Ponovi in utrdi svoje znanje Rešitve

Transcript

1 1. poglavje: Kakšne so lastnosti vode? 10. Ni dosežena, saj podgana zaužije 188,8 mg/kg. 11. LD 50 = 0,480 mg/kg

2 2. poglavje: Kaj je največje čudo na Zemlji? 5. Edini stabilni izotop natrija ima masno število 23. To pomeni, da ima ta izotop 12 nevtronov. 6. A = št. n 0 = A r () = 35,48; A r (S) = 32,09 9. M r ( 2 ) = 32,00; M r ( 2 ) = 18,02

3 3. poglavje: Kaj povezuje atome v molekuli vode? Povezovanje delcev 1. Mg F Ca Na S K Al F S Al S Ca F K Mg Na Na Na 2 NaF Na 2 S Na Na K Al Mg F S Ca Mg Mg MgF 2 MgS Mg 2 Ca F S Al Na Mg K Al Al 2 3 AlF 3 Al 2 S 3 Al 3 Mg S F K Na Ca Al K K 2 KF K 2 S K K Al Na Mg Ca F S Ca Ca CaF 2 CaS Ca 2 S Al Na F K Ca Mg Ca K S Mg Al Na F F Na Mg K Al Ca S Legenda: Na natrij, Mg magnezij, Al aluminij, K kalij, Ca kalcij, kisik, F fluor, S žveplo, klor 2. (a) 7, (b) 6, (c) 1, (č) 7 3. Mg 1s 2 2s 2 2p 6 3s 2 ali [Ne] 3s 2 2 1s 2 2s 2 2p 6 ali [e] 2s 2 2p 6 ali [Ar] Na + 1s 2 2s 2 2p 6 ali [Ne] 1s 2 2s 2 2p 6 3s 2 3p 5 ali [Ne] 3s 2 3p 5 Ca 2+ 1s 2 2s 2 2p 6 3s 2 3p 6 ali [Ne] 3s 2 3p 6 ali [Ar] S 1s 2 2s 2 2p 6 3s 2 3p 4 ali [Ne] 3s 2 3p 4 4. Mg magnezijev oksid Mg Mg 2+ 2 Al 2 3 aluminijev oksid Al Al Al 3+ Al Li litijev klorid Li Li +

4 5. (a) AlF 3, (b) K 2 S, (c) Sr, (č) CaI 2 6. (a) Ba 2, (b) RbI, (c) Li 2 S, (č) CaBr 2 7. (a), (c) *8. Razloži, zakaj natrij ne tvori iona Na 2+. Atom natrija ima en valenčni elektron. Ko ga odda, nastane kation Na +, ki ima konfiguracijo žlahtnega plina neona. Ionizacijska energija za izbitje še enega elektrona je izredno visoka, zato nastanek dikationa Na 2+ energijsko ni ugoden, podobno kot energijsko ni ugoden nastanek kationov žlahtnih plinov. 9. C N Br S F I 2, N 2, 2, F 2, S 8, 2, Br 2, I 2, I N F C S Br C 4, N 3, 2, F, 2 S,, F S Br I N C Br, I, CN, C, C 2, 2 C 3 Br N S C I F CF 4, CF 3, C 2 F 2, C 3 F, CS 2, F Br N C I S C 4, C 3, C 2 2, C 3, I C F S Br N CBr 4, CBr 3, C 2 Br 2, C 3 Br, S I C Br F N N, N 2, N 2, N 2 4, N 2 5, C F S N I Br N 3, NF 3, N 3, F 2, 2, 2 N Br I F S C SF 6, S 6, Legenda: vodik, C ogljik, N dušik, kisik, S žveplo, F fluor, klor, Br brom, I jod Br Br Br Nastanek kovalentne vezi lahko prikažemo tudi na naslednji način: S S S + Br P + + F + F F F P F F F P F F Br Br

5 + C + N C N C N + Si Si Si N N N je proton N N + + N (a) polarna vez, F, (b) nepolarna, (c) polarna,, (č) polarna, Br, (d) polarna,, (e) nepolarna

