KAZALO. LETNO POROČILO 2012 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

Transcript

1 LETNO POROČILO 2012

2 KAZALO 1. UVOD POROČILO PREDSEDNICE SVETA UKC LJUBLJANA 9 2. PREDSTAVITEV ZAVODA 12 LETNO POROČILO 2012 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi: Ksenija Ševerkar, pomočnica generalnega direktorja za ekonomsko-finančne zadeve Vlado List, vodja Službe za planiranje, kontroling in poslovno informiranje Elvira Kaljanac, Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje Maja Mazej, vodja Tehnično-vzdrževalnih služb Bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za komercialne zadeve Boris Selan, v. d. vodje Službe za izobraževanje in razvoj kadrov Danica Girandon, Kadrovska služba mag. Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr.med., pomočnica strokovne direktorice UKC prim. Janez Remškar, dr. med., svetovalec strokovne direktorice UKC Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego Tehnični urednici: Sabina Vrhnjak Blanka Šetinc Lektura: Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s. p. Oblikovanje in prelom: Ana Vedlin Fotografije: Jolanda Kofol, Aleš Beno, Matjaž Žnidaršič, 123 RF in drugi Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Gracer, d. o. o. Copyright 2013, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, april PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO-ADMINISTRATIVNE STORITVE ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA SVET UKC LJUBLJANA STROKOVNI SVET OŽJE VODSTVO ZAVODA VODENJE KLINIK IN KLINIČNIH INŠTITUTOV 19 POSLOVNO POROČILO ZA LETO ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA DOLGOROČNI CILJI ZAVODA LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV VIDIK PACIENTOV IN DRUGIH ODJEMALCEV FINANČNI VIDIK VIDIK POSLOVNIH PROCESOV VIDIK UČENJA IN RASTI REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela leta 2011 do ZZZS in drugih plačnikov z obrazložitvijo Bolnišnična dejavnost Specialistično-ambulantna dejavnost Druge dejavnosti TERCIARNA DEJAVNOST RAZISKOVALNA DEJAVNOST POSLOVNI IZID Prihodki Odhodki Stroški materiala Stroški storitev Stroški dela Rezultat poslovanja Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah 83 3

3 5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV UČINKI UKREPOV NA PODLAGI ENOTNIH USMERITEV UKC LJUBLJANA DODATNI SANACIJSKI UKREPI ZA STABILIZACIJO POSLOVANJA Ukrepi na prihodkovni strani Ukrepi na odhodkovni strani Nadurno delo Povečan obseg dela Drugi ukrepi organizacijskih enot MODEL POSLOVNE ODLIČNOSTI IN OCENA V OKVIRU PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST (PRSPO) PRIPRAVE NA PRIDOBITEV CERTIFIKATA MEDNARODNE AKREDITACIJE PROJEKT SIOK (SLOVENSKA ORGANIZACIJSKA KLIMA) OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI KAKOVOSTI IN VARNOSTI PROGRAM IN LETNI CILJI ZA ZAGOTOVITEV IN NENEHNO IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI IN VARNOSTI PACIENTOV POVRATNE INFORMACIJE UPORABNIKOV ZA LETO NOTRANJE PRESOJE, DEJAVNOSTI ZA PRIDOBITEV AKREDITACIJSKE LISTINE IN INTERNI STROKOVNI NADZORI POROČILO O SISTEMU UPRAVLJANJA ODKLONOV AKTIVNE KLINIČNE POTI V UKC LJUBLJANA NAČRTNA RABA PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL IN PREPREČEVANJE OKUŽB OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) NOTRANJE REVIZIJE SVETOVALNA FUNKCIJA POJASNILA ZA PODROČJA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE TER POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA Analiza kadrovanja in kadrovske politike Druge oblike dela Izobraževanje, specializacije in pripravništvo Dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH Investicije, ki niso sofinancirane s strani kohezijskih skladov Nabava medicinske in nemedicinske opreme Investicije v okviru projekta energetske sanacije Investicije v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU 142 PRILOGE IZ RAČUNOVODSKEGA POROČILA

