 6: Pregled realizacije načrta rednega vzdrževanja EEN 2005 po vrstah del v 000 SIT VRSTA DELA NAČRTOVANO 2005 REALIZACIJA 2004 REALIZACIJA 2005 % % :1 3:2 PREGLED ,7 124,8 MERITVE, PREIZKUSI ,1 95,7 REVIZIJA ,2 116,8 POPRAVILA ,0 88,9 DOKUMENTACIJA ,1 110,0 DRUGA DELA ,5 104,2 skupaj VD 4 EEN ,1 100, ,0 102, ,7 74, ,9 132,2 SKUPAJ RV EEN ,2 100,5 VRSTE DELA (VD): 98 - zamenjava merilnih naprav (overitev meril) pri tarifnih odjemalcih zamenjava merilnih naprav (overitev meril) pri upravičenih odjemalcih načrtovanje, vzdrževanje in nadzor naprav zaščite, sistema daljinskega vodenja in merilnih naprav upravljalca Za redno vzdrževanje ostalih, neenergetskih objektov in naprav (RV ostalo), je bilo porabljenih 165,8 mio SIT, kar predstavlja 94,7 % porabo planiranih sredstev, ki so bila predvidena v višini 175,0 mio SIT (v letu 2004 je bila finančna realizacija načrta 178,8 mio SIT). Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom 2004 Načrt investicijskega vzdrževanja je bil izpolnjen, saj smo dosegli 97,1 % načrtovanega obsega oz. 99 % glede na realizacijo v letu Načrt rednega vzdrževanja je bil izpolnjen, saj smo dosegli 97,5 % načrtovanega obsega. V primerjavi z letom 2004 je bila višina porabljenih sredstev za namen rednega vzdrževanja za 1,0 % nižja. 24

27 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO 2.1. PREVZETA IN PRENEŠENA ELEKTRIČNA ENERGIJA V LETU 2005 V letu 2005 je bilo iz prenosnega omrežja prevzeto ,1 MWh, od kvalificiranih proizvajalcev električne energije pa ,5 MWh. Skupaj je bilo prevzeto ,6 MWh. Indeks prevzete električne energije na količine iz leta 2004 znaša 1,063. V letu 2005 je bilo upravičenim odjemalcem oddano ,7 MWh, tarifnim odjemalcem pa ,8 MWh. Skupaj je bilo oddano ,5 MWh. Indeks oddane električne energije na količine iz leta 2004 znaša 1,059. Tabela 1: MESEČNE KOLIČINE PRENESENE ELEKTRIČNE ENERGIJE Mesec Realizacija 2005 [kwh] Realizacija 2004 [kwh] Indeks (2005/2004) januar ,209 februar ,927 marec ,080 april ,947 maj ,103 junij ,041 julij ,024 avgust ,127 september ,112 oktober ,042 november ,051 december ,082 Skupaj - letno , DOSTOP DO DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Pregled upravičenih odjemalcev V letu 2005 je bilo sklenjenih pogodb o dostopu do distribucijskega omrežja za vsako prevzemno-predajno mesto posebej. Za prevzemno-predajnih mest, za katere so odjemalci pridobili status upravičenega odjemalca, ni bilo sklenjenih pogodb o nakupu in prodaji el. energije in so bili uvrščeni na zagotovljeno dobavo. Uporaba elektroenergetskega omrežja Za leto 2005 so ostala nespremenjena določila o načinu obračunavanja in elementih cene za uporabo elektroenergetskega omrežja kot so bila opredeljena z v letu 2004 sprejetim Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ur. l. RS, št. 84/04). V letu 2005 je bilo vsem odjemalcem električne energije na območju, ki ga upravlja SODO EP, fakturirano kw obračunske moči in kwh električne energije in iz naslova uporabe elektroenergetskih omrežij realiziran prihodek v vrednosti tisoč SIT. 25

28 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Tabela 2: OBRAČUN UPORABE ELEKTROENERGETSKIH OMREŽIJ ZA LETO 2005 Plan [v 000 SIT] Realizacija [v 000 SIT] Indeks (realizacija/plan) Mesec Prihodek Odlivi Prihodek DIS Prihodek 1 ) Odlivi Prihodek DIS Prihodek Odlivi 2 ) Prih. DIS januar ,867 0,897 0,850 februar ,927 0,913 0,935 marec ,135 1,102 1,154 april ,872 0,878 0,868 maj ,094 1,073 1,106 junij ,973 0,983 0,967 julij ,048 1,028 1,060 avgust ,925 0,917 0,930 september ,140 1,113 1,156 oktober ,943 0,934 0,948 november ,092 1,086 1,096 december ,141 1,110 1,159 Skupaj - letno ,014 1,004 1,019 Opombi: 1. Razlika pri realizaciji prihodka za 916 tisoč SIT v primerjavi s prihodkom od uporabe omrežja v poglavju 15. Poslovni prihodki je nastala pri poračunu reklamacij, ker se za reklamirane količine el. energije v tej razdelitvi ne upošteva sprememb cenika tarifnih postavk med sezonami. 2. Podatki o odlivih zajemajo sredstva, ki se nakazujejo ELES-SOPO, JARSE in Borzen. 26

29 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Prevzeta jalova energija pri cos φ < 0,95 čezmerno prevzeta V letu 2005 ni bilo sprememb glede načina obračuna in cene čezmerno prevzete jalove energije in so ostala v veljavi določila Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ur. l. RS, 84/04) po katerem je veljala diferencirana cena za čezmerno prevzeto jalovo energije po napetostnih nivojih prevzemno-predajnega mesta (VN 1,5 SIT/kvarh, SN in NN 2,00 SIT/kvarh) kot je bilo uveljavljeno že za leto V letu 2005 je bilo iz prenosnega omrežja prevzeto kvarh čezmerno prevzete jalove energije in ELES-SOPO-ju za to plačano tisoč SIT. V istem obdobju je bilo iz naslova čezmerno prevzete jalove energije iz elektroenergetskih omrežij vsem odjemalcem električne energije na območju, ki ga upravlja SODO EP, fakturirano kvarh in realiziran prihodek v vrednosti tisoč SIT. Obračun prekomerno prevzete jalove energije v EP za leto 2005 izkazuje prihodek v vrednosti tisoč SIT. Izgube v distribucijskem omrežju Po podatkih o prevzeti in preneseni električni energiji znašajo izgube v distribucijskem elektroenergetskem omrežju, ki ga upravlja SODO EP, za leto kwh oz. 5,79 % skupne prenesene električne energije vsem odjemalcem. Konica odjema distribucijskega omrežja in obratovalne ure V letu 2005 je konica odjema distribucijskega omrežja EP nastopila v četrtek, dne ob 18 uri in je znašala 285,05 MW. V primerjavi z letom 2004 (258,54 MW) je višja za 26,51 MW oz. za 10,25 %. Letne obratovalne ure znašajo 5.723,4 ur. V tabeli 3 so podane mesečne konice odjema v distribucijskem omrežju EP za leto 2005 in pripadajoče letne obratovalne ure. V grafu 1 so prikazane mesečne konice odjema, v grafu 2 pa mesečne količine prevzete električne energije v letu Graf 1: mesečne konice odjema električne energije v letu 2005 Graf 2: mesečne prevzete količine električne energije v letu

30 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO Tabela 3: KONICA IN LETNE OBRATOVALNE URE EP V LETU 2005 Mesec Konica Prevzem EE od KP Urna sred. vred. EE KP Mesečna konica EP Prevzeta EE iz prenos. omr. in od KP Obratovalne ure letne * [MWh/h] datum ura [MWh] [MWh/h] [MWh/h] [MWh] [h] januar 251, : ,411 5,66 256, , ,1 februar 257, : ,948 2,58 259, , ,1 marec 258, : ,110 5,78 263, , ,9 april 221, : ,030 15,39 236, , ,8 maj 211, : ,469 14,37 226, , ,1 junij 246, : ,152 5,97 252, , ,6 julij 238, : ,589 8,86 247, , ,4 avgust 241, : ,873 9,14 250, , ,5 september 232, : ,732 9,38 241, , ,9 oktober 245, : ,083 11,40 257, , ,8 november 278, : ,865 6,25 285, , ,4 december 268, : ,216 8,12 276, , ,6 Skupaj , ,4 Konica EP za leto 2005 znaša 285,05 MW in je nastopila v četrtek, dne ob 18 uri. Opomba: * - mesečne vrednosti letnih obratovalnih ur so izračunane po mesečnih podatkih in preračunane na letno vrednost. 28

31 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO 3. PREDNOSTNO DISPEČIRANJE PORAČUN STROŠKOV PREDNOSTNEGA DISPEČIRANJA ZA LETO 2005 Stroški odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev: Mesec kwh v 000 SIT SIT/kWh januar ,50 februar ,55 marec ,25 april ,20 maj ,19 junij ,24 julij ,17 avgust ,19 september ,22 oktober ,29 november ,28 december ,41 SKUPAJ ,26 Priznana višina subvencije za prednostno dispečiranje: Leto kwh v 000 SIT SIT/kWh ,90 Razlika stroškov odkupa in priznane višine subvencije za nakup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev: Leto kwh v 000 SIT SIT/kWh ,36 Stroški poslovanja za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev: število vseh elektrarn 85 stroški poslovanja na eno elektrarno v 000 SIT 213 skupaj stroški poslovanja v 000 SIT Skupni stroški prednostnega dispečiranja: Leto kwh v 000 SIT SIT/kWh ,60 29

32 Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO 4. IZPADI IN PLANSKI ODKLOPI ELEKTROENERGETSKIH NAPRAV V letu 2005 beležimo na področju Elektro Primorske na VN in SN elektroenergetskih napravah 405 izpadov električne energije daljših od 3 minute, od tega 41 izpadov energetskih transformatorjev 110/SN kv in SN/SN kv. Za potrebe rednega in investicijskega vzdrževanja naprav je bilo opravljeno 1041 odklopov, ki so povzročili izpad napajanja električne energije. V DCV EP je bilo izdano 396 depeš, od tega 152 za dela na energetskih transformatorjih 110/SN kv in SN/SN kv. Skupno število izpadov in odklopov, ki so povzročili izpade napajanja električne energije je bilo Število izpadov 405 Število odklopov, ki so povzročili izpad napajanja odjemalcev Število izpadov in odklopov, ki so povzročili izpad napajanja odjemalcev SAIFI (indeks povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu) Povprečno število izpadov na odjemalca 3,40 Povprečno število odklopov, ki so povzročili izpad napajanja na odjemalca 1,62 Povprečno število izpadov in odklopov, ki so povzročili izpad napajanja na odjemalca 5,02 SAIDI (indeks povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu) Povprečen čas odjemalca brez el. energije v minutah zaradi izpadov 111,18 Povprečen čas odjemalca brez el. energije v minutah zaradi odklopov 187,11 Povprečen čas odjemalca brez el. energije v minutah zaradi izpadov in odklopov 298,29 Razpoložljivost: 0,

33 5. DEJAVNOST DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE TARIFNIM ODJEMALCEM V.

34

35 Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem 1. PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Prodaja na gospodinjskem odjemu V letu 2005 smo izstavili fakture oz. akontacijske obroke za skupno MWh. Prodaja v primerjavi s planom v istem letu je za 0,77 % višja, v primerjavi s predhodnim letom pa je višja za 5,45 % (tabela 1). Prihodki od prodane električne energije (vključena je tudi cena za uporabo omrežja) v letu 2005 so znašali tisoč SIT oz. dosežena povprečna prodajna cena za leto 2005 je znašala 20,17 SIT/kWh, medtem ko je v predhodnem letu dosegla vrednost 20,01 SIT/kWh (tabela 2). Prodaja na zagotovljeni dobavi električne energije Leta 2005 se je sprostil trg za tarifne odjemalce na ostalem odjemu. V okviru dejavnosti dobave el. energije tarifnim odjemalcem znotraj bivšega ostalega odjema je ostala samo zagotovljena dobava el. energije. Tako je prodaja za zagotovljeno dobavo znašala MWh po povprečni prodajni ceni 23,30 SIT/kWh in predstavlja cca 17 % realizacije ostalega odjema v letu Konec leta 2005 je bilo v okviru dejavnosti dobave el. energije tarifnim odjemalcem uporabnikov (merilnih mest), od tega na gospodinjskem odjemu odjemalcev, v primerjavi s predhodnim letom, ko jih je bilo na gospodinjskem odjemu a) PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2005 (v MWh) Primerjava s planom za leto 2005 in z letom 2004 Dejavnost dobave električne energije TO Skupina MWh Plan Realizacija Realizacija Indeks Indeks :1 2: Gospodinjski odjem 402, , , PRODAJA GOSPODINJSTVO 402, , , b) PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2005 (v tisoč SIT) Fakturirana realizacija in povprečne cene po posameznih odjemnih skupinah Dejavnost dobave električne energije TO Skupina MWh 000 SIT SIT/kWh SIT/kWh Jan - dec Jan - dec Povp. cena Povp. cena Indeks :1 3:4 Gospodinjski odjem 405,602 8,181, PRODAJA SKUPAJ 405,602 8,181, Op.: vrednostni podatki brez DDV, v ceno je vključena omrežnina 33

36 Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem PRIHODKI število odjemalcev Obračunska moč Fakturirane količine ENERGIJA CENA ZA UPORABO OMREŽJA STROŠEK DOBAVE SKUPAJ kwh kwh SIT SIT SIT SIT SIT/kWh 1A Gospodinjski odjem (1A =1B) 104,660 9,131, ,602,197 3,281,802, ,655,991, ,361, ,181,155, A.1 - I. stopnja 6, ,602 10,626,482 87,939, ,191, ,375, ,506, A.2 - II. stopnja 79,071 6,610, ,234,312 2,332,459, ,345,449, ,140, ,852,049, A.3 - III. stopnja 19,089 2,286, ,741, ,404, ,189,350, ,844, ,113,599, B Gospodinjski odjem (1A =1B) 104,660 9,131, ,602,197 3,282,001, ,655,991, ,361, ,181,354, B.1 do kwh 32,526 2,598,025 29,578, ,925, ,957, ,747, ,630, B < kwh ,388 3,836, ,881,715 1,247,258, ,837,529, ,329, ,177,116, B < kwh ,560 2,280, ,038,430 1,356,350, ,641,674, ,823, ,098,847, B.4 nad kwh 4, ,378 54,103, ,467, ,830, ,461, ,759, Zagotovljena dobava 1, ,924 30,205, ,484, ,178, ,663, do kwh 1, ,263 15,135, ,960, ,109, ,069, < kwh ,993 4,706,204 60,038, ,879, ,918, < kwh ,517 7,371,958 90,511, ,853, ,364, < kwh ,315 1,932,836 25,160, ,582, ,742, < kwh , ,345 7,869, ,274, ,144, < kwh < kwh < kwh ,199 5,944, ,479, ,423, < kwh < kwh < kwh < kwh < kwh nad kwh 34