6 12. V oklepaju je podana razlika v elektronegativnosti atomov (ΔEN), pari so razvrščeni po naraščajoči polarnosti vezi. (a) F (0,5) < C F (1,5) < Be F (2,5) (b) S Br (0,3) < (0,5) < C (1,0) (c) C S (0,0) < N (0,5) < B F (2,0) 13. V oklepaju je podana razlika v elektronegativnosti atomov (ΔEN), pari so razvrščeni po naraščajoči polarnosti vezi: Se (0,3) < S (0,4) = I (0,4) = C (0,4) < Br (0,7) < N (0,9) = (0,9) < (1,4) < F (1,9) 14. (a) Kovalente vezi so prisotne v: C 2, CN, C 3, C 4, Br, N. (b) Kovalente vezi so polarne v: C 2, CN, C 3, Br, N. Kot polarne vezi smo obravnavali tiste vezi, kjer je ΔEN 0,5 (pri metanu C 4 je ΔEN = 0,4). (c) Polarne molekule so: CN, C 3, Br, N. 15. primer ΔEN vrsta kemijske vezi (a) 2,6 ionska vez (b) 1,4 polarna kovalentna vez (c) 0,3 nepolarna kovalentna vez (č) 2,0 ionska vez (d) 0,0 nepolarna kovalentna vez 16. NaF natrijev fluorid MgF 2 magnezijev fluorid AlF 3 aluminijev fluorid Ca kalcijev oksid K 2 kalijev oksid MgS magnezijev sulfid Al 3 aluminijev klorid CaF 2 kalcijev fluorid C ogljikov oksid KI kalijev jodid Na 2 S natrijev sulfid N 2 4 didušikov tetraoksid K 2 S kalijev sulfid Al 2 S 3 aluminijev sulfid Si 4 silicijev tetraklorid 17. Kemijska formula Poimenovanje z grškimi števniki Poimenovanje z oksidacijskim številom (Stockov način) Poimenovanje z nabojem (Ewens-Bassettov način) Ti 2 titanov dioksid titanov(iv) oksid titanov(4+) oksid Ti 3 titanov triklorid titanov(iii) klorid titanov(3+) klorid Cu 2 dibakrov oksid bakrov(i) oksid bakrov(1+) oksid Cu bakrov oksid bakrov(ii) oksid bakrov(2+) oksid Fe 2 železov diklorid železov(ii) klorid železov(2+) klorid Au 3 zlatov triklorid zlatov(iii) klorid zlatov(3+) klorid g živosrebrov oksid živosrebrov(ii) oksid živosrebrov(2+) oksid Mn 2 3 dimanganov trioksid manganov(iii) oksid manganov(3+) oksid Pb 2 svinčev dioksid svinčev(ii) oksid svinčev(2+) oksid

7 Mn 2 manganov dioksid manganov(iv) oksid manganov(4+) oksid Co kobaltov oksid kobaltov(ii) oksid kobaltov(2+) oksid PbBr 2 svinčev dibromid svinčev(ii) bromid svinčev(2+) bromid Fe 3 železov triklorid železov(iii) klorid železov(3+) klorid Mn 2 manganov diklorid manganov(ii) klorid manganov(2+) klorid Au 2 3 dizlatov trioksid zlatov(iii) oksid zlatov(3+) oksid CuBr bakrov bromid bakrov(i) bromid bakrov(1+) bromid Ti 4 titanov tetraklorid titanov(iv) klorid titanov(4+) klorid As 2 3 diarzenov trioksid arzenov(iii) oksid arzenov(3+) oksid Cr 2 3 dikromov trioksid kromov(iii) oksid kromov(3+) oksid V 2 5 divanadijev pentaoksid vanadijev(v) oksid vanadijev(5+) oksid Cu 2 S dibakrov sulfid bakrov(i) sulfid bakrov(1+) sulfid 18. Kemijska formula Poimenovanje z grškimi števniki Poimenovanje z oksidacijskim številom (Stockov način) S 2 žveplov dioksid žveplov(iv) oksid S 3 žveplov trioksid žveplov(vi) oksid N 2 4 didušikov tetraoksid dušikov(iv) oksid N 2 5 didušikov pentaoksid dušikov(v) oksid P 4 6 tetrafosforjev heksaoksid fosforjev(iii) oksid P 4 S 6 tetrafosforjev heksasulfid fosforjev(iii) sulfid F 3 klorov trifluorid klorov(iii) fluorid 19. Kristalinična snov ima urejeno strukturo, medtem ko amorfna snov nima urejene strukture. 20. (a) plin, (b) kristalinična trdnina (oziroma kristalinična trdna snov), (c) kapljevina (oziroma tekoče agregatno stanje), (č) amorfna trdnina (oziroma amorfna trdna snov) 21. (a) molekulske sile (orientacijske, indukcijske, disperzijske sile in/ali vodikove vezi), (b) kovalentne vezi, (c) ionske vezi, (č) kovinske vezi 22. (a) ionski kristal, (b) kovinski kristal, (c) molekulski kristal, (č) molekulski kristal, (d) molekulski kristal, (e) ionski kristal, (f) kovalentni kristal 23. (a) vodikove vezi, (b) disperzijske sile, (c) disperzijske sile, (č) orientacijske sile 24. Med molekulami etanola C 3 C 2 so prisotne vodikove vezi, ki so močnejše od molekulskih sil med molekulami dimetil etra C 3 C 3. Zaradi močnejših molekulskih sil med molekulami etanola, je potrebno dovesti več energije za njihovo cepitev, zato je temperatura vrelišča etanola višja od temperature vrelišča dimetil etra.