4 1. Uvod Mag. Simon Vrhunec, generalni direktor Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica UKC Ljubljana Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana) je leta 2012 posloval uspešno. Najpomembnejši uspeh leta 2012 je bilo izpolnjevanje poslanstva: nuditi prebivalcem Slovenije najkakovostnejšo bolnišnično zdravstveno varstvo z združevanjem dobre klinične prakse z izobraževanjem in raziskovalno dejavnostjo ter uporabo najnovejših dognanj v medicinski znanosti in tehnologiji. Kljub družbenim dogajanjem smo še vedno največja in najpomembnejša zdravstvena ustanova v Republiki Sloveniji in to ni le zgodba lanskega leta, pač pa zgodba zadnjih štirih let. Ne glede na recesijo, v katero je bilo naše gospodarstvo pahnjeno pred štirimi leti, smo v UKC Ljubljana obseg in kakovost svojega dela celo povečevali. V tem času smo bistveno skrajšali nekatere čakalne dobe (ortopedske operacije, ambulantni pregledi v vseh strokah, CT in MR). Uvajali smo nove programe (umetno srce, transplantacijska dejavnost, perkutana vstavitev aortne zaklopke, porod po odstranitvi materničnega vratu, novosti v ortopediji, plastični in rekonstrukcijski kirurgiji in na področju travmatologije ter še in še) in s tem omogočali, da je slovensko zdravstvo sledilo razvoju v razvitem svetu. Smo najbolj usposobljena ustanova za primere množičnih nesreč (množično trčenje na avtocesti proti Dolenjski pred dvema letoma, balonarska nesreča lani). Kljub ekonomski stiski smo znali poskrbeti za investicijski razvoj. Odprli smo nov Negovalni oddelek, novo kliniko ORL, operacijski blok maksilofacialne kirurgije, nov kardiološki oddelek, nov najmodernejši simulacijski center, nove intenzivne sobe na urološkem oddelku, namenjene pacientom s presajeno ledvico. S pomočjo donatorjev smo odprli nove diabetološke ambulante, s pomočjo Ministrstva za zdravje pa smo obnovili centralno kuhinjo, pridobili nov PET/CT, nov sistem PACS/RIS, učinkovitejšo slikovno diagnostiko in nov informacijski sistem na Pediatrični kliniki. Letos bosta zaključena težko in dolga leta pričakovana nov Klinični oddelek za hematologijo ter obnova oddelka za opekline. Ena najpomembnejših pridobitev za hospitalizirane paciente je klimatizacija glavne stavbe UKC Ljubljana. Konec lanskega leta smo opravili predpresojo za akreditacijo po evropskem akreditacijskem modelu za bolnišnice. Že pred tem so Ortopedska klinika, Klinika za nuklearno medicino in Klinični oddelek za ginekologijo pridobili certifikat ISO Razvili smo mnoge klinične poti, nekatere tudi skupaj 6 7

5 z drugimi ustanovami (klinična pot za bolečino v križu skupaj z ZD Ljubljana). Vpeljali smo nagrado za kakovost, ki za merilo ocenjevanja upošteva tudi zadovoljstvo pacientov in zaposlenih. Vpeljali smo spodbude za stroškovno učinkovito poslovanje enot (posamezne enote lahko del dobička namenijo za investicije po lastni presoji). Razvili smo nov model financiranja terciarne dejavnosti in ga ponudili Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Reorganizirali smo proces nabav za doseganje nižjih cen pri dobaviteljih. Prvi v Sloveniji smo z internimi akti uredili sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi sodelavci in izdajanje dovoljenj za delo pri drugem delodajalcu. Uredili smo področje donacij in kliničnega preskušanja vse to smo dosegli brez povečevanja sredstev. Nasprotno, prihodki na pacienta so se v tem času zniževali, zato smo morali iskati lastne rezerve. Pri tem smo bili dokaj uspešni, saj je UKC Ljubljana tudi ekonomsko ostal stabilna ustanova. Na razpisu za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost leta 2012 smo prejeli mednarodno veljaven certifikat odličnosti EFQM, kar še dodatno dokazuje odličnost našega dela. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je najvišje državno priznanje za doseganje odličnosti poslovanja, ki je rezultat razvoja znanja in inovativnosti. Zakaj je potreben pregled zadnjega obdobja? Zato, ker so se v drugi polovici lanskega leta cene zdravstvenih storitev s strani ZZZS spet znižale in tudi letos se še bodo, in to kar za šest odstotkov, kar pomeni, da se UKC Ljubljana v prihajajočem letu napoveduje za več kot 20 milijonov evrov nižje prihodke. Prihaja čas, ko bomo morali vsi skupaj (tako politika kot državljani) spoznati, da ni mogoče delati več in več z vedno manj sredstvi. Če želimo Slovenci enako raven zdravstvene oskrbe (tako po obsegu kot po kakovosti), kot smo je vajeni iz preteklosti, nam bosta morala politika in ZZZS zagotoviti več sredstev. Če pa tega ne znata, je prav, da se soočita z državljani (in zavarovanimi osebami) in jim odkrito povesta, da se bosta obseg in kakovost zdravstvenih storitev zmanjšala. Prepričani pa smo, da lahko kljub vsemu slovenski javnosti sporočimo, da bo UKC Ljubljana še naprej ostal vrhunska in zadnja ustanova upanja in zaupanja za slovenske bolnike. mag. Simon Vrhunec, generalni direktor prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra 1.1 Poročilo predsednice Sveta UKC Ljubljana, mag. Elde Gregorič Rogelj Poslabšanje gospodarskih razmer in ukrepi za uravnoteženje javnih financ so se leta 2012 občutno