37 Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem PRIHODKI število odjemalcev Obračunska moč Fakturirane količine ENERGIJA CENA ZA UPORABO OMREŽJA STROŠEK DOBAVE SKUPAJ 3 PRODAJA ODJEMALCEM (1+2) 106,615 9,544, ,807,784 3,675,286, ,966,170, ,361, ,884,819, Od tega letni obračun 104, ,602,197 3,281,802, ,655,991, ,361, ,181,155, Od tega mesečni obračun 1,955 30,205, ,484, ,178, ,663, Ostala prodaja energije v SLO Borzen Prodaja znotraj matičnega podjetja GJS SODO služba prodaje PUO Prodaja drugim JP DISTRIBUCIJE Preostala prodaja Izvoz električne energije 32, , Odstopanja 0 7 PRIHODKI SKUPAJ ( ) 435,840,508 8,885,462,

38 Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem 2. NAKUP ELEKTRIČNE ENERGIJE Za dejavnost dobave el. energije TO v letu 2005 je znašal nakup MWh. Povprečna nakupna cena v istem obdobju je dosegla vrednost 9,31 SIT/kWh (tabela 4). ODHODKI FAKTURIRANO kwh SIT SIT/kWh 8 Nakup električne energije v Sloveniji 435,807,784 4,059,420, HSE 435,807,784 4,059,420, ELES-GEN 8.3 TET 8.4 TE-TOL 8.5 Borzen 8.6 Nekvalificirani proizvajalci 8.7 Nakup znotraj matičnega podjetja GJS SODO služba prodaje PUO 8.8 Nakup od drugih JP DISTRIBUCIJE 8.9 Preostali nakup 9 Uvoz električne energije 10 Odstopanja 32, ODHODKI SKUPAJ (8+9+10) 435,840,508 4,059,420, ZAKONSKI PREDPISI NA PODROČJU PRODAJE ELEKTRIČNE ENERGIJE - DTO a) Cene električne energije 01. januar 2005 cenik za zagotovljeno dobavo električne energije Skladno z Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l. RS 36/2004) in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe tarifnim odjemalcem (Ur. l. RS, št. 117/2004), je Elektro Primorska, d. d. objavila cenik za zagotovljeno dobavo električne energije, z veljavnostjo od do april 2005 cca. 1,8 % povišanje končne cene za gospodinjske odjemalce (Ur. l. RS, št. 38/2005 z dne ) Vlada Republike Slovenije je na podlagi drugega odstavka 6. člena Uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l. RS, št. 36/2004) sprejela Sklep o spremembi sklepa o določitvi cen za dobavo električne energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije. b) Način plačevanja električne energije pri uporabnikih, ki imajo letni obračun Osnova za izračun tekočih sezonskih obrokov je dnevna poraba v preteklem letnem obdobju. Praviloma se je vsakemu odjemalcu v obdobju 1 leta izdelalo 11 akontacij ter na koncu obračunskega leta obračun na osnovi dejanske letne porabe. c) Energetski zakon V letu 2005 ni bilo sprememb na področju Energetskega zakona. (Ur. l. RS, št. 79/99, 8/00 - popr., 52/02 ZJA, 110/02 ZGO-1, 50/03 odl. US in 51/04) 36

39 Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem d) Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije V letu 2005 ni bilo sprememb Splošnih pogojev za dobavo in odjem el. energije. Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Ur.l. RS, št. 117/2002 z dne (21/2003 popr.)), ki se uporabljajo od 1. marca e) Tarifni sistem za prodajo električne energije V letu 2005 ni bilo sprememb na področju uredbe o tarifnem sistemu. Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l. RS, št. 36/2004 z dne ), ki se uporablja od 1. julija f) Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ur. l. RS, št. 84/2004 z dne in se uporablja od ) (Ur. l. RS, št.121/2005 z dne in se uporablja od ) g) Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Ur. l. RS, št. 117/2004 z dne ) z veljavnostjo petnajsti dan po objavi v Ur. l. RS, torej od h) PRAVILNIK o spremembah pravilnika o vrstah podatkov, ki jih posredujejo izvajalci energetskih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 122/2004 z dne ) 4. POVZETEK OPRAVLJENIH DEL V LETU 2005 izdelava letnih in mesečnih planov prevzema in prodaje električne energije izdelava mesečnih ter letnih poročil o prevzemu in prodaji električne energije redna ter izredna odčitavanja električnih števcev obračunavanje porabljene električne energije po programu IO in LO evidentiranje obremenitev in plačil porabljene električne energije opominjanje za neporavnane obveznosti, izterjava dolgov, reševanje reklamacij redna in izredna zamenjava števcev, stikalnih ur in merilnih transformatorjev ter spremljanje zapadlosti žigosanja občasna kontrola odjemnih mest pri končnih uporabnikih spremljanje in izvajanje sprememb zakonodaje in aktivnosti v zvezi z uvedbo notranjega trga z električno energijo ažuriranje in vzdrževanje baze naslovnih podatkov kupcev in odjemnih mest (LO in IO) v skladu z zahtevami IIS in s pripravo na uvedbo notranjega trga z električno energijo aktivnosti in izpeljava programa v zvezi z zamenjavo in sledenjem MKN spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi z nastavitvijo stikalnih ur; posledično zaradi uvedbe spremembe na tarifnih časih aktivnosti v povezavi s prehodom odjemalcev ostalega odjema na trg električne energije in na zagotovljeno dobavo električne energije izvedba in zagon pilot projekta daljinskega odčitavanja in nadzora merilnih mest z uporabo PLC tehnologije (prenos podatkov po NN omrežju) dopolnjevanje in ažuriranje internetnih strani priprava, sprejemanje in uporaba novih navodil in obrazcev, ki izhajajo iz zahtev po standardu ISO 9001/2000 in ISO

40

41 6. OSTALE TRŽNE DEJAVNOSTI VI.

42

43 Ostale tržne dejavnosti 1.1. Trg električne energije Energetski zakon je z odpiranjem trga z električno energijo prinesel vrsto novosti na področje elektroenergetike, tako za izvajalce elektroenergetskih dejavnosti kot tudi za odjemalce uporabnike električne energije. Na trgu se srečujeta dobavitelj električne energije in upravičeni odjemalec. Za slednjega je pomembno to, da na trgu prosto izbira dobavitelja in se z njim dogovori za količino in ceno dobavljene energije. Upravičeni odjemalec lahko kupuje električno energijo na odprtem trgu z električno energijo. Nakup se lahko sklene v obliki kratkoročnih ali dolgoročnih pogodb ali neposredno na organiziranem trgu z električno energijo. Dobavitelj je pravna ali fizična oseba, ki odjemalca na osnovi pogodbe oskrbuje z električno energijo. Za vsako merilno mesto mora upravičeni odjemalec električne energije skleniti: pogodbo o prodaji in nakupu električne energije in pogodbo o dostopu do omrežja. Pogodba o prodaji in nakupu električne energije med pogodbenima strankama opredeljuje predmet pogodbe, količine in cene, fakturiranje in plačevanje, obveznosti kupca in prodajalca in ostala določila. Sklenjena pogodba o prodaji in nakupu električne energije z dobaviteljem električne energije je pogoj za sklenitev pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. S pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, ki jo skleneta uporabnik omrežja in sistemski operater distribucijskega omrežja, pridobi uporabnik omrežja za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno količino energije ob določenem času in v določeni smeri. Vsak odjemalec, ki opravlja gospodarsko dejavnost z manj kot 50 zaposlenimi ter manj kot 10 milijonov EUR letnega prometa in ki nima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z izbranim dobaviteljem, ima, na podlagi lastne zahteve, pravico do zagotovljene dobave (Uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije - Ur. l. RS št. 36/04). Zagotovljena dobava za odjemalce, priključene na srednje napetostnem nivoju, lahko traja največ tri mesece. Pogoje zagotovljene dobave postavlja krajevno pristojni distributer in morajo biti objavljeni v dnevnem časopisju in na njegovi spletni strani. Enako velja za odjemalca na srednji napetosti, kateremu je dobavitelj odpovedal pogodbo o dobavi električne energije, odjemalec pa še nima sklenjene pogodbe z drugim dobaviteljem Osnovni podatki Za pregledno in temeljito opravljanje novih nalog že od leta 2001 deluje dejavnost za dobavo električne energije upravičenim odjemalcem. Skupno je zaposlenih 22 uslužbencev. Dejavnost se opravlja tudi teritorialno, kar pomeni, da so odjemalci vodeni na lokacijah v Novi Gorici, Kopru, Sežani in Tolminu, vse niti pa se z lokacij povezujejo s sedežem podjetja, ki se tudi nahaja v Novi Gorici. Organizacijska struktura dejavnosti za dobavo električne energije upravičenim odjemalcem obsega: trgovanje z električno energijo; strukturiranje in sklepanje kupoprodajnih pogodb, obračun električne energije; obračun in izstavljanje računov in plan in analize; plani nakupa in prodaje električne energije, tržne analize. 41

44 Ostale tržne dejavnosti Uspešnost nastopa na trgu dosegamo s prednostmi, ki jih nudimo našim odjemalcem: popolna svoboda pri prevzemu električne energije, pregledne pogodbe za odjem električne energije, izkušenost na trgu z električno energijo, prevzem tveganj pri odstopanjih, zagotovitev zadostne in kakovostne oskrbe, razpolaganje z vso potrebno tehnično in finančno podporo in znanji za potrebe oskrbe z električno energijo in cenovna konkurenčnost. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo naše dosedanje in bodoče odjemalce oskrbeli s celovitimi in konkurenčnimi storitvami, s katerimi jim bomo ponudili dolgoročno partnerstvo na trgu z električno energijo Poslovanje v letu 2005 Do so bili v skupino upravičenih odjemalcev uvrščeni odjemalci s priključno močjo večjo od 41 kw, od julija 2004 dalje pa so status upravičenega odjemalca pridobili še vsi ostali odjemalci, razen gospodinjstev. Kot posledica novo pridobljenih upravičenih odjemalcev pa je višja mesečna realizacija. Celoten nakup električne energije, ki je količinsko enak prodaji električne energije, je v letu 2005 znašal kwh. Prihodki od prodaje električne energije so znašali tisoč sit. Do decembra 2005 smo sklenili pogodbe za odjemnih mest, ki imajo status upravičenega odjemalca. Spremembe v zakonodaji na elektroenergetskem področju so povzročile, da se je število upravičenih odjemalcev s krepko povečalo. Čeprav smo posvetili veliko pozornosti oziroma smo pripravili veliko informativnega gradiva za nove odjemalce, smo se nekaterim odjemalcem morali individualno posvetiti in obrazložiti pomen podpisovanja pogodb. Kljub vsem trudom pa se nekateri posamezni upravičeni odjemalci niso odločili za podpis pogodbe o prodaji in nakupu električne energije in smo jim morali zaračunati cene električne energije, ki jih imamo določene v ceniku za ne podpisnike pogodb Storitve zunanjim naročnikom Izvajanje storitev je potekalo v skladu s potrebami zunanjih naročnikov in pridobljenimi posli na podlagi razpisanih javnih naročil. Za potrebe naročnikov se opravlja tako izgradnja objektov kot priprava projektne dokumentacije. V letu 2005 so bile opravljene storitve naročnikom na objektih: daljnovod 20 kv Ajdovščina - Podnanos, gradbišče HČE Avče, daljnovod in kablovod Klavžarica; transformatorska postaja Rusne, športna dvorana Nova Gorica, Bioles Pivka, kamnolom Mali medvejek Sežana, Epik Postojna; infrastruktura za čistilno napravo Prvačina, infrastruktura za Motoremont Šempeter, za igralnico Paquito Volčja Draga, infrastruktura za 12 baznih postaj Mobitel; izgradnja javne razsvetljave za celotno področje obale; nizkonapetostni priključki za Mercator center v Luciji, Hoffer center v Kopru in Izoli, Kobalova planina; srednje napetostni priključek OET Plast Hrpelje; kablovod 20 kv Center - banka v Sežani; zamenjava transformacije v TP Zapori Koper; manjše priključke za stanovanjske hiše in obrtne delavnice po naročilu strank. V okvir ostalih tržnih dejavnosti je vključeno tudi poslovanje počitniških kapacitet ter obratov družbene prehrane v Novi Gorici in Kopru. 42

45 7. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO ZGD IN SRS VII.

46

47 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 1. PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Računovodski izkazi in pojasnila k njim so bili pripravljeni z uporabo načela izvirnih vrednosti in upoštevana predpostavka o časovni neomejenosti delovanja podjetja. Po pravilniku o računovodstvu družbe mora družba v zvezi z računovodskimi usmeritvami pojasniti: podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja, računovodske usmeritve, ki so potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih vrednosti presegajo 2 % vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja, vrsto in razlog za spremembo računovodske usmeritve ali računovodske ocene ter njen znesek, če spremembe presegajo 2 % vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, podlage za merjenje kategorij v izkazu poslovnega izida ter posebnih računovodskih usmeritev, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih, katerih vrednosti presegajo 10 % prihodkov oziroma odhodkov družbe v poslovnem letu, dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida, so pa za pošteno predstavitev potrebna in presegajo 10 % prihodkov oziroma odhodkov družbe v poslovnem letu. Za preračun terjatev in obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja s tujimi poslovnimi partnerji, je družba uporabljala srednji tečaj evra Banke Slovenije, preračun finančnih obveznosti do bank pa je opravila po pogodbah. V letu 2004 je družba v skladu s SRS slabila investicije za gradnjo vetrne elektrarne Volovja reber. Slabitve investicije so bile nujne, saj do oddaje izkazov poslovanja ni bilo drugačnih dejstev kot negativna odločba okolje varstvenega soglasja, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. Tudi v letu 2005 so se nadaljevale akcije dokazovanja upravičenosti investicije, vendar, do oddaje letnega poročila, družba še vedno nima zagotovila o možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja. V letu 2005 je nakup električne energije opravljen na podlagi kupoprodajnih pogodb. Sklenjene so bile z domačimi proizvajalci električne energije, dobavitelji energije iz evropske skupnosti in uvoza iz Hrvaške. Stroški prenosnega omrežja in prihodki iz uporabe omrežja so določeni po, v letu 2004, sprejetem Aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja in Sklepu o določitvi omrežnine, ki je bil izdan na podlagi sprejetega akta. Oba predpisa sta bila sprejeta v Uradnem listu RS 84/4 in sta nadomestila Pravilnik o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijev za upravičenost stroškov. Določila so veljala tudi za celo leto V letu 2005 se je sprostil trg za tarifne odjemalce na ostalem odjemu. V okviru dejavnosti dobave električne energije znotraj ostalega odjema, je ostala samo zagotovljena dobava za odjemalce, ki po svoji volji nimajo sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z izbranim dobaviteljem. Pravila predpisuje Uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije, objavljena v Uradnem listu RS 36/04. 45