8 25. (a) disperzijske sile, (b) vodikove vezi, (c) orientacijske sile 26. (a) temperatura vrelišča [C ] e Li Be B C N F Ne Na Mg Al Si P S Ar (b) Najvišjo temperaturo vrelišča od prikazanih elementov ima ogljik. Vezi med gradniki v kristalu so kovalentne (diamant in grafit sodite med kovalentne kristale). (c) Nizke temperature vrelišče imajo: Vodik 2, dušik N 2, kisik 2 in fluor F 2 vezi, ki povezujejo atome v molekule so nepolarne kovalentne, sile med molekulami so disperzijske sile. elij e, neon Ne, argon Ar sile med atomi žlahtnih plinov so disperzijske sile.

9 4. poglavje: Kako lahko nastane molekula vode? Kemijska reakcija kot snovna in energijska sprememba 1. (b), (č) 2. (a) (b) [kj] 2 C 3 (l) [kj] 727 kj 2 C (l) N 2 4 N 2 56 kj Reakcija je eksotermna. Reakcija je endotermna. (c) (č) [kj] Cu(s) + 2 [kj] 2 Li 2 (s) + 4 N kj Cu(s) + 2 (l) 868 kj 4 LiN 3 (s) Reakcija je eksotermna. Reakcija je endotermna. (d) [kj] P 3 (l) + 2 P 5 (s) 124 kj Reakcija je endotermna.

10 3. 2 C C C C C C C C C C (a) strjevanje, eksotermen prehod, sistem je voda (b) izhlapevanje, endotermen prehod, sistem je voda (c) kondenzacija, eksotermen prehod, sistem je voda (č) sublimacija, eksotermen prehod, sistem je voda (d) izhlapevanje, endotermen prehod, sistem je voda (e) izhlapevanje, endotermen prehod, sistem je butan (f) strjevanje, eksotermen prehod, sistem je lava 5. (a) (l) 2 2 (l) + 2 Δ r = 196 kj (b) C C 2 4 Δ r = 175 kj (c) Na 2 C 3 (s) Na 2 (s) + C 2 Δ r = +323 kj (č) C 6 6 (l) + 7½ 2 6 C (l) Δ r = 3271 kj (d) 2 Al(s) + Fe 2 3 (s) Al 2 3 (s) + 2 Fe(s) Δ r = 848 kj (e) CaC 2 (s) (l) Ca() 2 (s) + C 2 2 Δ r = 127 kj 6. (c) 7. ½ 2 + ½ 2 Cu(s) + ½ 2 Cu(s) Ag(s) + ½ 2 Ag(s) ½ N N 3 N 2 + ½ 2 N 2 8. (a) Zn(s) + 2 Zn 2 (s) (b) Ca(s) + ½ 2 Ca(s) (c) ½ N N 2 9. (a) (b) [kj] [kj] 1 4 S 8 (s) P 4 (s) kj 2 S kj 1640 kj P 4 6 (s) kj 1344 kj 2 S 3 P 4 10 (s) 2984 kj