kazali tudi pri delovanju UKC Ljubljana. Svet UKC Ljubljana se je sestal na štirih rednih in treh dopisnih sejah. Ob obravnavi letnega poročila za 2011 in strokovnega poročila UKC Ljubljana smo presojali uspešnost doseganja programskih ciljev na podlagi podatkov o doseganju delovnega programa UKC Ljubljana, izvajanja raziskovalnih projektov, terciarne dejavnosti, strokovnih dosežkov in izvedbe investicijskih projektov. V pogojih poslabšanja gospodarskih razmer in znižanj cen zdravstvenih storitev tudi leta 2011 in 2012 se je slabšal poslovni rezultat. Čeprav izguba za leto 2011 ni presegla enega odstotka letnih prihodkov zavoda, je poslovni rezultat nakazoval težave pri zagotavljanju finančno uravnoteženega poslovanja. Zato smo spremljali medletne rezultate poslovanja, ki so bili slabši glede na predhodna obdobja. Po sprejemu rebalansa finančnega načrta UKC Ljubljana za leto 2012 smo zato zadolžili poslovodstvo zavoda, da do konca leta 2012 intenzivno izvaja ukrepe za uravnoteženje poslovanja. Svet zavoda je ocenil, da je zaradi zaostrenih gospodarskih razmer vodstvo UKC Ljubljana v sodelovanju z vodstvi klinik in inštitutov dolžno v čim večji meri uravnavati zdravstveni program, racionalizirati poslovanje zlasti z optimizacijo delovnih procesov, nadzorovati stroške dela, materiala in storitev z namenom čim manj motenega izvajanja programov zdravstvenih storitev. Večjo pozornost smo posvetili notranjemu nadzoru javnih financ tako v smislu rednega seznanjanja članov sveta z ugotovitvami rednih in izrednih nadzorov, s sprejetimi ukrepi in odpravo ugotovljenih nepravilnosti, vključujoč vlogo komisije Sveta UKC Ljubljana za revizijo. Svet zavoda je izrazil zadržke v zvezi z izvedbo nacionalnega razpisa zlasti z vidika pristopa in pomanjkljivo opredeljenih pogojev razpisa za ponudnike, ki nimajo ustrezno izkazanih pogojev za celovito obravnavo pacientov, in posledic za obseg programa UKC Ljubljana, ki ga financira ZZZS. Glede na opozorila vodstva o podcenjenosti določenih programov UKC Ljubljana smo predlagali izdelavo celovitega pregleda programov in storitev, ki so po oceni vodstva podcenjeni. Mag. Elda Gregorič Rogelj, predsednica Sveta UKC Ljubljana Upoštevajoč ključne smernice, ki jih je sprejel Svet zavoda na začetku mandata, smo se leta 2012 posvetili trženju določenih zdravstvenih programov. V pogojih omejevanja financiranja programov iz javnih sredstev, izkazanih potreb prebivalcev in ponudbe storitev, ki jih ob prostih zmogljivostih UKC Ljubljana lahko zagotovi, smo obravnavali analizo tržne dejavnosti v UKC Ljubljana s prikazom obstoječega stanja, analizo trga zdravstvenih storitev in z usmeritvami oziroma cilji tržne dejavnosti UKC Ljubljana. Gradivo je podlaga za opredelitev strateških ciljev v okviru strategije UKC Ljubljana, vodstvu pa smo predlagali, da pripravi program oziroma načrt izvajanja tržne dejavnosti z organizacijo dela, operacionalizacijo ciljev in pregledom storitev. Svet je potrdil tudi pravila o samoplačniški dejavnosti v UKC Ljubljana, ki predstavljajo regulatorni okvir za izvajanje samoplačniške dejavnosti. Podrobneje določajo ključne pogoje za pregledno izvajanje samoplačniške dejavnosti v UKC Ljubljana, ki je prednostno usmerjen v izvajanje javnega programa. Cilj ureditve je racionalna uporaba razpoložljivih zmogljivosti opreme, kadra in prostorov ter pridobitev dodatnih virov, s katerimi bi delno razbremenili javna sredstva ter vzpostavili spodbude za zaposlene za izvajanje programa v okviru UKC Ljubljana. Svet zavoda je ob devetmesečju zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov in oceni o višini izgube za leto 2012 zadolžil vodstvo, da v enem mesecu pripravi ukrepe za uravnoteženo poslovanje, v katerih bodo določeni ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani, razvidni pa bodo tudi doseženi rezultati izvajanja po samostojnih poslovnih enotah UKC Ljubljana. Zaradi pomembno spremenjenih predpostavk za izvajanje finančnega načrta za 2012 smo septembra 2012 sprejeli rebalans finančnega načrta za leto Vodstvo UKC Ljubljana je do novembra 2012 pripravilo sanacijski program, s katerim so določeni ukrepi za zmanjšanje razkoraka med razpoložljivimi prihodki in odhodki zavoda in zmanjšanje prvotno ocenjene višine izgube za leto