48 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Skladno z Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo električne energije in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe tarifnim odjemalcem je Elektro Primorska, d. d. objavila cenik za zagotovljeno dobavo električne energije z veljavnostjo do Vlada RS je sprejela sklep o spremembi sklepa o določitvi cen za dobavo električne energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije in tako se je s povišala tudi končna cena za gospodinjske odjemalce za približno 1,8 %. V skupini upravičenih odjemalcev električne energije so odjemalci s priključno močjo večjo od 41 kw, od 1. julija 2004 dalje pa tudi ostali odjemalci, ki so sklenili pogodbo o prodaji in nakupu električne energije in pogodbo o dostopu do omrežja, razen gospodinjstev. Cene električne energije so določene individualno s pogodbami o dobavi. BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo Sredstva A. Stalna sredstva: I. Neopredmetena dolgoročna sredstva Dolgoroč. odloženi. str. razvijanja Dolgoročne premoženjske pravice Neopred. dolgoroč.sred. v pripravi II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča in zgradbe Oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo III. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini Druge dolg. naložbe v delnice in deleže Druge dolg. finančne terjatev Skupaj stalna sredstva B. Gibljiva sredstva: I. Zaloge Material II. Poslovne terjatve a. Dolgoročne poslovne terjatve Dolg. posl. terjatve do drugih b. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkor. posl. terjatve do kupcev Kratkor. posl. terjatve do drugih III. Dobroimetje pri bankah, gotovina Skupaj gibljiva sredstva C. Aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA Izven bilančna evidenca

49 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo Obveznosti do virov sredstev A. Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička III. Preneseni čisti poslovni izid IV. Čisti poslovni izid poslovnega leta V. Prevrednotovalni popravki kapitala Splošni prevrednotovalni popravek Posebni prevrednotovalni popravek Skupaj kapital B. Rezervacije C. Finančne in poslovne obveznosti a. DOLGOROČNE FIN. IN POSL. OBVEZNOSTI Dolgor. fin. obveznosti do bank Dolgor. fin. in posl. obvez. do drugih b. KRATKOROČNE FIN. IN POSL. OBVEZNOSTI Kratkor. fin.obvez. do bank Kratkor. fin. obvez. iz predujmov Kratkor. posl. obvez. do dobaviteljev Kratkor. fin. in posl. obvez. do drugih Skupaj obveznosti Č. Pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Izven bilančna evidenca Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 47

50 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu b. na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev 16.1 ( ) ( ) 5. Stroški dela 16.2 ( ) ( ) 6. Odpisi vrednosti 16.3 ( ) ( ) 7. Drugi poslovni odhodki 16.4 (43.175) (53.584) Poslovni izid iz poslovanja Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev Finančni odhodki za odpise dolg. in kratkor. finančnih naložb 18 (1.190) (298) 12. Finančni odhodki obresti in druge obveznosti 18 ( ) ( ) Čisti poslovni izid iz rednega delovanja Izredni prihodki Izredni odhodki 20 (32.534) (49.112) Poslovni izid zunaj rednega delovanja Davek od dobička ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 48

51 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 1. Prejemki pri poslovanju a. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev b. Drugi prejemki pri poslovanju Izdatki pri poslovanju 24 ( ) ( ) a. Izdatki za nakup materiala in storitev ( ) ( ) b. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku ( ) ( ) c. Izdatki za dajatve vseh vrst ( ) ( ) d. Drugi izdatki pri poslovanju (30.196) (36.937) 3. Prebitek prejemkov pri poslovanju B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU 4. Prejemki pri naložbenju a. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku b. Prejemki od odtujitve opred. osnovnih sredstev Izdatki pri naložbenju 26 ( ) ( ) a. Izdatki za pridobitev neopred. dolgoroč. sredstev ( ) ( ) b. Izdatki za pridobitev opredmet. dolgoroč. sredstev. ( ) ( ) c. Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb - (5.000) 6. Prebitek izdatkov pri naložbenju ( ) ( ) 7. Prebitek izdatkov pri poslovanju in naložbenju ( ) ( ) C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 8. Prejemki pri financiranju a. Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil b. Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju 28 ( ) ( ) a. Izdatki za dane obresti ( ) ( ) b. Izdatki iz naslova rezervacij (4.981) (3.468) c. Izdatki za odplačila dolgoročnih posojil ( ) ( ) d. Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil ( ) ( ) e. Izdatki za izplačila dividend ( ) ( ) 10. Prebitek prejemkov pri financiranju Celotni prebitek izdatkov/prejemkov (71.080) Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV X. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Y. FINANČNI IZID V OBDOBJU (71.080) Končno stanje denarnih sredstev na dan Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 49

52 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2005 (V 000 SIT) Osnovni kapital Zakonske rezerve Druge rezerve Iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta Splošni revrednotovalni popravek kapitala Posebni prevrednotovalni popravek kapitala Skupaj kapital I/1 II/1 II/4 III IV V/1 V/2 A. Stanje B. Premiki v kapital a) vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta b) vnos posebnih prevrednotenj kapitala iz finančnih naložb C. Premiki v kapitalu ( ) a) Razporeditev čistega dobička poslovnega leta 2005 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta ( ) b) Razporeditev čistega dobička preteklega leta ( ) Č. Premiki iz kapitala ( ) 0 0 (13.972) ( ) a) Izplačilo dividend ( ) ( ) b) Zmanjšanje posebnega prevrednotovalnega popravka za slabitev dolgoročnih finančnih naložb (13.972) (13.972) Č. Stanje Bilančni dobiček Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 50

53 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2004 (V 000 SIT) Osnovni kapital Zakonske rezerve Druge rezerve Iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta Splošni revrednotovalni popravek kapitala Posebni prevrednotovalni popravek kapitala Skupaj kapital I/1 II/1 II/4 III IV V/1 V/2 A. Stanje B. Premiki v kapital a) vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta C. Premiki v kapitalu ( ) a) Razporeditev čistega dobička poslovnega leta 2004 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta ( ) b) Razporeditev čistega dobička preteklega leta ( ) Č. Premiki iz kapitala ( ) 0 0 (38.433) ( ) a) Izplačilo dividend ( ) ( ) b) Zmanjšanje posebnega prevrednotovalnega popravka za slabitev dolgoročnih finančnih naložb (38.433) (38.433) Č. Stanje Bilančni dobiček

54 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA 2. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi izkazuje družba razvojne študije, izdelane projekte za objekte, ki bodo grajeni ter pravice uporabe objektov in zemljišč. Neopredmetena sredstva v izdelavi zajemajo izdelavo projektov in tehnične dokumentacije za objekte, ki bodo grajeni. Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitev ne prevrednotujejo, ker zanje običajno ne deluje trg, na katerem bi bilo mogoče dobiti zadostne dokaze o njihovi pošteni vrednosti, morajo pa se slabiti, če za to obstaja upravičen razlog. Tabela prikazuje spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu (V 000 SIT) 2005 Študije in projekti Pravice NDS v teku Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja med letom Prenosi med sredstvi (51.309) - - (51.309) Zmanjšanja v letu (49.507) - (30.491) (79.998) Prevrednotenja - - (6.411) (6.411) Stanje Popravki vrednost Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi (23.036) - - (23.036) Zmanjšanja v letu (49.507) - (6.411) (55.918) Prevrednotenja Stanje Neodpisana vrednost Neodpisana vrednost Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je v letu 2005 povečala za aktivirane razvojne študije v višini tisoč sit, aktivirane projekte v višini tisoč sit in pridobljene služnostne pravice v višini tisoč sit. Zmanjšanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev so izločitve študij iz uporabe, prenosi med sredstvi pa so prenosi projektov na opredmetena osnovna sredstva, v vrednost objekta, po tem, ko je objekt zgrajen. Prevrednotenje neopredmetenih dolgoročnih sredstev zaradi slabitve se nanaša na razvojne študije in projekte, izdelane v zvezi z načrtovano izgradnjo vetrnih elektrarn v višini tisoč sit. Razvojne študije alternativnih virov proizvodnje električne energije za solarno elektrarno Nerin in kogeneracijo Tekstina, so prevrednotene v višini tisoč sit in so tudi izločene iz evidenc, ker zanje ne obstaja nikakršna možnost izgradnje. Študije se izkazujejo po nabavnih vrednostih, projekti, izdelani v družbi, pa po lastni ceni, ki ne presega cene, ki jo trg priznava za istovrstne projekte. Študije in projekti se amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja pet let. Med pravicami so izkazane pravice uporabe tako počitniških objektov kot tudi uporaba prostora v objektu za namene transformatorske postaje in pravice služnosti na zemljiščih. Posamezne knjigovodske vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev niso pomembne za računovodske izkaze kot celoto. Družba nima neopredmetenih sredstev z omejeno lastninsko pravico. 52

55 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 3. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Opredmetena osnovna sredstva družbe so zemljišča, gradbeni objekti in oprema ter enaka sredstva v izgradnji ali izdelavi. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za uporabo. V nabavno vrednost objektov se, v skladu s SRS 1.46, vključuje tudi neodpisana vrednost objekta, ki se demontira zaradi graditve novega objekta, kot strošek priprave gradbišča. Nabavna vrednost objektov, ki so grajeni v lastni režiji, je lastna cena, ki ne presega cene istovrstnih stvari na trgu. Lastno ceno sestavljajo neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela in splošni proizvajalni stroški. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena do so izkazana po vrednostih, ocenjenih v letu Pri tej cenitvi so bila izkazana le zmanjšanja vrednosti oziroma oslabitve, ne pa tudi povečanja vrednosti oziroma krepitve. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena po letu 2001, so izkazana po nabavni vrednosti, vsa prodaja in izločitve so bile ustrezno upoštevane. Družba ocenjuje, da so izkazane knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na ravni nadomestljivih vrednosti, zato ni opravila prevrednotenj teh sredstev. Popravki vrednosti se oblikujejo v višini obračunane amortizacije. Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih družbe v letu 2005 kaže naslednja tabela: (V 000 SIT) 2005 Zemljišča Zgradbe Oprema Investicije v teku Dani predujmi Skupaj opredmetena osnovna sred. Nabavna vrednost Stanje Povečanja v letu Prenosi med sredstvi Zmanjšanja v letu (824) ( ) ( ) ( ) (80.963) ( ) Prevrednotenje Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi Zmanjšanja v letu - ( ) ( ) - - ( ) Prevrednotenje Stanje Neodpisana vrednost Stanje StanjE Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2005 zaradi novih aktiviranj povečala za tisoč sit, zmanjšala pa za izločitve v višini tisoč sit. Popravki vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev so se v letu 2005 povečali za obračunano amortizacijo v višini tisoč sit in znižali za tisoč sit zaradi izločitve sredstev. 53

56 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Družba nima osnovnih sredstev, pridobljenih z leasing pogodbami. Nobeno osnovno sredstvo ni pod hipoteko, niti ni dano kot jamstvo. V letu 2005 je družba najela za tisoč sit dolgoročnih posojil za investicije v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva. 4. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE Dolgoročne finančne naložbe družbe so naložbe v deleže in delnice drugih podjetij in v kapital odvisnega podjetja, ter dolgoročno dana posojila drugim. Naložbe v delnice in deleže so izkazane po naložbeni metodi. Naložba v lastniški kapital odvisnega podjetja pa je izkazana po kapitalski metodi. Naložbe sestavljajo naslednje postavke: Naložbe v deleže v podjetja v skupini: E3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o Druge dolgoročne naložbe v delnice in deleže: Informatika Maribor Bača Podbrdo Splošna banka Koper Zavarovalna skupnost Triglav A banka - Vipa Nova Gorica Primorski tehnološki park Eldom Ljubljana Stelkom d.o.o. Ljubljana Tehnološki center za pretvarjanje energije Pigal d.o.o Prevrednotenje naložbe Splošne banke Koper Oslabitev naložbe Bača Podbrdo (8.456) (8.456) Oslabitev naložbe Zavarovalne skupnosti Triglav (6.930) (6.930) Oslabitev naložbe Eldom (154) (154) Oslabitev naložbe Stelkom d.o.o. (1.488) (298) (17.028) (15.838) Druge dolgoročne finančne terjatve: LB Tolmin, Idrija Banka Celje Skupaj

57 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Elektro Primorska, d. d. je v letu 2004 ustanovila in registrirala odvisno družbo E3 d.o.o. Glede na to, da je Elektro Primorska, d. d. 100 % lastnik, je ustanovni kapital odvisne družbe v višini tisoč sit naložba v delež podjetja v skupini in vrednoten po kapitalski metodi. Dobiček odvisne družbe iz leta 2005 povečuje naložbo in posebni prevrednotovalni popravek kapitala. V letu 2005 je izkazana slabitev naložbe v podjetje Stelkom d.o.o., ker je družba že drugo leto poslovala z izgubo. Elektro Primorska, d. d. ima 11,88 % delnic družbe Informatika d.d., Maribor ter 8,14 % deleža družbe Eldom d.o.o. Ljubljana. Obe naložbi sta povezani s skupnim združevanjem sredstev iz preteklih let na področju elektrogospodarstva in premogovništva. Delnice Splošne banke Koper ne kotirajo več na borzi, zato je družba konec leta pridobila ponudbo Borzno posredniške družbe za odkup delnic Splošne banke Koper. Na tej podlagi je družba odpravila krepitve vrednosti delnic v višini v višini tisoč sit. Dolgoročne finančne naložbe družbe niso zavarovane. 5. ZALOGE Zaloge so količine materiala v skladišču ter zaloga hrane v obratu družbene prehrane. Za material se šteje drobni inventar, katerega posamična nabavna vrednost ne presega tolarske vrednosti 100 evrov. Med zaloge spada tudi drobni inventar z dobo trajanja do enega leta in drobni inventar do 500 evrov in dobo trajanja več kot leto dni. To so zaščitna sredstva in drobno orodje na zalogi, ki pa se ob izdaji v uporabo vodi po posamezniku izven bilančno. Zaloge se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavlja kupna cena in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Poraba zalog je obračunana po metodi drsečih povprečnih cen Material Drobni inventar Skupaj Največji delež zalog predstavlja material, namenjen za vzdrževanje in gradnjo elektroenergetskih objektov in naprav. Primerjalna vrednost zalog, izračunana iz količin in zadnjih znanih nabavnih cen, znaša tisoč sit in je višja od knjigovodske vrednosti zalog. Ta primerjava kaže na to, da ni potrebe po slabitvi vrednosti zalog. Iztržljiva vrednost zalog ni nižja od knjigovodske vrednosti. Inventurnih viškov in manjkov v letu 2005 ni bilo. V letu 2005 se je zaradi neuporabnosti odpisalo tisoč sit vrednosti zalog. 55

