Organizacija in struktura trga

Transcript

1 Organizacija in struktura trga Uvod: učinkovitost, tržne strukture, tržna moč

2 Predmet obravnave Analiza podjetij in trgov Strateška konkurenca na različnih osnovah Cene Diferenciacija Oglaševanje Kako se podjetja obnašajo strateški pogled; uporaba teorije iger Dogovarjanje med podjetji Omejevanje konkurentov Protimonopolna politika 2

3 Učinkovitost in delovanje trga Dva skrajna primera: Popolna konkurenca Monopol Kaj je učinkovitost? Ni možna realokacija virov, s katero bi izboljšali položaj enega od udeležencev, ne da bi poslabšali položaj drugega udeleženca 3

4 Učinkovitost Tržno krivuljo povpraševanja podjetja vzamejo kot dano P = A BQ Linearno povpraševanje /enota A P1 Povpraševanje Q1 A/B količina 4

5 ... in popolna konkurenca Podjetja in potrošniki nimajo vpliva na cene Podjetje lahko proda kolikor lahko pri veljavni tržni ceni ne potrebujemo nujno velikega števila podjetij podjetja morajo verjeti, da sama nimajo vpliva na tržne razmere Posledično je mejni prihodek enak ceni Za maksimiranje dobička mora katerokoli podjetje izenačiti mejni prihodek z mejnimi stroški Tako je v popolni konkurenci cena enaka mejnim stroškom 5

6 Popolna konkurenca Kratkoročna krivulja ponudbe vodoravno seštevanje mejnih stroškov posameznih podjetij Primer: Tri podjetja EUR Podj. 1: MC = 4q + 8 Podj. 3 Podj. 1 Podj. 2 Podj. 2: MC = 2q + 8 Podj. 3: MC = 6q Količina 6

7 Popolna konkurenca Kratkoročna krivulja ponudbe vodoravno seštevanje mejnih stroškov posameznih podjetij Primer: Tri podjetja EUR Podj. 1: qmc = MC/4 = 4q Podj. 3 Podj. 1 Podj. 2 Podj. 2: qmc = MC/2 = 2q q1+q2+q3 Podj. 3: qmc = MC/6 = 6q +- 84/3 Obrnemo Skupaj: Q= q1+q2+q3 = 11MC/12-22/3 MC = 12Q/ Količina 7

8 Popolna konkurenca (a) Podjetje (b) Trg EUR EUR MC AC Ob Obtržnem tržnempovpraševanju povpraševanjudd1 ininponudbi ponudbiss1 1 jejeravnovesna ravnovesnacena cenappcc,, količina količinapa paqqcc PC PC Ob Obtržni tržniceni cenippcc podjetje podjetjemaksimira maksimira dobiček dobičeksspogojem pogojem MR MR(= (=PPCC))==MC MCinin proizvaja proizvajaqqc c S1 D1 qc količina QC količina 8

9 Popolna konkurenca (a) Podjetje EUR (b) Trg Ob Obpovpraševanju povpraševanjudd2 2 ininponudbi ponudbiss1 1 jejeravnovesna cena PP1 ravnovesna cena 1 Denimo, da Denimo,pa daqse se količina količina pa Q1 1 povpraševanje povpraševanje S1 poveča povečana nadd2 EUR Obstoječa Obstoječapodjetja podjetja MC maksimirajo dobiček tako, maksimirajo dobiček tako, da dadvignejo dvignejoproizvodnjo proizvodnjo na naqq11 D1 AC 2 P1 P1 PC PC D2 qc q1 količina QC Q1 količina 9

10 Popolna konkurenca EUR Krivulja ponudbe gre v desno (a) Podjetje Cena pade Dokler so dobičkieur podjetja Presežni Presežnidobički dobički privabijo privabijovvpanogo panogo nova novapodjetja podjetja (b) Trg vstopajo MC Dolgoročno ravnovesje se vzpostavi pri PC in krivulji ponudbe S2 D1 AC P1 P1 PC PC S1 S2 D2 qc q1 količina QC Q1 Q C količina 10

11 Monopol Edino podjetje na trgu tržno povpraševanje je kar povpraševanje za podjetje odločitev o količini vpliva na tržno ceno Po Poceni cenipp11 bibipotrošniki potrošniki EUR kupili kupiliqq1 Mejni Mejniprihodek prihodekspremembe spremembe vvceni cenijejesprememba spremembavv prihodku, prihodku,kikijojojejepovzročila povzročila sprememba v sprememba vceni ceni ==GG--LL Prirastek Prirastekvvprihodku prihodku zaradi zaradivečje večjekoličine količine(g) (G) Izguba Izgubaprihodka prihodkazaradi zaradi nižje nižjecene ceneob obprvotno prvotno prodani prodanikoličini količini(l) (L) 1 P1 P2 Po Poceni cenipp22 bibipotrošniki potrošniki kupili kupiliqq2 2 L G Q1 D Q2 količina 11

12 Monopol Izračun monopolistovega mejnega prihodka Povpraševanje: P = A - B.Q Skupni prihodek: TR = P.Q = A.Q 2 B.Q Mejni prihodek: MR = dtr/dq EUR A MR = A - 2B.Q Ob linearnem povpraševanju je krivulja mejnega prihodka premica z dvakratnim naklonom povpraševanja in istim prostim členom. P (=D-1) MR količina 12