6 Svet je ponovno predlagal, da se morajo pristojni nosilci osredotočiti na odgovornost vodstva na ravni klinik in inštitutov z rednim spremljanjem doseženih učinkov glede na načrtovane. Upoštevaje opozorila o možnih prihrankih pri nabavah smo vodstvu predlagali, da po strokovnih področjih nabave v sodelovanju s strokovnimi direktorji klinik pripravi strokovne standarde za posamezna področja nabave z upoštevanjem minimalnih zahtev za določene vrste blaga in storitev. Spremljanje čakalnih dob smo leta 2012 redno obravnavali in se seznanjali z napredkom pri krajšanju čakalnih dob in zmanjševanju števila čakajočih v UKC Ljubljana, posebej pa smo se seznanjali tudi z razlogi, zaradi katerih pri nekaterih posegih še obstajajo daljše čakalne dobe od dopustnih. S sprejemom Zakona o uravnoteženju javnih financ je Svet zavoda odločal o predhodnih soglasjih za nadomestne zaposlitve, za sklepanje pogodb z lastnimi zaposlenimi in izdaji soglasij za delo zaposlenih zunaj zavoda. Odločanje je potekalo ob upoštevanju določil pravilnika za izdajo soglasij za delo zunaj UKC Ljubljana na podlagi predlogov, podanih s strani vodstva, in ob predhodnem soglašanju ministra za zdravje. Osebna izkaznica zavoda Splošni podatki Logotip Ime Univerzitetni klinični center Ljubljana Okrajšava UKC Ljubljana Naziv za poslovanje s tujino Univerzitetni klinični center Ljubljana University Medical Centre Ljubljana Sedež Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana Matična številka Identifikacijska številka za DDV SI Šifra proračunskega uporabnika Št. transakcijskega računa SI Telefon (uprava) 01/ mag. Elda Gregorič Rogelj, predsednica Sveta UKC Ljubljana Telefaks (uprava) 01/ Spletna stran Ustanovitelj Datum ustanovitve Temeljna dejavnost Organi upravljanja in vodenje Vodstvo zavoda Republika Slovenija Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni izobraževalna dejavnost raziskovalna dejavnost Svet UKC Ljubljana, strokovni svet UKC Ljubljana, generalni direktor UKC Ljubljana strokovni direktor UKC Ljubljana generalni direktor: mag. Simon Vrhunec strokovna direktorica: prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses

7 Poslanstvo Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da prebivalcem svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe. Vizija Vizija UKC Ljubljana je ostati najkakovostnejša in najvarnejša bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za paciente, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in središče sodobnih raziskav, ki bo pritegnilo in zadržalo najboljše raziskovalce. 2. Predstavitev zavoda Na dan 31. decembra 2012 je zavod zaposloval ljudi, od tega (16 odstotkov) zdravnikov in (48 odstotkov) medicinskih sester. Bolnišnica je imela decembra 2012 skupaj bolniških postelj; v bolnišnični obravnavi se je leta 2012 zdravilo pacientov, ležalna doba je bila 5,59 dneva. Opravljenih je bilo specialistično-ambulantnih obiskov. Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi. Zavod poleg zdravljenja najtežjih pacientov v Sloveniji skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in drugih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami izobražuje kadre vseh zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od drugih bolnišnic v Sloveniji, kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA

8 3. Podrobnejša organizacija zavoda V UKC Ljubljana so organizirane: 1. temeljna zdravstvena dejavnost, 2. dejavnosti skupnega pomena, 3. strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve. 3.1 Temeljna zdravstvena dejavnost Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana, je delo na področju temeljne zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih, centrih in službah ter centrih odličnosti. Centri in službe se oblikujejo za posamezna strokovna področja znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov. Centri odličnosti se ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena področja dela. UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 131 organizacijskih enot: klinike, klinični inštituti in klinični oddelki, centri, službe in sektorji. Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve, povezane tako z oskrbo pacientov kot tudi z razvojnim in raziskovalnim delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni UKC Ljubljana. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje načrtovanega dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti. Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kliničnih oddelkov), so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika. Vodijo jih strokovni direktor, poslovni direktor in glavna medicinska sestra; klinične oddelke vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre. Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa. Te enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre. Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo. Tudi diagnostične enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki. Za posamezna strokovna področja so znotraj klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov oblikovani centri in službe, ki jih vodijo vodje. 3.2 Dejavnosti skupnega pomena Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljne zdravstvene dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna področja oblikovane službe, oddelki in enote. V te dejavnosti sodijo: Lekarna, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, Reševalna postaja, Negovalni oddelek, Oskrbovalne službe in Tehnično- -vzdrževalni sektor. 3.3 Strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana pri izvajanju nalog njegovega strateškega vodenja. Vse službe v okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo. Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki in enote v treh sklopih: področje za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, področje za ekonomsko in finančno dejavnost, področje za nabavno dejavnost, področje informacijskih tehnologij; strateške službe (Služba notranje revizije, Služba za odnose z javnostmi, Projektna pisarna, Služba za raziskave in razvoj, Služba za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti, Medicinski simulacijski center, Služba za investicije); službe skupnega pomena (Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb, Center za transplantacijsko dejavnost, Svetovalno socialna služba, Svetovalna služba zdravstvene nege)

9 STROKOVNI SVET SVET UKC GENERALNI DIREKTOR, STROKOVNI DIREKTOR, GLAVNA MEDICINSKA SESTRA TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO- ADMINISTRATIVNE STORITVE INTERNA KLINIKA KO za hipertenzijo KO za žilne bolezni KO za intenzivno interno medicino KO za kardiologijo KO za pljučne bolezni in alergijo KO za gastroenterologijo KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo KO za revmatologijo KO za hematologijo Center za geriatično medicino Center za zastrupitve Internistična prva pomoč SAMOSTOJNE KLINIKE IN KLINIČNI INŠTITUTI Dermatovenerološka klinika Kl. za infekcijske bolezni in vročinska stanja Očesna klinika Ortopedska klinika Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Inštitut za medicinsko rehabilitacijo NEGOVALNI ODDELEK LEKARNA REŠEVALNA POSTAJA PODROČJE ZA: Splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost Informacijsko tehnologijo Ekonomsko in finančno dejavnost Nabavno dejavnost STRATEŠKE SLUŽBE in SLUŽBE SKUPNEGA POMENA KIRURŠKA KLINIKA KO za kirurške okužbe KO za kirurgijo srca in ožilja KO za torakalno kirurgijo KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo KO za travmatologijo KO za nevrokirurgijo KO za urologijo KO za abdominalno kirurgijo KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Urgentni kirurški blok Operacijski blok DIAGNOSTIČNE ENOTE Klinika za nuklearno medicino Klinični inštitut za radiologijo Klinični institut za klinično kemijo in biokemijo OSKRBOVALNE SLUŽBE SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE NEVROLOŠKA KLINIKA Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo KO za bolezni živčevja KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Služba za nevrorehabilitacijo Služba za urgentno nevriologijo TEHNIČNO-VZDRŽEVALNI SEKTOR GINEKOLOŠKA KLINIKA KO za ginekologijo KO za perinatologijo KO za reprodukcijo Klinični inštitut za medicinsko genetiko Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena PEDIATRIČNA KLINIKA Služba za kardiologijo Služba za pljučne bolezni KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo KO za otroško hematologijo in onkologijo KO za neonatologijo KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Služba za otroško psihiatrijo STOMATOLOŠKA KLINIKA Center za ustne bolezni in parodontologijo Center za zobne bolezni Center za stomatološko protetiko Center za otroško in preventivno zobozdravstvo Center za zobno in čeljustno ortopedijo 16 17