58 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 6. POSLOVNE TERJATVE a. Dolgoročne terjatve: Terjatve od prodaje stanovanj - stan. zakon Kratk. del dolg. terjatev od prodaje stanov. (3.586) (3.762) Skupaj Dolgoročne terjatve predstavljajo terjatve do kupcev stanovanj, s katerimi so bile sklenjene prodajne pogodbe na osnovi določil Stanovanjskega zakona. b. Kratkoročne terjatve: Kratkoročni del dolgoročnih terjatev iz poslovanja Kratkoročne terjatve iz prodaje: - na domačem trgu na tujem trgu Popravek vrednosti ( ) ( ) Terjatve za obresti Terjatve do zaposlenih Druge kratkoročne terjatve Predujmi Popravek vrednosti (17.262) ( ) Skupaj Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev Stanje Izterjane odpisane terjatve (31.182) (67.061) Dokončen odpis terjatev ( ) (42.533) Oblikovaje popravkov vrednosti v letu Stanje Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki da bodo tudi poplačane. Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem roku, izkažemo kot dvomljive in sporne. Dvomljive in sporne terjatve so: neplačane terjatve iz leta 2004, ter tožene terjatve in terjatve poslovnih partnerjev v stečajnih postopkih in prisilni poravnavi. 56

59 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Za vrednost dvomljivih in spornih terjatev je družba izkazala prevrednotenje terjatev zaradi oslabitev in sicer po posamezni terjatvi in poslovnem partnerju glede na realno ocenjene možnosti izterjave. 88 % kratkoročnih terjatev iz prodaje predstavljajo terjatve iz naslova prodane električne energije in uporabe omrežja, v višini tisoč sit, ostalo so terjatve od prodaje storitev. Med drugimi kratkoročnimi terjatvami predstavlja največji del terjatev do države za še ne priznani vstopni DDV v višini tisoč sit. Terjatve niso zavarovane, vendar so take narave, da se v primeru neplačila kljub večkratnemu opominjanju sankcionirajo s prekinitvijo dobave električne energije. Starostna struktura terjatev do kupcev pa je naslednja: 76 % ne zapadlih terjatev, 17 % zapadlih terjatev do 30 dni, 2 % zapadlih terjatev od 31 do 60 dni in 5 % zapadlih terjatev nad 60 dni. 7. DOBROIMETJE PRI BANKAH IN GOTOVINA Gotovina v blagajni Dobro imetje pri bankah Skupaj Med denarnimi sredstvi je izkazana gotovina v blagajni v višini 618 tisoč sit in denarna sredstva na transakcijskih računih pri bankah v višini tisoč sit. 8. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE DDV v prejetih avansih Kratkoročno odloženi stroški Prehodno ne zaračunani prihodki Skupaj Kratkoročno odložene stroške predstavljajo stroški po računih, prejetih v letu 2005, ki se nanašajo na poslovno leto Prehodno ne zaračunani prihodki predstavljajo razmejene prihodke od prodaje električne energije v višini tisoč sit, ki se nanašajo na december 2005, računi pa so bili evidentirani med terjatvami do kupcev v januarju V letu 2004 so vsi računi za prodano energijo v decembru 2004 evidentirani med terjatvami iz poslovanja leta Med prehodno ne 57

60 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS zaračunanimi prihodki so tudi v letu 2006 nakazane odškodnine zavarovalnice v višini tisoč sit, ki se nanašajo na škodne primere, nastale v letu IZVEN BILANČNA EVIDENCA Družba vodi izven bilančno evidenco drobnega inventarja z dobo trajanja več kot leto dni, ki se ob prenosu v uporabo 100 % odpisuje. Evidenco vodi po zadolžnicah za drobni inventar in sicer po posamezni zadolženi osebi. 10. KAPITAL Družba ima v kapitalu: osnovni kapital, zakonske rezerve, druge rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, čisti dobiček poslovnega leta, splošni prevrednotovalni popravek kapitala in posebni prevrednotovalni popravek kapitala Osnovni kapital Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let Čisti dobiček poslovnega leta Splošni prevrednotovalni popravek osnovnega kapitala Posebni prevrednotovalni popravek kapitala-fin.naložbe Skupaj Osnovni kapital družbe Elektro Primorska, d. d. je razdeljen na prosto prenosljivih navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo sit. Navadne delnice so delnice, ki dajejo njihovim imetnikom: pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividende), pravico do ustreznega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so enega razreda. Vse sestavine kapitala izven osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju, v kakršnem so njihovi lastniški deli osnovnega kapitala. Knjigovodska vrednost delnice na dan znaša sit. 58

61 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Na podlagi sklepa skupščine je družba razdelila med delničarje bilančni dobiček leta 2004 v višini tisoč sit, to je bruto dividendo v višini 21 sit za delnico. Rezultat poslovnega leta 2005 je pozitiven in znaša tisoč sit. Uprava družbe je v skladu s pristojnostmi, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah, pri pripravi zaključnega računa za leto 2005, razporedila dobiček poslovnega leta za oblikovanje zakonskih rezerv v višini tisoč sit. 50 % ostanka čistega dobička po oblikovanju obveznih rezerv je razporedila za druge rezerve iz dobička v višini tisoč sit. Ostanek čistega dobička poslovnega leta v višini tisoč sit in neizplačani del čistega dobička iz preteklih let v višini tisoč sit pa predstavlja bilančni dobiček. Družba je za leto 2005 oblikovala posebni prevrednotovalni popravek kapitala, iz naslova pripisa dobička odvisne družbe E3 d.o.o., v višini tisoč sit. V breme posebnega prevrednotovalnega popravka pa knjižila slabitev finančne naložbe Banke Koper v višini tisoč sit. Izkaz gibanja kapitala prikazuje spremembe v kapitalu za leto REZERVACIJE Dolgoročne rezervacije so lahko vzpostavljene za dolgoročno odložene prihodke ali za dolgoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke. Dolgoročne rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške, za katerih kritje so bile oblikovane. Brezplačno prevzeta osnovna sredstva Povprečni stroški priključevanja Sofinanciranja izgradnje objektov Skupaj Stanje Oblikovanje Črpanje (12.252) (12.282) (995) (25.529) Stanje V letu 2005 je družba oblikovala dolgoročne rezervacije za brezplačne pridobitve energetskih objektov pravnih in fizičnih oseb iz Republike Slovenije, sofinanciranje izgradnje energetskih objektov in povprečne stroške priključevanja. V letu 2005 je družba tako skupaj oblikovala za tisoč sit rezervacij. Črpanje dolgoročnih rezervacij iz brezplačnih prevzemov osnovnih sredstev in sofinanciranja izgradnje objektov v višini tisoč sit je letna amortizacija, ki je obračunana od posameznega brezplačno prevzetega ali v deležu sofinanciranega osnovnega sredstva. Rezervacije za povprečne stroške priključevanja pa se črpajo s stopnjo 3,33 %, ki odgovarja povprečni stopnji amortizacije energetskih objektov. 59

62 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 12. DOLGOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročno dobljena posojila za investicije. Knjigovodska vrednost dolgoročnih obveznosti je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice in prenose med kratkoročne obveznosti. Obresti dolgoročnih obveznosti so finančni odhodki. Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi izkazuje družba oblikovani lastni sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, ki imajo manj kot pet let do upokojitve in jih Kapitalska družba ni sprejela v svoj pokojninski načrt. Ob upokojitvi teh zaposlenih se iz sklada izplača tako oblikovana sredstva Dolgoročno dobljena posojila pri bankah HYPO Alpe-Adria banka Banka Koper d.d Kratk. del dolg. obveznosti iz financiranja ( ) ( ) Skupaj dolgoročne finančne obveznosti Obveznosti za PDPZ - zaposleni Skupaj dolgoročne poslovne obveznosti Skupaj dolg. finančne in poslov. obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti so zavarovane z menicami in predstavljajo naslednja najeta posojila: dolgoročna posojila v skupni višini eurov, preračunano po srednjem tečaju banke Slovenije na dan , najeta pri HYPO Alpe-Adria-bank Slovenija, po treh pogodbah. Skupna vrednost še neodplačanega dela najetih posojil znaša tisoč sit. Obrestna mera je 1-mesečni euribor + 0,85 %. V plačilo zapadejo v letu dolgoročno posojilo v višini tisoč sit, z obrestno mero 3,8 %, zapade v plačilo leta 2008 in dolgoročno posojilo v višini tisoč sit, obrestna mera 3,575 % in zapade v plačilo v letu Obe posojili sta najeti pri Banki Koper d.d.. Obresti od najetih posojil se obračunavajo in plačujejo mesečno. 60

63 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 13. KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti, ki so dobljeni predujmi in varščine, obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročni del dolgoročnih posojil Banka Koper - pog. 154/ Banka Koper - pog. 155/ Nova KBM - pog. 530/ Nova KBM - pog. 531/ Skupaj Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne obveznosti do delavcev Kratkoročne obveznosti do države Kratkoročne obveznosti za predujme Druge kratkoročne obveznosti Skupaj Skupaj kratkoroč. fin. in poslov. obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti so obroki dolgoročnih posojil, navedenih v prejšnji točki, ki zapadejo v plačilo v letu Poleg kratkoročnega dela dolgoročnih posojil ima družba še dve kratkoročni posojili za obratna sredstva v skupni višini tisoč sit z obrestno mero 3,8 %. Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi so največje obveznosti do dobaviteljev iz nakupa električne energije in obveznosti za uporabo elektroenergetskega omrežja v višini tisoč sit. Obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva znašajo tisoč sit in obveznosti do vseh ostalih dobaviteljev v višini tisoč sit. Kratkoročne obveznosti do delavcev predstavljajo obveznosti za decembrski obračun plač. Obveznost do države izvira iz obračuna davka na dodano vrednost za december 2005 v višini tisoč sit in druge obveznosti do državnih in drugih institucij iz obračuna plač in pogodbenega dela v višini tisoč sit. Med obveznostmi za predujme so izkazana preplačila električne energije in uporabe omrežja v višini tisoč sit in predujmi za storitve v višini tisoč sit. Druge kratkoročne obveznosti za obresti v višini tisoč sit, so obveznosti iz obresti od posojil v višini tisoč sit in od ostalih poslovnih obveznosti predvsem iz nakupa energije in uporabe omrežja, tisoč sit. 61

64 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 14. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE DDV v danih avansih Kratkoročno odloženi prihodki Kratkoročno vnaprej vračunani str. in odh Skupaj Med pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi prihodki obrata družbene prehrane za neporabljene bone prehrane in stroški, ki so nastali v letu 2005 in so bili po blagajni izplačani v letu POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Družba sestavlja izkaz poslovnega izida opredeljen kot različica I. po SRS Poslovne prihodke sestavljajo prihodki iz prodaje električne energije, uporabe elektro energetskega omrežja, prodaje storitev ter usredstveni lastni proizvodi in storitve ter drugi poslovni prihodki. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so odprave rezervacij in prevrednotovalni poslovni prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in ob poplačilu odpisanih terjatev. Družba zaračunava porabljeno električno energijo in uporabo omrežja na tri načine: upravičenim odjemalcem: akontacije in (ali) mesečni obračun dejanske porabe, v skladu z individualno pogodbo z odjemalcem, odjemalcem mesečnega odjema: glede na med-mesečno odčitavanje, gospodinjskim odjemalcem: mesečne akontacije in enkrat letno, med letom, dejansko porabo. Uporaba elektro energetskega omrežja se upravičenim odjemalcem zaračunava s posebnim računom glede na količino prenesene energije, za tarifne odjemalce pa je uporaba omrežja na računu prikazana posebej. Prihodki, doseženi s prodajo storitev, zajemajo elektro montažne storitve, priključke, priklope, odklope in zamenjave varovalk. Obseg le-teh je odvisen od naročil kupcev. Prihodki so ovrednoteni v skladu s ceno ure iz cenika posamezne storitve. Prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev so obračuni izdelave dokumentacije in izgradnje objektov za investicije v lastni režiji. Cena električne energije za upravičene odjemalce je individualno pogodbeno dogovorjena. Cena električne energije za gospodinjstva, to je tarifne odjemalce, je določena s strani Vlade Republike Slovenije. Prodajne cene električne energije za tarifne odjemalce je Vlada RS, s povečala za približno 1,8 %. S pa je uveljavljena tudi nova cena za zagotovljeno dobavo električne energije. V primerjavi s preteklim letom je družba skupaj ustvarila le za 3 % več prihodkov in 4,8 % več odhodkov zato je dobiček dosegel le 43 % lanskoletnega. 62

65 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Prihodki od prodaje električne energije in uporabe omrežja so se povečali za 3,8 %, prihodki od prodaje storitev in prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov so narasli za 5 %, medtem ko prihodki od prednostnega dispečiranja dosegajo le 69 % lanskoletnih. 15. POSLOVNI PRIHODKI Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje električne energije Prihodki od uporabe omrežja Prihodki od prodaje storitev Prihodki od prednostnega dispečiranja Prihodki od jalove in prekom. odvzete en Skupaj Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Odprava rezervacij Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Izterjane odpisane terjatve Skupaj Skupaj poslovni prihodki Pregled prihodkov iz prodaje po državah: Prihodki iz prodaje: - Slovenija Italija Hrvaška Skupaj POSLOVNI ODHODKI Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški, nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah, kot so stroški materiala in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti in drugi poslovni odhodki. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo ob slabitvi ali odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev in v zvezi z obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. 63

66 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS A. Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah (V 000 SIT) Proizvajalni stroški Stroški prodaje Stroški uprave Skupaj Nabavna vrednost p. blaga Stroški mat. in surovin Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Drugi poslovni stroški Skupaj B. Analiza stroškov po naravnih vrstah STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV Nabavna vrednost prodanega blaga Stroški materiala Stroški storitev Skupaj V nabavni vrednosti prodanega blaga so zajeti stroški nakupa električne energije in sicer: na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb s proizvajalci in nabave energije na trgu, v višini tisoč sit, od malih hidroelektrarn v višini tisoč sit in iz uvoza tisoč sit. Stroške materiala predstavljajo nadomestni deli in material za redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ter odpravo škod, stroški materiala za vgradnjo pri opravljanju storitev za lastne potrebe in trg, ter stroški porabljenega goriva, električne energije, pisarniškega materiala in drobnega inventarja v skupni vrednosti tisoč sit. Med stroški storitev v višini tisoč sit predstavlja največji, 68 % -ni delež, strošek uporabe prenosnega elektroenergetskega omrežja v višini tisoč sit. Med ostalimi storitvami so še storitve v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev, stroški storitev pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov, zavarovalne premije in drugi stroški v zvezi z rednim poslovanjem. Med temi stroški so tudi sejnine šest članskega nadzornega sveta v višini tisoč sit. Družba ni odobrila članom nadzornega sveta nobenega posojila, niti ni dala poroštva za njihove obveznosti. 64