11 (c) [kj] Ca(s) + C(s) (č) [kj] 1 2 N kj 1029 kj Ca(s) + C 2 CaC 3 (s) 178 kj 138 kj N kj N 4 (s) 31 kj K 3 (s) 2 K(s) Δ r = 78 kj Ca() 2 (s) Ca(s) + 2 (l) Δ r = +65 kj Ca 2 (s) (l) Ca() 2 (s) Δ r = 228 kj 2 C C (l) Δ r = 3122 kj 11. C C Δ r = 1561 kj C C Δ r = 1301 kj C C Δ r = 3271 kj C C Δ r = 727 kj C C Δ r = 1368 kj C 3 NN 2 (l) + 5 N C (l) + 9 N 2 Δ r = 5270 kj 13. C C (l) Δ r = 2222 kj Q = 606 MJ (sproščena toplota pri popolnem izgorevanju propana) C C (l) Δ r = 1373 kj Q = 374 MJ (sproščena toplota pri nepopolnem izgorevanju propana) Pri popolnem izgorevanju propana se sprosti več toplote ( 606 MJ) kot pri nepopolnem izgorevanju ( 374 MJ). 14. Q = 6,72 kj n(c 4 ) = 7, mol 15. (a) 2 + Br 2 2 Br Δ r = 99 kj eksotermna reakcija (b) C C Δ r = 452 kj eksotermna reakcija (c) 2 2 S S Δ r = 982 kj eksotermna reakcija 16. (a) Δ r = 80 kj eksotermna reakcija (b) Δ r = 810 kj eksotermna reakcija (c) Δ r = 113 kj eksotermna reakcija

12 5. poglavje: Koliko vode je na Zemlji? Množina snovi in simbolni zapisi 1. (a) 2, snov je sestavljena iz molekule kisika 2. (b) Na 2 S, snov je sestavljena iz Na + kationov in S 2 anionov. (c) S 2, snov je sestavljena iz molekul S 2. (č) K, snov je sestavljena iz atomov kalija. Rezultati računskih nalog so zaokroženi na tri veljavna mesta! 2. (a) 9, molekul (b) 4, molekul (c) 7, molekul (č) 6, molekul 3. (č) 1,00 mol C 4 10 vsebuje 15,0 mol atomov ogljika, vodika in kisika. 4. (a) 1, atomov vodika (b) 1, atomov vodika (c) 5, atomov vodika (č) 6, atomov vodika 5. (a) 98,0 g/mol (b) 100 g/mol (c) 294 g/mol (č) 89,0 g/mol (d) 132 g/mol (e) 250 g/mol (f) 158 g/mol 182 g/mol (h) 342 g/mol 6. (a) 60,1 g (č) 63,5 g (b) 28,0 g (d) 166 g (c) 107 g (e) 150 g 7. n(c ) = 0,0146 mol N(C ) = 8, (a) 0,258 mol (b) 4, mol (c) 1,12 mol (č) 0,106 mol (d) 5,93 mol (e) 0,0200 mol

13 9. (a) 108 g (b) 547 g (c) 71,8 g (č) 238 g (d) 224 g (e) 1,88 g 10. (a) 1, atomov (b) 4, molekul (c) 1, atomov (č) 3, molekul (d) 9, molekul (e) 5, atomov 11. n(au) = 0,158 mol N(Au) = 9, Čeprav je masa zlatnika določena zelo natančno, rezultat zaokrožimo na tri veljavna mesta, ker smo uporabili pri računu molsko maso in Avogadrovo konstanto, ki sta podani na tri veljavna mesta. 12. (a) 2, anionov (b) 5, anionov (c) 2, anionov (č) 2, anionov 13. N(C 8 9 N 2 ) = 1, N(C) = 1, (a) 5, litijevih in fluoridnih ionov (b) 1, natrijevih in bromidnih ionov (c) 6, kalijevih in sulfidnih ionov (č) 8, kalcijevih in kloridnih ionov 15. Mase kosov zlata so: 6,38 kg, 0,670 g, 10 g. 16. V m ( 2 ) = 20,0 L/mol Molska prostornina katerega koli plina bi bila pri teh pogojih enaka, torej tudi molska prostornina ogljikovega dioksida. 17. V(C 2 ) = 4,48 L 18. M = 222 g/mol Žlahtni plin radon Rn. 19. V(N 2 ) = 577 L