10 4. Organi upravljanja in vodstvo zavoda Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s statutom in pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih. 4.1 Svet UKC Ljubljana Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima enajst članov, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, en je predstavnik Mestne občine Ljubljana in en je predstavnik uporabnikov oziroma zavarovancev. Svet odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda ter sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb ter spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in odloča o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s statutom zavoda. Člani Sveta zavoda leta 2012: 1. Predstavniki ustanovitelja: mag. Elda Gregorič Rogelj (predsednica Sveta zavoda), dr. Maks Tajnikar, mag. Črtomir Časar, dr. Branko Mayr, Ksenija Mihovar Globokar, univ. dipl. prav., dr. Andrej Baričič. 2. Predstavniki zaposlenih: Marko Alauf, inž. tel. (podpredsednik Sveta zavoda), Nika Škrabl, univ. dipl. soc. ped., prim. Anton Kenig, dr. med. 3. Predstavnik Mestne občine Ljubljana: prim. Bogomir Gorenšek, dr. med. 4. Predstavnik uporabnikov: mag. Jakob Ceglar. 4.2 Strokovni svet Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana upoštevaje strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil. Strokovni svet sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta leta 2012 so: prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,višja svetnica, strokovna direktorica zavoda UKC Ljubljana, predsedujoča Strokovnemu svetu UKC Ljubljana, doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike, prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med., strokovni direktor Kirurške klinike, prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Nevrološke klinike, prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, strokovni direktor Ginekološke klinike, prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Pediatrične klinike, akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., višji svetnik, ambasador RS za znanost, strokovni direktor Stomatološke klinike, prim. mag. Darja Babnik Peskar, dr. med., svetnica, (do 30. septembra 2012 dr. Marija Prezelj, spec. med. biok.) predstavnica samostojnih klinik in kliničnih inštitutov za diagnostiko, prof.dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik (do 30. septembra 2012 prof. dr. Miha Žargi, dr. med., višji svetnik), predstavnik samostojnih klinik in kliničnih inštitutov za zdravljenje, Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. 4.3 Ožje vodstvo zavoda Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in strokovni direktor s pomočniki, glavna medicinska sestra zavoda in predstavnik Službe za odnose z javnostmi. Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter organizira in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteženje poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 11. avgusta 2009 do 10. avgusta 2013 je generalni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec. Generalni direktor ima pomočnike za ta področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, ekonomsko in finančno dejavnost, komercialno dejavnost ter informacijsko področje. Med pomočnike generalnega direktorja sodi tudi glavna medicinska sestra zavoda. Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost UKC Ljubljana, odgovoren je tudi za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z drugimi zdravstvenimi zavodi. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 18. aprila 2009 do 17. aprila 2013 je strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica. Strokovni direktor ima pomočnike za ta področja: za kakovost, izobraževanje in znanstveno-raziskovalno dejavnost. Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe pacientov in odgovarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah statuta glavna medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavoda. V mandatnem obdobju od 17. julija 2009 do 16. julija 2013 je glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses. Glavna sestra ima pomočnike za ta področja: za izobraževanje, higiensko-epidemiološko področje, področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi. 4.4 Vodenje klinik in kliničnih inštitutov Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov. Za več klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov, ki jih vodijo predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in strokovni direktor klinike