67 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS STROŠKI DELA Stroški plač Stroški dodatnega pokoj. zavarovanja Stroški prispevkov in drugih dajatev iz plač Drugi stroški dela Skupaj Med drugimi stroški dela so, v višini tisoč sit, izplačila iz potrdil o neizplačanih plačah v letih 1991 in 1992 tistim delavcem, ki teh potrdil niso porabili pri lastninskem preoblikovanju družbe niti niso v preteklih letih družbe tožili za izplačilo. Regres za letni dopust je bil v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplačan v višini tisoč sit. Po stanju na dan je bilo v družbi 511 zaposlenih, na podlagi delovnih ur v letu 2005, pa 497 zaposlenih. Po kolektivni pogodbi je v letu 2005 prejemalo plače 505 zaposlenih, po individualni pogodbi pa 6 zaposlenih. Uprava družbe ima enega člana, ki je v letu 2005 prejel tisoč sit skupnih prejemkov. Skupni prejemki ostalih zaposlenih po individualnih pogodbah znašajo tisoč sit. Članu uprave in zaposlenim na podlagi individualnih pogodb družba ni odobrila nobenega posojila, niti dala poroštva za njihove obveznosti ODPISI VREDNOSTI Amortizacija Amortizacija neopredmetenih sredstev Amortizacija objektov Amortizacija opreme Skupaj Prevrednotovalni poslovni odhodki Neopred. in opred. osnovnih sredstev Obratnih sredstev Skupaj Skupaj odpisi vrednosti Družba v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Vsa sredstva, ki se amortizirajo, so razporejena v petinosemdeset (85) amortizacijskih skupin. Vsaka amortizacijska skupina ima tehnično določeno življenjsko dobo, iz katere je izračunana amortizacijska stopnja. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. 65

68 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Spodnja tabela prikazuje pregled amortizacijskih stopenj, ki se uporabljajo za obračun amortizacije. AM stopnje: Neopredmetena dolgoročna sredstva 3,33 % - 33,33 % Nepremičnine 2 % -8,33 % Transformatorji 2,86 % -3,33 % Elektronski števci 4 % - 6,67 % Računalniška in programska oprema 25 % Transportna vozila 8,33 % Osebna vozila 12,5 % Druga opredmetena osnovna sredstva 3,33 % - 20 % Obračunana amortizacija za leto 2005 je bila porabljena za odplačilo investicijskih kreditov v višini tisoč sit, razlika tisoč sit pa je bila vir financiranja investicij v letu. Družba ima v letu 2005 za tisoč sit prevrednotovalnih poslovnih odhodkov od neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. To so: izkazane dodatne slabitve investicij v teku za študije izgradnje vetrnih elektrarn in nerealizirani projekti za izrabo alternativnih virov proizvodnje električne energije v višini tisoč sit. V primerjavi s preteklim letom dosegajo slabitve le 9 % vrednosti slabitev preteklega leta, ker je v preteklem letu družba v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov slabila večino vrednosti študij za izgradnjo vetrnih elektrarn in tisoč sit neodpisane vrednosti izločitev osnovnih sredstev in stroški izločitve. Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev so v letu oblikovani popravki vrednosti terjatev. Najvišje odhodke predstavljajo oblikovani popravki vrednosti terjatev iz električne energije v višini tisoč sit, iz obresti tisoč sit, od terjatev za uporabo omrežja tisoč sit in terjatev iz storitev tisoč sit DRUGI POSLOVNI ODHODKI Dajatve, neodvisne od poslovnega izida Izdatki za varstvo okolja-vodni prispevek Štipendije Nagrade učencem na praksi Drugi stroški Skupaj Med dajatvami, neodvisnimi od poslovnega izida, so izkazana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini tisoč sit, razne takse v višini tisoč sit, za tisoč sit kupnine po stanovanjskih kreditih, ki pripada Stanovanjskemu in Odškodninskemu skladu in za 586 tisoč sit nepriznanega DDV od nepotrjenih dobropisov iz preteklih let. 66

69 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 17. FINANČNI PRIHODKI Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti, deležev v dobičku in kot prevrednotovalni finančni prihodki. Finančni prihodki se priznavajo samo takrat, kadar ne obstaja dvom glede njihove velikosti in plačljivosti Finančni prihodki iz deležev v dobičku Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev Skupaj Prihodki na podlagi deleža v dobičku so nakazane dividende iz dolgoročnih finančnih naložb Banke Koper d.d. v višini tisoč sit, Zavarovalnice Triglav v višini 24 tisoč sit. Prihodki iz dolgoročnih terjatev v višini 588 tisoč sit so prevrednotenja dolgoročnih posojil najetih v eurih, zaradi negativne rasti eura. V letu 2005 je družba obračunala tisoč sit zamudnih obresti, obresti iz stečajnih postopkov in tožb ter avista obresti, ter ustvarila 52 tisoč sit prihodkov iz tečajnih razlik. 18. FINANČNI ODHODKI Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Med odhodki za financiranje so zajete vse obračunane realne obresti, medtem ko imajo odhodki za naložbenje predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov, ki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve Obresti Negativne tečajne razlike Prevrednotenje dolgov in dolg. fin. naložb Skupaj Finančne odhodke za obresti predstavljajo zaračunane bančne obresti od kratkoročnih in dolgoročnih posojil v višini tisoč sit in za tisoč sit zaračunanih zamudnih obresti od dobaviteljev. Finančne odhodke za prevrednotenje sestavljata prevrednotenje danih posojil za nakup stanovanj odobrenih po Stanovanjskem zakonu, ki se prevrednotujejo z objavljeno vrednostjo točke za ugotovitev vrednosti stanovanj in prevrednotenje dolgoročne naložbe Stelkom d.o.o. za izkazano izgubo v letu 2004 v višini tisoč sit. 67

70 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 19. IZREDNI PRIHODKI Izredni prihodki in izredni odhodki izhajajo iz dogodkov ali poslov, ki se ne pojavljajo pri rednem delovanju in za katere se ne pričakuje, da se bodo pojavljali redno in pogosto Izterjane dokončno odpisane terjatve Prejete odškodnine Drugi izredni prihodki Skupaj Prejete odškodnine v višini tisoč sit je družba prejela za škode, ki so povzročene na zavarovanih napravah in opremi. Izterjane dokončno odpisane terjatve so poplačila iz stečajnih mas, za terjatve, ki so bile dokončno odpisane. Družba je začela v letu 2005 zaračunavati opomine, zato so drugi izredni prihodki v primerjavi s preteklim letom precej večji. 20. IZREDNI ODHODKI Denarne kazni Odškodnine Drugi izredni odhodki Skupaj Odškodnine v vrednosti tisoč sit je družba priznala tistim bivšim zaposlenim, ki potrdila o neizplačanih plačah iz leta 1991 do 1992, niso porabili pri lastninskem preoblikovanju družbe, niti niso tožili družbe za izplačilo. Ostale odškodnine v višini tisoč sit so obračunane za škode, ki so pri gradnji ali vzdrževanju naprav povzročene predvsem fizičnim osebam na njihovih zemljiščih. Med drugimi izrednimi odhodki so izkazane finančne pomoči in dotacije ter drugi odhodki, ki niso nujno potrebni za poslovanje. 68

71 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 21. DAVEK OD DOBIČKA Davek od dobička ni obračunan, ker družba uveljavlja davčne olajšave iz naslova investiranja in olajšave za preneseno davčno izgubo. Družba ni izkazala terjatev za odloženi davek za začasne razlike, ker, glede na davčne olajšave iz naslova investiranja in prenesene davčne izgube, ni verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi dobiček, ki bi ga bilo mogoče obremeniti za odbitne začasne razlike. 22. ČISTI POSLOVNI IZID Za poslovno leto 2005 je družba v izkazu poslovnega izida ugotovila čisti dobiček v višini tisoč sit in tako realizirala zastavljeni letni cilj. Družba je iz čistega dobička oblikovala 5 %-ne zakonske rezerve v višini tisoč sit in namenila 50 % iz zneska čistega dobička, ki je ostal po uporabi čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv, v druge rezerve iz dobička v višini tisoč sit. Razlika tisoč sit pa je ostala nerazporejena. Če bi družba v letu 2005 prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin, ki je za leto 2005 znašala 2,3 %, bi bil poslovni rezultat leta 2005 izguba v višini tisoč sit. Zaradi prevrednotenja sestavin kapitala glede na negativno rast eura (-0,069 %), pa bi bil izkazan dobiček družbe v višini tisoč sit. POTENCIALNE OBVEZNOSTI DRUŽBE Pravni spori niso tako veliki, da bi imeli na izid poslovanja pomemben vpliv. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Družba bo v letu 2006 pričela uporabljati nove SRS 2006 in po njih tudi prilagodila način računovodskega spremljanja poslovanja, način vrednotenja in merjenja posameznih kategorij in izdelavo izkazov poslovanja. Elektro Primorska, ki je 100 % lastnik družbe E3 d.o.o., pripravlja v letu 2006 dokapitalizacijo odvisne družbe s stvarnim vložkom. Na Ministrstvu za okolje in prostor tečejo intenzivni pogovori v zvezi s pridobitvijo pozitivnega mnenja na okoljevarstveno soglasje za gradnjo vetrnih elektrarn. V kolikor bi bilo to pozitivno, bi vložitev zahtevka za gradbeno dovoljenje pomenila ocenitev investicije vetrnih elektrarn in ponovno aktiviranje. 69

72 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS RAZKRITJA DOGODKOV S POVEZANIMI OSEBAMI Kot povezane osebe evidentira družba terjatve in obveznosti do naslednjih družb: E3 d.o.o. Nova Gorica, ki je v 100 % lasti, Informatika d.d. Maribor, 11,9 %-ni delež v kapitalu in Stelkom d.o.o. Ljubljana, 9,9 %-ni delež v kapitalu. Elektro Primorska, d. d. ima na dan v bilanci stanja naslednje terjatve in obveznosti do povezanih oseb: Sredstva: Terjatve do družbe E3 d.o.o Terjatve do družbe Stelkom d.o.o Skupaj Obveznosti: Obveznost do E3 d.o.o Obveznost do Informatike d.o.o Skupaj V izkazu poslovnega izida ima Elektro Primorska za leto 2005 izkazane naslednje prihodke in odhodke do povezanih oseb: Prihodki: Čisti prihodki od prodaje E3 d.o.o Čisti prihodki od prodaje Stelkom d.o.o Finančni prihodki E3 d.o.o Skupaj Odhodki: Stroški storitev E3 d.o.o Stroški storitev Informatika d.d Skupaj POJASNILA POSTAVK V IZKAZU FINANČNEGA IZIDA Podatki za sestavo izkaza so finančni tokovi pridobljeni iz evidenc o prejemkih in izdatkih denarnih sredstev iz računov družbe. 70

73 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 23. PREJEMKI PRI POSLOVANJU Prejemke pri poslovanju sestavljajo prilivi na račune. To so prejemki od prodaje proizvodov in storitev in drugi prejemki pri poslovanju kot so odškodnine, prejemki sofinanciranja in povprečni stroški priključevanja. 24. IZDATKI PRI POSLOVANJU Izdatki poslovanja so odlivi iz računov, ki jih sestavljajo izdatki za, v letu plačane, poslovne odhodke kot so: material, storitve, plače, dajatve in drugi izdatki. 25. PREJEMKI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju so prilivi iz naslova plačanih obresti in deležev v dobičku in prejemki od odtujitve osnovnih sredstev. 26. IZDATKI PRI NALOŽBENJU Izdatke naložbenja merijo odlivi plačil računov za pridobitev neopredmetenih in opredmetenih dolgoročnih sredstev in finančnih naložb. 27. PREJEMKI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju so nakazani zneski dolgoročnih in kratkoročnih posojil. 28. IZDATKI PRI FINANCIRANJU Izplačila v letu 2005 za obresti, rezervacije, odplačila posojil in izplačila dividend, so izdatki financiranja. 71

74 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS 29. FINANČNI IZID V OBDOBJU Razlika med začetnim stanjem denarnih sredstev in končnim stanjem je pozitivni finančni izid leta 2005 v višini tisoč sit. Iz poslovanja ugotavlja družba prebitek prejemkov. Prebitek izdatkov pri poslovanju in naložbenju je posledica visokega investiranja, ki ga družba pokrije s prebitkom prejemkov pri financiranju. PRIMERJAVA RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV Kazalniki, ki kažejo na boniteto poslovanja družbe, se po SRS delijo v naslednje skupine temeljnih kazalnikov: 1. kazalniki stanja financiranja (vlaganja), 2. kazalniki stanja investiranja (naložbenja), 3. kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, 4. kazalniki gospodarnosti in 5. kazalniki dobičkonosnosti. 1. TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA) Vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo finančne neodvisnosti družbe Stopnja lastniškosti financiranja - kapital / obveznosti do virov sredstev 2. Stopnja dolgoročnosti financiranja - kapital, dolgoročni dolgovi in dolgoročne rezervacije / obveznosti do virov sredstev 0,781 0,813 0,844 0,856 0,849 0,851 0,865 0,876 0,872 0,89 2. TEMELJNI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA) S temi kazalniki ugotavljamo, kam je družba vlagala svoja sredstva in kakšno strukturo sredstev ima glede na ta vlaganja Stopnja osnovnosti investiranja - osnovna sredstva / sredstva 2. Stopnja finančnosti investiranja - dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe / sredstva 3. Stopnja dolgoročnosti investiranja - osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe in dolgoročne poslovne terjatve / sredstva 0,856 0,864 0,884 0,893 0,903 0,008 0,006 0,007 0,008 0,003 0,865 0,871 0,892 0,902 0, TEMELJNI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA S temi kazalniki pokažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev in kako je družba sposobna pokriti svoje kratkoročne finančne obveznosti. 72