14 20. Pri 10 C in 101,3 kpa je molski volumen katerega koli plina V m = 23,2 L/mol. Pri 25 C in 110 kpa je molski volumen katerega koli plina V m = 22,5 L/mol. Pri 300 K in 90 kpa je molski volumen katerega koli plina V m = 27,7 L/mol. Pri 25 C in 140 kpa je molski volumen katerega koli plina V m = 14,7 L/mol. Pri 25 C in 227 kpa je molski volumen katerega koli plina V m = 10,9 L/mol. Pri 200 K in 190 kpa je molski volumen katerega koli plina V m = 8,75 L/mol. 21. V m = 17,9 L/mol 22. V = 50,4 L 23. V(N 2, 25 C) = 18,6 L V(N 2, 20 C) = 15,8 L V(N 2, 70 C) = 21,4 L 24. N( 2 ) = 1, N( 3 ) = 8, n(n 2 5 ) = 0,0805 mol N(N 2 5 ) = 4, m(n 2 5 ) = 8,69 g 27. m( 2 ) = 16,5 t 28. ρ(n 2 ) = 1,83 g/l ρ(ne) = 0,84 g/l 29. n(zraka) = 0,0197 mol Ne, pri izračunu ni potrebno upoštevati, da je zrak zmes različnih plinov. Pri katerem koli plinu ali plinski zmesi je rezultat enak. 30. C C m(c 2 ) = 42,6 g m( 2 ) = 12,4 g m( 2 ) = 14,0 g 32. a) 2 C C 2 b) C C c) 2 Al Al 3 č) 2 NaC 3 Na 2 C 3 + C d) N N 3 e) 2 Cr Si 4 Cr + 3 Si 2 f) Fe C 2 Fe + 3 C 2 g) 2 S S 3

15 n( 2 ) = 0,0735 mol m( 2 ) = 2,65 g C C m(c 2 ) = 278 g m( 2 ) = 104 g ZnS Zn + 2 S 2 m(zn) = 12,5 g C C n( 2 ) = 0,216 mol 37. C C C 2 5 m(c 2 5 ) = 51,1 g m() = 73,0 g *39. 6 C C m(c ) = 38,2 g n( 2 ) = 1,27 mol 40. N N 3 m(n 2 ) = 56,0 g m( 2 ) = 12,0 g

16 41. C C V( 2 ) = 48,5 L m(c 2 ) = 57,4 g n( 2 ) = 1,96 mol *42. V presežku je 5 molekul vodika *43. m( 2 ) = 144 g N 2 C 4 2 C 2 Poteče reakcija gorenja metana: C C V presežku je kisik 2, ostane ga 32,0 g (1 mol). Mase snovi v plinski zmesi po reakciji: m(n 2 ) = 224 g m( 2 ) = 32,0 g m(c 2 ) = 176 g m( 2 ) = 72,0 g Metana v plinski zmesi po reakciji ni več, ker se je v celoti pretvoril v ogljikov dioksid in vodo.

17 6. poglavje: Zakaj je voda na Zemlji pomembna? 8. (a) 47 g (b) 10 g (c) 37,9 % (č) 0,61 mol (d) kalijev nitrat(v) (e) natrijev klorid (f) V 100g raztopine se lahko raztopi dodatnih 10 g amonijevega klorida. 10 g (h) Izloči se 52g kalijevega nitrata(v). (i) vsem (j) 45 g K/100 g 2 (k) 55 g N 4 /100 g 2 (l) 0,31 (m) 39 C 9. w = 2,8 % 10. γ = 34 g/l 11. c = 0,02 mol/l 12. c = 1,4 mol/l 13. c = 0,464 mol/l; m( 2 ) dodane = 1000 g 14. w = 0, c = 8,12 mol/l 16. γ = 3,88 g/l 17. ρ = 1025 g/l 18. γ = 12,0 g/l 19. w = 0,862 %; N = 4, ionov (kationov in anionov); ρ = 1,029 g/ml 20. w = 6,33 % 21. γ = 196 g/l; c = 5,38 mol/l 22. N = 4, ionov 23. m(na) = 2,25 g; c = 0,153 mol/l