11 POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2012 Poslovno poročilo vsebuje ta pojasnila: Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10: 1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika; 2. Dolgoročne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma področnih strategij in nacionalnih programov; 3. Letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela; 4. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalnike, določene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih področjih dejavnosti; 5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela; 6. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let; 7. Oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan, in glede na ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kakovosti poslovanja posrednega uporabnika; 8. Oceno notranjega nadzora javnih financ; 9. Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj niso bili doseženi. Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski načrt za doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni cilji niso izvedljivi; 10. Oceno učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja, predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora; 11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poročilo o investicijskih vlaganjih. Poslovno poročilo vsebuje priloge: 1. Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana, 2. Raziskovalni programi v UKC Ljubljana, 3. Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije, 4. Raziskovalni projekti z naslova terciarja, 5. Poročilo projekta Diagnostično terapevtske službe (DTS) in prometni terminal v UKC Ljubljana. 6. Poročila služb strateškega upravljanja in poslovnoadministrativnih storitev. 1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP), Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05- UPB2, 15/08-ZPacP, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF), Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 15/08-ZPacP, 58/08, 107/10-ZPPKZ), Določila Splošnega dogovora za leto 2012 z aneksi, Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2012 z ZZZS. b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10, 110/11-ZDIU12), Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C), Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10), Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10, 104/11), Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11), Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12), Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10), Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03), Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03), Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09, 41/12), Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz 20 21

12 pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/10, 3/13), Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (št. dokumenta / z dne 15. decembra 2011). c) Interni akti zavoda Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana (2010), Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa, Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi, Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave (2010), Pravilnik o delu na področju civilne obrambe, zaščite in varnosti, Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti, Pravilnik o inovacijski dejavnosti, Pravilnik o internih strokovnih nadzorih, Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana (2010), Pravilnik o izobraževanju delavcev, Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti, Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov, Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti, Pravilnik o naročanju, Pravilnik o notranjem revidiranju, Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem, Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege, Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih, Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti (2010), Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami, Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic, Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih, Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih, Pravilnik o prostovoljskem delu, Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni, Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb, Pravilnik o spremembi pravilnika o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov (2010), Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi, Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov, Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih, Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva, Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC Ljubljana, Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu, Pravila o oddaji službenih stanovanj v najem, Pravila o službenih odsotnostih zunaj sedeža UKC