75 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev - kapital / osnovna sredstva 2. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) - likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 3. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) - likvidna sredstva in kratkoročne terjatve / kratkoročne obveznosti 4. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) - kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,911 0,941 0,955 0,958 0,94 0,033 0,004 0,02 0,012 0,081 0,812 0,896 0,695 0,575 0,665 0,902 0,958 0,876 0,766 0, TEMELJNI KAZALNIK GOSPODARNOSTI Kazalnik gospodarnosti poslovanja pove, da je izid iz poslovanja družbe pozitiven Koeficient gospodarnosti poslovanja - poslovni prihodki / poslovni odhodki 2. Koeficient celotne gospodarnosti - prihodki / odhodki 1,012 1,029 1,019 1,006 0,721 1,012 1,030 1,018 1, TEMELJNI KAZALNIK DOBIČKONOSNOSTI Z analizo kazalnika dobičkonosnosti ugotavljamo, da je poslovanje družbe zaradi pozitivnega poslovnega izida rentabilno Čista dobičkonosnost prihodkov - čisti poslovni izid / prihodki od prodaje 2. Koeficient čiste donosnosti sredstev - čisti poslovni izid / povprečna sredstva 3. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala - čisti poslovni izid / povprečni kapital (brez čistega izida poslovnega leta) 4. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala - izplačane dividende / povprečni osnovni kapital 0,013 0,031 0,018 0,008-0,009 0,022 0,012 0,005-0,012 0,028 0,014 0,006-0,021 0, PRIMERJAVA KAZALNIKOV Primerjava kazalnikov od leta 2001 do leta 2005 kaže naslednje: da ostaja delež kapitala v virih sredstev visok in med leti bistveno nespremenjen in zato je tudi stopnja finančne neodvisnosti visoka; da se med leti bistveno ne spreminjajo deleži sredstev niti stopnje dolgoročnosti investiranja in tudi ne pokritost osnovnih sredstev s kapitalom, čeprav delež oziroma stopnje počasi padajo; da so hitri, pospešeni in kratkoročni koeficienti ugodnejši, saj družba z vsemi kratkoročnimi sredstvi v zadnjih letih uspe pokriti čez 90 % kratkoročnih obveznosti; prav tako sta, zaradi pozitivnega poslovanja v zadnjih dveh letih, večja kazalca gospodarnosti poslovanja in dobičkonosnosti kapitala in tudi za leto 2005 je izračunan koeficient dividendnosti. 73

76 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO SRS 35, ENERGETSKEM ZAKONU IN ZGD Na podlagi pogodbe o določitvi deleža v kapitalu med Republiko Slovenijo in Javnim podjetjem Elektro Primorska, d. d. je država vložila v javno podjetje vsa sredstva po principu kapitalskega vlaganja in s tem pridobila kapitalski delež v obliki delnic. Javno podjetje Elektro Primorska, d. d. izkazuje vsa sredstva na aktivi kot sredstva v lasti javnega podjetja, v pasivi pa kot lastniški kapital, ki je razdeljen med delničarje, med katerimi je država večinski lastnik. Elektro Primorska, d. d. sestavlja ob koncu leta računovodske izkaze za podjetje kot celoto. Kot prilogo k pojasnilom računovodskih izkazov pa predlaga izkaze v skladu z 38. in 119. členom Energetskega zakona in glede na opravljanje javnih služb mora spoštovati SRS 35 računovodske rešitve v javnih podjetjih, ki velja za vse pravne osebe, ki v skladu s predpisi opravljajo javne službe ne glede na organizacijsko obliko in ne glede na to, ali so gospodarske javne službe njihova celotna dejavnost ali le njen del. Družba mora, na podlagi SRS 35 in v skladu s splošnimi razkritji po ZGD glede področnih odsekov, izdelati ločene računovodske izkaze po dejavnostih. Poleg izkazov mora družba v skladu s SRS prikazati še: izračunavanje posrednih stroškov za razporejanje na posamezne dejavnosti in sodila, v skladu s katerimi so na posamezne dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki. POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA Pod-bilanca stanja prikazuje sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki se nanašajo na posamezne dejavnosti. Fizična delitev sredstev na posamezno dejavnost je bila opravljena v letu Opravila jo je v družbi imenovana skupina strokovnjakov s tehničnega področja v sodelovanju s finančnim sektorjem. Delitev sredstev in obveznosti do virov sredstev skupnih dejavnosti, pa je opravljena in razporejena na posamezne dejavnosti z dogovorjenimi sodili na dan bilance stanja. Način izračuna sodil je opisan v prilogi 1 in se, glede na predhodno leto, ni spremenil. Višina osnovnega kapitala in splošni prevrednotovalni popravek kapitala sta bila ugotovljena v bilanci stanja na dan in ostajata nespremenjena. Spreminjajo se ostale sestavine kapitala, rezerve in poslovni izid. Zaradi prenizkih cen, ki jih določa država, posluje gospodarska javna služba dobava električne energije tarifnim odjemalcem že vrsto let z izgubo, ki se na nivoju družbe pokriva z dobičkom ostalih dejavnosti. V bilanci stanja na dan , po razporeditvi rezultatov in nespremenjenemu kapitalu, so izkazane terjatve in obveznosti med dejavnostmi, ki izravnavajo pod-bilance dejavnosti in so v bilanci stanja za družbo»konsolidirane«. 74

77 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA V izkazu poslovnega izida so izkazani prihodki in odhodki posamezne dejavnosti. To so neposredni prihodki in odhodki posamezne dejavnosti, kot tudi prihodki in odhodki splošnih dejavnosti, razporejeni na podlagi dogovorjenih sodil. Sodila za razporejanje prihodkov in odhodkov, sredstev ter obveznosti do virov sredstev skupnih dejavnosti na posamezne dejavnosti: Ključ 1 delež zaposlenih po stanju = št. delavcev v dejavnosti x 100 število delavcev Ključ 2 delež sedanje vred. opredm. in neopred. osn. sredstev v dejavnosti = sedanja vrednost OS v dejavnosti x 100 sedanja vrednost neopred. in opred. OS Ključ 3 delež celotnih prihodkov v dejav. = prihodki dejavnosti x 100 prihodki Ključ 4 delež porabe materiala = poraba materiala iz skladišča za dejav. x 100 poraba materiala iz skladišča Ključ 6 delež stroškov materiala in storitev v dejavnosti = poraba materiala in storitev v dej. x 100 poraba materiala in storitev Ključ 7 razmerje nabavljene energije = nabavljena energija za dejavnost x 100 nabavljena energija 75

78 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS POD-BILANCE STANJA NA DAN V 1000 SIT POSTAVKA SODO DOBAVA TO TRŽNE DEJ. SKUPAJ KLJUČ Sredstva A. Stalna sredstva: I. Neopredmetena dolg. sredstva Dolgoroč. odlož. str. razvijanja K-2 2. Dolgoročne premoženjske pravice Neopred. dolgoroč. sred. v pripravi K-2 II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča in zgradbe K-2 2. Oprema K-2 3. Osn. sredstva, ki se pridobivajo K-2 III. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini Druge dolg. naložbe - delnice, delež K-1 3. Druge dolg. finančne terjatve K-1 Skupaj stalna sredstva B. Gibljiva sredstva: I. Zaloge Material K-1, K-4 II. Poslovne terjatve a. Dolgoročne poslovne terjatve Dolg. posl. terjatve do drugih K-1 b. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkor. posl. terjatve do kupcev K-3 2. Kratkor. posl. terjatve do drugih K-1, K-3, K-6 III. Dobroimetje pri bankah, gotovina K-3 Skupaj gibljiva sredstva C. Aktivne časovne razmejitve K-3 Č. Terjatve do drugih dejavnosti SKUPAJ SREDSTVA Izven bilančna evidenca

79 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS POD-BILANCE STANJA NA DAN V 1000 SIT POSTAVKA SODO DOBAVA TO TRŽNE DEJ. SKUPAJ KLJUČ Obveznosti do virov sredstev A. Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička III. Preneseni čisti poslovni izid IV. Čisti poslovni izid poslovnega leta V. Prevrednotovalni popravki kapitala Splošni prevrednotovalni popravek Posebni prevrednotovalni popravek K-1 Skupaj kapital ( ) B. Rezervacije C. Finančne in poslovne obveznosti a. Dolgoročne fin. in posl. obveznosti Dolgor. fin. obveznosti do bank Dolg. fin. in posl. obvez. do drugih K-1 b. Kratkoročne fin. in posl. obveznosti Kratkor. fin.obvez. do bank Kratkor. fin. obvez. iz predujmov K-6 3. Kratkor. posl.obvez. do dobaviteljev K-2, K-6 4. Kratkor. fin. in posl. obvez. do drugih K-1, K-3, K-6 Skupaj obveznosti Č. Pasivne časovne razmejitve K-3 D. Obveznosti do drugih dejavnosti SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Izven bilančna evidenca

80 Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO DEJAVNOSTIH ZA LETO 2005 POSTAVKA SODO DOBAVA TO TRŽNE DEJ. SKUPAJ KLJUČ Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu K-3 b. na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki K-2 Poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev ( ) ( ) ( ) ( ) K-6 5. Stroški dela ( ) ( ) ( ) ( ) K-1 6. Odpisi vrednosti ( ) (28.027) ( ) ( ) K-2, K-3 7. Drugi poslovni odhodki (35.572) (4.963) (2.640) (43.175) K-1 Poslovni izid iz poslovanja (38.102) ( ) Finančni prihodki iz deležev K-1 9. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev K Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev K Finančni odhodki za odpise dolg. in kratkor. finančnih naložb (938) (172) (80) (1.190) K-1, K-2, K Finančni odhodki obresti in druge obveznosti (71.227) (76.548) (29.837) ( ) K-6 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (84.724) ( ) Izredni prihodki K-1, K-2, K Izredni odhodki (23.578) (2.863) (6.093) (32.534) K-1 Poslovni izid zunaj rednega delovanja (1.487) (2.482) Davek iz dobička - ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA ( )

81 8. SKUPINA ELEKTRO PRIMORSKA VIII.

82

83 Revizorjevo poročilo 81

84 Skupina Elektro Primorska 1. PREDSTAVITEV Skupino Elektro Primorska sestavljajo: Elektro Primorska, d. d. kot obvladujoča družba, E3, d.o.o., kot odvisna družba in hkrati obvladujoča družba ter Energy 3, d.o.o., ki je odvisna družba E3, d.o.o PREDSTAVITEV ODVISNE DRUŽBE E3 Družba E3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. je bila ustanovljena Ustanovitelj in edini družbenik je družba Elektro Primorska, d. d.. Podlaga za ustanovitev družbe je Energetski zakon, po katerem se zahteva pravno ločitev reguliranih od tržnih ter proizvodnih dejavnosti. Naziv družbe: E3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. Skrajšan naziv družbe je: E3, d.o.o. Sedež družbe: Nova Gorica, Erjavčeva 24 Davčna številka: Matična številka: Št. transakcijskega računa: Nova KBM, d.d. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. 1/04504/00. Osnovni kapital družbe: ,00 SIT Lastnik družbe: Elektro Primorska, d. d. 100 % Direktor družbe: Karlo Peršolja Nadzorni svet: David Valentinčič, predsednik Dr. France Križanič, član Dr. Peter Novak, član Odvisna družba: ENERGY 3, MOSTAR Lastništvo odvisne družbe: E3, d.o.o., Nova Gorica 51 % Impro Impex d.o.o., Mostar 49 % E3, d.o.o. je pričela z rednim poslovanjem 1. januarja Dne je pridobila licence za opravljanje energetskih dejavnosti proizvodnja, trgovanje. Znotraj je družba E3 organizirana v tri sektorje in sicer: sektor za trženje z električno energijo, sektor kogeneracije SPTE in sektor za proizvodnjo iz obnovljivih virov. Družba zaposluje štiri delavce. 82

85 Skupina Elektro Primorska PREDSTAVITEV ODVISNE DRUŽBE ENERGY je E3, d.o.o. ustanovila in registrirala odvisno družbo Energy 3, energija, ekologija, ekonomija d.o.o. v Mostarju - BIH. Skrajšan naziv odvisne družbe je Energy 3. Družba E3 je večinski 51 %-ni lastnik, soustanovitelj z 49 %-nim deležem je Impro Impex d.o.o. iz Mostarja. Namen ustanovitve odvisne družbe je skupni interes ustanoviteljev za izvedbo projekta vetrnih elektrarn na področju BIH. Naziv družbe: ENEGY 3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. Skrajšan naziv družbe je: ENERGY 3 d.o.o. Sedež družbe: Mostar, ul. Husnije Repca b.b., BIH Davčna številka: Matična številka Št. transakcijskega računa CBS Banka Družba je vpisana v sodni register pri Vrhovnem sudu federacije BIH Sarajevo, št. Tt-O-249/05. Osnovni kapital družbe: ,00 eur Lastnik družbe: E3, d.o.o. Nova Gorica 51 % Impro Impex d.o.o. Mostar 49 % Direktor družbe: Miralem Čampara Nadzorni svet: David Valentinčič, predsednik Karlo Peršolja, član Ismet Čampara, član Darko Urek, član Družba E3 je ob ustanovitvi odvisne družbe vplačala svoj 51 %-ni delež ustanovnega kapitala v višini eurov, v novembru 2005 pa družbo dokapitalizirala še za eurov AKTIVNOSTI V ODVISNIH DRUŽBAH SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA SEKTOR ZA TRŽENJE DRUŽBE E3 Zaradi ugodnejše izravnave odstopanj od dejanskega odjema električne energije je bila E3 vključena v bilančno podskupino Elektro Primorske in je v letu 2005 od nje kupovala električno energijo. Nakup se je vršil skladno s komisijsko pogodbo, sklenjeno med družbama. V letu 2005 je bilo prodanih ,6 MWh električne energije kupcem v Italijo in le enemu kupcu na domačem trgu Sektor za kogeneracije SPTE v družbi E3 Projekt Martex: E3 je sodelovala pri izvajanju projekta kogeneracije Martex in objekta soproizvodnje električne in toplotne energije sovlagateljev Elektro Primorske, d.d. in Petrola d.d. Projekt Kenog: V letu 2005 je E3 sklenila pogodbo o oskrbi s toploto z javnim podjetjem Kenog, d.o.o.. Sklenjeni sta bili pogodbi za izdelavo projekta ter dobavo opreme za izgradnjo postroja soproizvodnje. Projekt Meblo: Izveden je bil nakup kotlarne in sistema toplovodnega ogrevanja, zemljišč s pripadajočimi objekti kotlarne z opremo in cevovodom za namene oskrbe s toplo vodo in izgradnjo postrojenja za soproizvodnjo. Projekt Dom upokojencev: Z Domom upokojencev se je družba prijavila na razpis za pridobitev sredstev iz evropskih skladov, namenjenih za spodbujanje učinkovite rabe energije. 83