13 Monopol in maksimiranje dobička Dobiček je maksimiran, ko monopolist izenači mejni prihodek z mejnimi stroški Korak 1: izbere količino, kjer MR = MC EUR Tako najde optimalno količino QM Proizvodnja Proizvodnja Korak 2: s povpraševanja prebere tržno monopolista je nižja, monopolista je ceno nižja, MC Tako najde ceno PM kotbibibila bilavvpopolni popolni kot konkurenciqqc konkurenci C AC MR P PM Dobiček ACM P (=D-1) Cena je nad MC: izguba učinkovitosti Cena je nad povprečnimi stroški MR QM QC Quantity Pozitiven dobiček Na dolgi rok ni vstopa 13

14 Učinkovitost in presežek EUR Krivulja povpraševanja kaže pripravljenost za plačilo Potrošniški presežek je razlika med povpraševanjem in ravnovesno ceno S Potrošniški Krivulja ponudbe meri mejne stroške proizvajalcev Proizvajalčev presežek je površina med ravnovesno ceno in ponudbo PC presežek Proizvajalčev Ravnovesje Ravnovesje presežek D Skupni presežek (družbena blaginja) je vsota obeh Ravnovesje v popolni konkurenci je učinkovito QC količina 14

15 Učinkovitost in presežek Naj se na trgu proda večja količina QG Cena pade na PG EUR Proizvajalčev presežek ima sedaj pozitiven del In negativen del Skupni učinek je negativen. Družbena blaginja se zniža. S PC Potrošniški presežek zraste PG Del tega je transfer od proizvajalcev Del nadomesti negativni presežek proizvajalcev D QC QG količina 15

16 Monopol in mrtva izguba V panogi imejmo monopolista EUR S Ta izenači MR = MC, da dobi optimalno količino QM To Tojejemrtva mrtvaizguba, izguba,kiki jojopovzroči povzročimonopol. monopol. Cena, ki jo postavi, je PM Potrošniški presežek PM Proizvajalčev presežek PC Monopolist proizvaja manj, kot bi se v konkurenčni panogi. Obstajajo vzajemno ugodne menjave, ki se ne zgodijo: med QM and QC D QM QC MR količina 16

17 Monopol in mrtva izguba Zakaj monopolist ne zajame mrtve izgube? Večja prodaja pomeni nižjo ceno Ob tem seveda predpostavljamo enako ceno za vse (ni cenovne diskriminacije). Monopolist ustvarja presežek nekaj dobijo potrošniki nekaj dobi sam v obliki dobička Zanima ga samo lastni dobiček, potrošniški presežek pa ne. Posledica je pod proizvodnja glede na konkurenčno panogo Bistveni del težave: monopolist je velik glede na tržno povpraševanje 17

18 Drugačen pristop Monopolist poseduje dve enoti dobrine Na trgu je 50,000 potencialnih kupcev Rezervacijske cene: Število kupcev Rezervacijska cena Prvih ,000 Naslednjih 40,000 30,000 Zadnjih 9,800 10,000 Kakšna bo cena? Mrtva izguba? Zakaj ne? Monopolist je majhen glede na trg. 18

19 Tržna struktura Panoge imajo zelo različne strukture Število podjetij in velikostna porazdelitev proizvodnja piva: visoka koncentracija revijalni tisk: nizka koncentracija Kako meriti tržne strukture zbirne statistike krivulja koncentracij je sicer možna navadno pa si želimo ene enostavne mere Indeks koncentracije ali Herfindahl Hirschmanov indeks 19

20 Meri koncentracije Primerjajmo dve najpogostejši meri: Podjetje Tržni delež Kvadrirani tržni delež 1 0,25 0, ,25 0, ,25 0, ,05 0, ,05 0, ,05 0, ,05 0, ,05 0,0025 CR4 = 0,80 H = 0,20 20

21 indeksa se spreminjata, npr. z združitvami: Podjetje Tržni delež Kvadrirani tržni delež Denimo, da se podjetji 4 in 5 združita 0,25 } 0,05 0,0625 0,25 Tržni deleži se spremenijo0,0625 0,25 0,0625 0,05 } 0,10 0,0025 0, ,05 0, ,05 0, ,05 0,0025 CR4 = 0,80 0,85 H = 0,20 } 0,0100 0,

22 22

23 Kaj je trg? Ni enoznačnih odgovorov trg za avtomobile terenska vozila, pick up tovornjački? trg osvežilnih pijač kdo so konkurenti Coca Cole in Pepsija? s kom tekmuje McDonald s? Trg navadno definiramo z bližino substitutov, ki jih opazujemo kako blizu je blizu? kako homogene morajo biti dobrine? les vs. plastika? sintetika vs. volna? 23

24 Uspešnost trga Uspešnost: učinkovitost, donosnost, tehnološki napredek Tržna struktura je navadno pokazatelj uspešnosti, ki pa ni popoln npr. zelo konkurenčne cene z dvemi podjetji Uspešnost merimo z Lernerjevim indeksom LI = PMC P 24

25 Uspešnost trga Popolna konkurenca: LI = 0, ker P = MC Monopol: LI = 1/Ep inverz elastičnosti povpraševanja Z več kot enim, a manj kot mnogo podjetji, je Lernerjev indeks bolj zapleten: povprečje. denimo, da so proizvodi homogeni, torej se prodajajo po enaki ceni LI = P-Σi αi MCi kjer je αi tržni delež podjetja i. P 25

26 Lernerjev indeks: omejitve merjenje: odvisen od definicije trga pomen: meri rezultat, ne nujno uspešnosti trga neprimernost: nepovratni stroški vstopa naj bi bili pokriti s pozitivnim pribitkom cene nad mejnimi stroški nizka cena monopolista je morda predatorsko naravnana 26

27 Hitra prehrana v Bostonu McDonald s Burger King Wendy s 27