86 Skupina Elektro Primorska Sektor za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v družbi E3 in Energy 3 Družba E3 je vodila dela na projektih, financiranih s strani matične družbe, in sicer: projekt Mala fotonapetostna elektrarna Gorica I, projekt Mala fotonapetostna elektrarna Izola I, projekt Geosonda Hruševje, projekt Vetrne elektrarne Volovja Reber v Ilirski Bistrici in projekt izgradnje vetrnih elektrarn v BIH. Male fotonapetostne elektrarne so zgrajene na strehi upravne stavbe v novi Gorici in na strehi nadzorništva Izola. Projekt geosonda je bil izveden v osnovni šoli Hruševje, telovadnici in gasilskem domu. V letu 2005 se je nadaljevalo sodelovanje pri pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo vetrnih elektrarn. Skupaj z bosanskim partnerjem je E3 ustanovila družbo Energy 3 v Mostarju. Od ustanovitve so potekale aktivnosti za začetek gradnje polja vetrnih elektrarn. Pridobljena so bila že nekatera soglasja (urbanistično, okoljevarstveno, načelno soglasje za priključek). Potrebno bo izdelati še tehnične projekte za vetrno polje, priključni 110 kv daljnovod in razdelilne transformatorske postaje. 2. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA 2.1. SPLOŠNA POJASNILA IN RAZKRITJA Računovodske usmeritve, opisane pri delniški družbi Elektro Primorska, veljajo za vse družbe v okviru skupine Elektro Primorska. V nadaljevanju navajamo le tiste informacije, ki so pomembne za razkritja in za sestavo konsolidiranih izkazov. Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni po določilih Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z, v letu 2005, veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi. Na podlagi 53. člena ZGD in s privolitvijo manjšinskega lastnika kapitala Impro Impex d.o.o., družba E3 ni sestavila konsolidiranih računovodskih izkazov. Energy 3 v letu 2005 še ni pričela z rednim poslovanjem in razen nakazil ustanovnega kapitala, družbi nista imeli drugih poslovnih relacij. Obvladujoča družba E3, je sama odvisna družba Elektro Primorske, ki je v konsolidacijo računovodskih izkazov vključila tudi družbo Energy 3. Konsolidirane računovodske izkaze sestavljajo: konsolidirana bilanca stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida, konsolidiran izkaz gibanja kapitala in pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom. Družbe v skupini Elektro Primorska, so zavezane za individualni način ugotavljanja davka po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. V skupinskih izkazih je skupina Elektro Primorska predstavljena tako, kot bi obravnavali eno samo družbo. Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi izvirnih računovodskih izkazov družb, z ustreznimi konsolidacijskimi popravki, ki 84

87 Skupina Elektro Primorska niso predmet knjiženja v računovodskih razvidih upoštevanih družb. Konsolidirani izkazi so sestavljeni na podlagi popolnega uskupinjevanja. Konsolidirani popravki se nanašajo na izločitve: finančne naložbe obvladujoče družbe, vrednotene po kapitalski metodi, prevrednotovalnega popravka dolgoročne finančne naložbe v obvladujoči družbi, kapitala odvisne družbe, medsebojnih terjatev in obveznosti, medsebojnih prihodkov in odhodkov, prilivov in odlivov. Primerljivih podatkov za leto 2004 ni, ker sta odvisni družbi začela poslovati šele v letu Za predhodno poslovno leto so prikazani podatki družbe Elektro Primorska KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo Sredstva A. Stalna sredstva: I. Neopredmetena dolgoročna sredstva Dolgoroč. odloženi str. razvijanja Dolgoročne premoženjske pravice Neopred. dolgoroč.sred. v pripravi II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča in zgradbe Oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo III. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini Druge dolg. naložbe v delnice in deleže Druge dolg. finančne terjatve Skupaj stalna sredstva B. Gibljiva sredstva: I. Zaloge Material II. Poslovne terjatve a. Dolgoročne poslovne terjatve Dolg. posl. terjatve do drugih b. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkor. posl. terjatve do kupcev Kratkor. posl. terjatve do drugih III. Dobroimetje pri bankah, gotovina Skupaj gibljiva sredstva C. Aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA Izven bilančna evidenca

88 Skupina Elektro Primorska KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo Obveznosti do virov sredstev A. Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička III. Preneseni čisti poslovni izid IV. Čisti poslovni izid poslovnega leta V. Prevrednotovalni popravki kapitala Splošni prevrednotovalni popravek Posebni prevrednotovalni popravek VI. Kapital manjšinskega lastnika Skupaj kapital B. Rezervacije C. Finančne in poslovne obveznosti a. Dolgoročne fin. in posl. obveznosti Dolgor. fin. obveznosti do bank Dolgor. fin. in posl. obvez. do drugih b. Kratkoročne fin. in posl. obveznosti Kratkor. fin. obvez. do bank Kratkor. fin. obvez. iz predujmov Kratkor. posl. obvez. do dobaviteljev Kratkor. fin. in posl. obvez. do drugih Skupaj obveznosti Č. Pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Izven bilančna evidenca Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 86

89 Skupina Elektro Primorska KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu b. na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev 10 ( ) ( ) 5. Stroški dela 10 ( ) ( ) 6. Odpisi vrednosti 10 ( ) ( ) 7. Drugi poslovni odhodki 10 (43.412) (53.584) Poslovni izid iz poslovanja Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev Finančni odhodki za odpise dolg. in kratkor. finančnih naložb 12 (1.190) (298) 12.Finančni odhodki obresti in druge obveznosti 12 ( ) ( ) Čisti poslovni izid iz rednega delovanja Izredni prihodki Izredni odhodki (32.534) (49.112) Poslovni izid zunaj rednega delovanja Davek od dobička 14 (28.573) - ČISTI POSLOVNI IZID V SKUPINI ZA OBRAČUNSKO OBDOBJE ČISTI POSLOVNI IZID SKUPINE ČISTI POSLOVNI IZID MANJŠINSKEGA LASTNIKA (1.713) - Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 87

90 Skupina Elektro Primorska KONSOLIDIRAN IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2005 Pojasnilo A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 1. Prejemki pri poslovanju a. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev b. Drugi prejemki pri poslovanju Izdatki pri poslovanju ( ) ( ) a. Izdatki za nakup materiala in storitev ( ) ( ) b. Izdatki za plače in deleže zaposlenih v dobičku ( ) ( ) c. Izdatki za dajatve vseh vrst ( ) ( ) d. Drugi izdatki pri poslovanju (31.830) (36.937) 3. Prebitek prejemkov pri poslovanju B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU 4. Prejemki pri naložbenju a. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku b. Prejemki od odtujitve opred. osnovnih sredstev Izdatki pri naložbenju ( ) ( ) a. Izdatki za pridobitev neopred. dolgoroč. sredstev ( ) ( ) b. Izdatki za pridobitev opredmet. dolgoroč.sredstev. ( ) ( ) c. Izdatki za pridobitev dolgoroč.fin. naložb - (5.000) 6. Prebitek izdatkov pri naložbenju ( ) ( ) 7. Prebitek izdatkov pri poslovanju in naložbenju (55.956) ( ) C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 8. Prejemki pri financiranju a. Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil b. Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju ( ) ( ) a. Izdatki za dane obresti ( ) ( ) b. Izdatki iz naslova rezervacij (4.981) (3.468) c. Izdatki za odplačila dolgoročnih posojil ( ) ( ) d. Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil ( ) ( ) e. Izdatki za izplačila dividend ( ) ( ) 10. Prebitek prejemkov pri financiranju Celotni prebitek izdatkov/prejemkov (71.080) Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV X. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Y. FINANČNI IZID V OBDOBJU (71.080) Končno stanje denarnih sredstev na dan Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 88

91 Skupina Elektro Primorska KONSOLIDIRAN IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2005 Osnovni kapital Zakonske rezerve Druge rezerve Iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta Splošni prevrednotovalni popravek kapitala Posebni prevrednotovalni popravek kapitala Kapital manjšinskega lastnika I/1 II/1 II/2 III IV V/1 V/2 VI Skupaj kapital A. Stanje B. Premiki v kapital a) vnos vpoklicanega kapitala b) vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta (1.713) C. Premiki v kapitalu ( ) a) Razporeditev čistega dobička / izgube poslovnega leta 2005 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta ( ) c) Razporeditev čistega dobička preteklega leta ( ) Č. Premiki iz kapitala ( ) 0 0 (13.972) 0 ( ) a) Izplačilo dividend ( ) ( ) b) Zmanjšanje posebnega prevrednotovalnega popravka za slabitev dolgoročnih finančnih naložb (13.972) 0 (13.972) Č. Stanje Bilančni dobiček Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 89

92 Skupina Elektro Primorska KONSOLIDIRAN IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2004 Osnovni kapitalzakonske rezerve Druge rezerve Iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta Splošni prevrednotovalni popravek kapitala Posebni prevrednotovalni popravek kapitala Skupaj kapital I/1 II/1 II/4 III IV V/1 V/2 A. Stanje B. Premiki v kapital a) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta C. Premiki v kapitalu ( ) a) Razporeditev čistega dobička poslovnega leta 2004 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta ( ) b) Razporeditev čistega dobička preteklega leta ( ) Č. Premiki iz kapitala ( ) 0 0 (38.433) ( ) a) Izplačilo dividend ( ) ( ) b) Zmanjšanje posebnega prevrednotovalnega popravka za slabitev dolgoročnih finančnih naložb (38.433) (38.433) Č. Stanje Bilančni dobiček

93 Skupina Elektro Primorska KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA V skladu s SRS 24, ki je povezan z zakonskimi določili o obsegu podatkov v bilanci stanja, so bili upoštevani vrstni red ter obvezna razčlenitev postavk sredstev in obveznosti do virov sredstev za velika podjetja, pri čemer so bila upoštevana tudi določila SRS in SRS 24.13, ki opredeljujejo konsolidiranje bilanc stanja za zunanje poslovno poročanje. Zaradi konsolidiranja je bilo iz vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev skupine Elektro Primoska izvzeto tisoč sit. 1. STALNA SREDSTVA Med izkazanimi stalnimi sredstvi skupine Elektro Primorska so: (V 000 SIT) (V 000 SIT) Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Skupaj ,74 % neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev pripada matični družbi Elektro Primorska, saj sta bili odvisni družbi ustanovljeni pretežno z vplačanim osnovnih kapitalom in sicer E3 v 100 % deležu, odvisna družba Energy 3 pa z 51 %. Vrednost neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev v skupini Elektro Primorska je večja za tisoč sit. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi je to investicija družbe E3 v objekt kogeneracije Meblo za tisoč sit, med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi pa ustanovna vlaganja in stvarni vložki odvisne družbe Energy 3 v višini tisoč sit. Tabela prikazuje spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev skupine v letu Študije in projekti Pravice NDS v teku Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja med letom Prenosi med sredstvi (51.309) - - (51.309) Zmanjšanja v letu (49.507) - (30.491) (79.998) Prevrednotenja - - (6.411) (6.411) Stanje Popravki vrednost Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi (23.036) - - (23.036) Zmanjšanja v letu (49.507) - (6.411) (55.918) Prevrednotenja Stanje Neodpisana vrednost Neodpisana vrednost

94 Skupina Elektro Primorska Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih skupine Elektro Primorska v letu 2005 kaže naslednja tabela: (V 000 SIT) 2005 Zemljišča Zgradbe Oprema Investicije v teku Dani predujmi Skupaj predmetena osnovna sred. Nabavna vrednost Stanje Povečanja v letu Prenosi med sredstvi Zmanjšanja v letu (824) ( ) ( ) ( ) (80.963) ( ) Prevrednotenje Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi Zmanjšanja v letu - ( ) ( ) - - ( ) Prevrednotenje Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje Zaradi konsolidacije je v skupini Elektro Primorska iz dolgoročnih finančnih naložb in iz kapitala v izkazih izločeno za tisoč sit vrednosti. Preostale dolgoročne finančne naložbe, izkazane po naložbeni metodi, so naložbe matične družbe. 2. GIBLJIVA SREDSTVA Sem sodijo zaloge, dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve in dobro imetje pri bankah ter gotovina (V 000 SIT) (V 000 SIT) Zaloge Poslovne terjatve Dobro imetje pri bankah in gotovina Skupaj Zaloge predstavlja material, namenjen za vzdrževanje in gradnjo elektroenergetskih objektov, zaloge hrane v obratu družbene prehrane ter drobni inventar, ki ne presega vrednosti 100 evrov. Med zalogami je vodena tudi zaščitna oprema in drobno orodje, z dobo trajanja več kot leto dni in vrednostjo do 500 evrov. Ob izdaji v uporabo se ta oprema vodi izven bilančno po posameznem uporabniku. Vse zaloge pripadajo matični družbi. Kratkoročne terjatve skupine Elektro Primorska predstavljajo 89 % gibljivih sredstev in so se v primerjavi s preteklim letom sicer znižale za tisoč sit. Realno pa bi bile višje za 5 %, saj je del terjatev matične družbe v letu 2005, v višini tisoč sit, izkazanih kot aktivne časovne razmejitve. To so terjatve, za katere so bili računi izdelani za leto 2006, prihodki pa pripadajo letu

95 Skupina Elektro Primorska Med denarnimi sredstvi je gotovina v blagajni matične družbe in dobro imetja pri bankah na transakcijskih in deviznih računih vseh družb v skupini. Stanja na deviznih računih so preračunana v tolarje na dan , po srednjem tečaju Banke Slovenije (V 000 SIT) (V 000 SIT) Dolgoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve Skupaj Dolgoročne poslovne terjatve so terjatve matične družbe do kupcev stanovanj, prodanih po Stanovanjskem zakonu. V skupini Elektro Primorska so bile medsebojne terjatve v višini tisoč sit pobotane z medsebojnimi kratkoročnimi obveznostmi. Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami v skupini Elektro Primorska predstavljajo terjatve matične družbe 84 %, to je tisoč sit in so pojasnjene v letnem poročilu Elektra Primorske, d. d.. Kratkoročne terjatve odvisne družbe E3 znašajo tisoč sit. Starostna struktura terjatev do kupcev skupine Elektro Primorska je: 76 % ne zapadlih terjatev, 17 % zapadlih terjatev do 30 dni, 2 % zapadlih terjatev od 31 do 60 dni in 5 % zapadlih terjatev nad 60 dni. Terjatve od prodaje električne energije in storitev v višini tisoč sit so terjatve odvisne družbe E3, ki prodaja električno energijo predvsem v evropsko skupnost. Te terjatve, za katere ni potrebe po oblikovanju popravkov, so bile plačane v letu 2006 in znašajo tisoč sit. Zaradi prodaje električne energije v skupnost izkazuje odvisna družba tudi kratkoročne terjatve do države za vračilo DDV v višini tisoč sit. Med kratkoročnimi terjatvami je za tisoč sit terjatev za vstopni DDV, ki bo priznan v naslednjih davčnih obdobjih. 3. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Vse aktivne časovne razmejitve v višini tisoč sit pripadajo obvladujoči družbi Elektro Primorska. Od tega je 89 % ali tisoč sit razmejenih prihodkov, ki se nanašajo na december 2005, računi za prodano električno energijo pa so bili evidentirani med terjatvami do kupcev v januarju V preteklem letu taka razmejitev ni bila evidentirana, ker so bili računi izdani za tekoče leto. 4. IZVEN BILANČNA EVIDENCA Skupina Elektro Primorska vodi izven bilančno evidenco drobnega inventarja z dobo trajanja več kot leto dni in se ob prenosu v uporabo 100 % odpisuje. Evidenco vodi po posamezni zadolženi osebi. 5. KAPITAL Celotni kapital skupine sestavljajo vpoklicani kapital, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, še nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta, prevrednotovalni popravek kapitala in kapital manjšinskega lastnika. 93

96 Skupina Elektro Primorska Kapital skupine Elektro Primorska znaša tisoč sit in je v primerjavi z letom 2004 večji za tisoč sit. Na povečanje kapitala skupine vpliva tudi v letu 2005 vplačani delež manjšinskega lastnika odvisne družbe Energy 3 v višini tisoč sit, ki pa je v bilanci stanja znižan za izkazano izgubo v deležu manjšinskega lastnika. Matična družba je, po sklepu skupščine, razdelila med delničarje bilančni dobiček leta 2004 v višini tisoč sit. V letu 2005 je skupina ustvarila čisti poslovni izid v višini tisoč sit. Matična družba Elektro Primorska in odvisna družba E3 sta poslovali pozitivno, med tem ko je odvisna družba Energy 3 izkazala izgubo v višini tisoč sit. 6. REZERVACIJE Skupina ima oblikovane dolgoročne rezervacije v višini tisoč sit za brezplačne pridobitve energetskih objektov, sofinanciranja izgradnje energetskih objektov in za povprečne stroške priključevanja. Vse dolgoročne rezervacije so oblikovane pri matični družbi, kjer so tudi opisane. 7. OBVEZNOSTI (V 000 SIT) (V 000 SIT) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Skupaj Med dolgoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi so obveznosti do bank za prejeta posojila za investicije, v višini tisoč sit. Vse dolgoročne obveznosti so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 37 % in vse pripadajo obvladujoči družbi, zato so tudi pojasnjene v letnem poročilu obvladujoče družbe Elektro Primorska. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti so v skupini Elektro Primorska pobotane s kratkoročnimi terjatvami in sicer v višini tisoč sit. V primerjavi s preteklim letom so se kratkoročne obveznosti povečale za 16 %, kar sicer pomeni tisoč sit. Za tisoč sit so se povečale finančne obveznosti iz kratkoročnega dela dolgoročnih posojil vse za potrebe matične družbe, ostale poslovne obveznosti v skupini Elektro Primorska pa so narasle za tisoč sit, največ obveznosti do dobaviteljev za tisoč sit. Med kratkoročnimi obveznostmi v skupini znašajo finančne obveznosti tisoč sit, obveznosti do dobaviteljev in iz prejetih predujmov tisoč sit, obveznosti za izplačilo decembrske bruto plače tisoč sit, obveznosti do države iz obračuna plač tisoč sit in za 130 tisoč ostalih obveznosti. 8. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Med pasivnimi časovnimi razmejitvami so odloženi prihodki obrata družbene prehrane za neporabljene prehrambene bone in stroški, ki so nastali v letu 2005 in so bili izplačani po blagajni v letu

97 Skupina Elektro Primorska KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Pri konsolidiranem izkazu poslovnega izida se poleg ostalih SRS upoštevajo še določila SRS in 25.14, ki opredeljujejo konsolidiranje izkazov poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje. Za potrebe sestave konsolidiranega izkaza poslovnega izida za leto 2005, je bilo izvzetih tisoč sit prihodkov in enaka višina odhodkov. 9. POSLOVNI PRIHODKI (V 000 SIT) (V 000 SIT) Čisti prihodki od prodaje Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Skupaj Zaradi konsolidacije je bilo iz poslovnih prihodkov izvzetih tisoč sit čistih prihodkov od prodaje. Skupina Elektro Primorska je v letu 2005 realizirala za tisoč sit več poslovnih prihodkov kot v preteklem letu, to pomeni, da so se poslovni prihodki povečali za 3,8 %. 88 % poslovnih prihodkov v skupini, kar pomeni tisoč sit, je ustvarila obvladujoča družba na domačem trgu, preostalih 12 % pa odvisna družba predvsem s prodajo v evropsko skupnost v višini tisoč sit. 10. POSLOVNI ODHODKI Poslovne odhodke predstavljajo stroški, evidentirani po naravnih vrstah, kot so nakup električne energije, material in storitve, stroški dela, odpisi vrednosti in drugi poslovni odhodki (V 000 SIT) (V 000 SIT) Nabavna vrednost električne energije Stroški materiala in storitev Stroški dela Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki Skupaj Iz poslovnih odhodkov je zaradi konsolidiranja izvzeto tisoč sit poslovnih odhodkov in sicer tisoč sit nabavne vrednosti električne energije, tisoč sit stroškov storitev in 37 tisoč sit drugih poslovnih odhodkov. Poslovni odhodki v skupini Elektro Primorska so višji od leta 2004 za tisoč sit, kar pomeni 5 %. Največjo porast, tisoč sit, imata vrednost nakupa električne energije in stroški materiala in storitev, med tem ko so odpisi vrednosti leta 2005 nižji za tisoč sit. V letu 2004 je obvladujoča družba oblikovala popravke vrednosti investicij v izgradnji za projekte vetrnih elektrarn. Med odhodki skupine Elektro Primorska so tudi stroški sejnin nadzornih svetov družb, ki so v letu 2005 znašali tisoč sit. Po individualnih pogodbah je v skupini Elektro Primorska 6 zaposlenih, ki so v letu 2005 prejeli tisoč sit. V odvisnih družbah sta direktorja zunanja sodelavca, ki sta v letu 2005, po pogodbi o delu, prejela tisoč sit. 95

98 Skupina Elektro Primorska Članom uprave in zaposlenim na podlagi individualnih pogodb, družbe niso odobrile nobenega posojila, niti dale poroštva za njihove obveznosti. Odpisi vrednosti, amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki so v celoti odhodki matične družbe. Poslovni odhodki na splošno, v 99 %-nem deležu, pripadajo obvladujoči družbi in v njenem letnem poročilu o njih tudi natančneje poročamo. Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah Proizvajalni stroški Stroški prodaje Stroški uprave Skupaj Nabavna vrednost p. blaga Stroški mat. in surovin Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Drugi poslovni stroški Skupaj FINANČNI PRIHODKI Zaradi konsolidacije v skupini je izvzetih tisoč sit finančnih prihodkov iz naslova kratkoročnih terjatev za obresti. Finančni prihodki skupine Elektro Primorska znašajo tisoč sit. Glede na preteklo leto so nižji predvsem finančni prihodki iz naslova obračunanih obresti. K finančnim prihodkom je družba Elektro Primorska prispevala 99,9 %. 12. FINANČNI ODHODKI Tudi iz finančnih odhodkov je, zaradi konsolidacije, izvzetih tisoč sit finančnih odhodkov za zaračunane zamudne obresti v skupini Elektro Primorska. Finančne odhodke v višini tisoč sit sestavljajo obresti ob kratkoročnih in dolgoročnih bančnih posojil, zamudne obresti dobaviteljev, finančni odhodki prevrednotenja danih posojil in dolgoročnih naložb ter tečajne razlike. V primerjavi s preteklim letom so finančni odhodki višji za 35 %, večji so odhodki za obresti, nižji pa odhodki prevrednotenja dolgoročnih posojil in naložb. V finančnih odhodkih je matična družba udeležena z 99,2 %. 13. POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA Izredni prihodki in izredni odhodki v celoti pripadajo obvladujoči družbi. Poslovni izid zunaj rednega delovanja je tisoč sit in je za 19 % večji od lanskega leta. Največji delež izrednih prihodkov predstavljajo prejete odškodnine za škode, povzročene na zavarovanih napravah in opremi. Izredni odhodki pa so odškodnine, ki jih matična družba plačuje za škode, nastale pri gradnji ali vzdrževanju naprav, finančne pomoči in dotacije ter drugi izredni odhodki. Natančneje so izredni odhodki in prihodki pojasnjeni v letnem poročilu obvladujoče družbe. 96

99 Skupina Elektro Primorska 14. DAVEK OD DOBIČKA V skupini Elektro Primorska je davek od dobička obračunan v višini tisoč sit po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnovo za obračun davka je izkazala samo odvisna družba E3, matična družba je uveljavljala davčne olajšave iz naslova investiranja in olajšave za preneseno davčno izgubo, odvisna družba Energy 3 pa je izkazala za leto 2005 davčno izgubo. V skupini ni potrebe po izkazovanju terjatev in obveznosti iz naslova odloženih davkov. Odvisna družba E3 nima terjatev in obveznosti za odložene davke. V matični družbi in odvisni družbi Energy 3, glede na investiranje, ni verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil razpoložljivi dobiček, ki bi ga bilo mogoče obremeniti za odbitne začasne razlike. 15. ČISTI POSLOVNI IZID V letu 2005 je bil v skupini realiziran poslovni izid, pred davki, v višini tisoč sit, kar je še vedno manj, kot je bil izid preteklega leta. Dosega le 59 % lanskoletnega. V skupini Elektro Primorska znaša čisti poslovni izid poslovnega leta tisoč sit in vključuje tudi čisti poslovni izid manjšinskega lastnika, ki je izkazana izguba v višini tisoč sit. Po sklepih uprav in nadzornih svetov družb so bile, iz čistega dobička, v skupini oblikovane zakonske rezerve v višini tisoč sit in druge rezerve od dobička v višini tisoč sit. Nerazporejena razlika tisoč sit je bila znižana za delež izgube večinskega lastnika odvisne družbe Energy 3 v višini tisoč sit in znaša v skupini Elektro Primorska tisoč sit. Če bi skupina Elektro Primorska v letu 2005 prevrednotila kapital s stopnjo rasti življenjskih potrebščin, ki je za leto 2005 znašala 2,3 %, bi bil poslovni rezultat skupine Elektro Primorska nižji za tisoč sit in bi izkazoval izgubo v višini tisoč sit. Zaradi prevrednotenja sestavin kapitala skupine, glede na negativno rast eura, ki je znašala 0,07 %, pa bi bil izkazan v skupini večji dobiček za tisoč sit in bi znašal tisoč sit. POTENCIALNE OBVEZNOSTI SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA Nobena od družb v skupini Elektro Primorska nima takih pravnih sporov, ki bi imeli na izid poslovanja pomemben vpliv KONSOLIDIRAN IZKAZ FINANČNEGA IZIDA Skupinski izkaz finančnega izida je sestavljen po neposredni metodi iz podatkov prometa in stanja na poslovnih računih in v blagajni. Predstavlja spremembe denarnih sredstev v obračunskem obdobju. V konsolidiran izkaz finančnega izida v skladu s SRS niso uvrščene postavke pritokov in odtokov med družbami v skupini, v višini tisoč sit. 16. FINANČNI IZID V OBDOBJU Razlika med začetnim stanjem denarnih sredstev v skupini in končnim stanjem, je finančni izid leta 2005 in je pozitiven v višini tisoč sit. Iz poslovanja in financiranja ugotavlja skupina Elektro Primorska prebitek prejemkov. Prebitek izdatkov pri naložbenju je posledica visokega investiranja matične družbe, ki ga pokrije s prebitkom prejemkov pri poslovanju in financiranju. 97

100 Skupina Elektro Primorska DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ZA SKUPINO ELEKTRO PRIMORSKA Skupina Elektro Primorska bo v letu 2006 pričela uporabljati nove SRS in njim tudi prilagodila način računovodskega spremljanja poslovanja, vrednotenja in merjenja kategorij in tudi izdelavo izkazov poslovanja. Me družbama v skupini se pripravlja dokapitalizacija odvisne družbe E3 s stvarnim vložkom. Predmet dokapitalizacije bodo energetski projekti v približno ocenjeni vrednosti tisoč sit, ki so se v izgradnji vodili v matični družbi in sicer: Kogeneracija Martex, Solarna elektrarna Erjavčeva 24 in Solarna elektrarna nadzorništvo Izola. V postopku pridobivanja pozitivnega mnenja okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrnih elektrarn tečejo intenzivni pogovori na Ministrstvu za okolje in prostor. V primeru pozitivne rešitve, bi vložitev zahtevka za gradbeno dovoljenje pomenila ponovno cenitev investicije vetrnih elektrarn. RAČUNOVODSKI KAZALNIKI V SKUPINI ELEKTRO PRIMORSKA TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA) Vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo finančne neodvisnosti Stopnja lastniškosti financiranja - kapital / obveznosti do virov sredstev 2. Stopnja dolgoročnosti financiranja - kapital, dolgoročni dolgovi in dolgoročne rezervacije / obveznosti do virov sredstev 0,780 0,813 0,850 0,865 TEMELJNI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA) S temi kazalniki ugotavljamo, kam je skupina Elektro Primorska vlagala svoja sredstva in kakšno strukturo sredstev ima, glede na ta vlaganja Stopnja osnovnosti investiranja - osnovna sredstva / sredstva 2. Stopnja finančnosti investiranja - dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe / sredstva 3. Stopnja dolgoročnosti investiranja - osnovna sredstva,dolgoročne finančne naložbe in dolgoročne poslovne terjatve / sredstva 0,859 0,864 0,005 0,006 0,865 0,871 98

101 Skupina Elektro Primorska TEMELJNI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA S temi kazalniki pokažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev in kako je skupina Elektro Primorska sposobna pokriti svoje kratkoročne finančne obveznosti Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev - kapital / osnovna sredstva 2. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) - likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 3. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) - likvidna sredstva in kratkoročne terjatve / kratkoročne obveznosti 4. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) - kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,908 0,941 0,044 0,004 0,810 0,896 0,899 0,958 TEMELJNI KAZALNIK GOSPODARNOSTI Kazalnik gospodarnosti poslovanja pove, da je izid iz poslovanja družb v skupini pozitiven Koeficient gospodarnosti poslovanja - poslovni prihodki / poslovni odhodki 2. Koeficient celotne gospodarnosti - prihodki / odhodki 1,017 1,029 1,017 1,030 TEMELJNI KAZALNIK DOBIČKONOSNOSTI Z analizo kazalnika dobičkonosnosti ugotavljamo, da je poslovanje skupine zaradi pozitivnega poslovnega izida rentabilno Čista dobičkonosnost prihodkov - čisti poslovni izid / prihodki od prodaje 2. Koeficient čiste donosnosti sredstev - čisti poslovni izid / povprečna sredstva 3. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala - čisti poslovni izid / povprečni kapital (brez čistega izida poslovnega leta) 4. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala - izplačane dividende / povprečni osnovni kapital 0,016 0,031 0,012 0,022 0,012 0,028 0,021 0,0197 David Valentinčič, univ. dipl. ing Direktor 99

102 Dejavnost 100

103

104 Dejavnost 102