Ljubljana, Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana, Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO), Poslovnik komisije za medicinsko etiko, Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, Poslovnik o načinu volitev članov Raziskovalnega sveta, Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila, Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov, Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb, Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti, Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice, Ocena tveganja z izjavo varnosti, Organizacijska navodila za postopek kadrovanja, Določila o poklicni odgovornosti zdravnika, Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, Požarni red. 2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA Strateški cilji UKC Ljubljana so: Referenčna evropska bolnišnica (krepitev terciarne dejavnosti in referenčnosti ustanove ter postopno ločevanje terciarne in sekundarne dejavnosti, krepitev razvojnoraziskovalnega dela, razvoj v vrhunski interdisciplinarni učni center, ohranjanje in krepitev ugleda UKC Ljubljana, pridobitev mednarodne akreditacije in certifikata ISO 9001); Pacient v središču pozornosti (izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, izboljšanje zadovoljstva pacientov, izvajanje dogovorjenih programov, uvajanje novih programov v skladu s potrebami prebivalstva, širitev programov pri dejavnostih z dolgimi čakalnimi dobami, zagotovitev enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe vsem pacientom, vzpostavitev partnerskega odnosa z uporabniki zdravstvenih storitev vključevanje pacientov v soodločanje); Učinkovita organizacija in upravljanje (vzpostavitev sodobne, učinkovite in prožne organiziranosti ter izboljševanje učinkovitosti upravljanja; zagotoviti ustrezno prostorsko ureditev in opremljenost; prenova, razvoj in oblikovanje sodobnih in učinkovitih organizacijskih enot; povečanje storilnosti dela in racionalizacija stroškov; doseganje finančne trdnosti in s tem dolgoročne stabilnosti poslovanja UKC Ljubljana; zagotavljanje ustrezne transparentnosti poslovanja (interna realizacija zaračunavanje storitev med organizacijskimi enotami znotraj UKC Ljubljana, beleženje stroškov po pacientih in zdravnikih, urejanje razmerij med javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih ); vzpostavitev in vzdrževanje sistema celovite kakovosti in varnosti; uvajanje kliničnih poti; investicije za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za opravljanje dejavnosti in izboljšanje tehnološke opremljenosti UKC Ljubljana; razvoj sodobne informacijske tehnologije (integracija informacijskih sistemov, uskladitev informacijskih storitev z zdravstvenimi procesi, zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, dejavno vključevanje v nacionalne in evropske projekte s področja e-zdravja); doseganje ravnotežja med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložljivimi viri; izboljšanje tehnične infrastrukture; večji pretok informacij, boljše interno komuniciranje in graditev pozitivnih odnosov z javnostmi); Motivirani in usposobljeni zaposleni (zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture ter stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, zagotavljanje kompetentnosti zaposlenih in zunanjih odjemalcev izobraževalnih storitev, vzpostavitev učinkovitega upravljanja človeških virov; spodbujanje strokovnega razvoja zaposlenih, usposabljanje zaposlenih za vodenje in upravljanje UKC Ljubljana, zagotavljanje pogojev za raziskovalno razvojno delo, inovativnost zaposlenih ); Odgovornost do okolja (krepitev povezav in sodelovanja z zdravstvenimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami na nacionalni ravni in v mednarodnem okolju, ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja, požarne varnosti in varstva pred sevanji ). 3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV V UKC Ljubljana smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) začeli uvajati uravnotežen sistem kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC ) po vidikih: Vidik pacientov in drugih odjemalcev: izpolnjevanje dogovorjenega delovnega programa, varna in uspešna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev, zadovoljni pacienti; Finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem odhodkov (racionalna raba virov, obvladovanje cen materiala in storitev ) in prihodkov (obseg in vrednost programov, financiranje programov, cene naših storitev ); Vidik poslovnih procesov: izboljšanje korporativnega upravljanja in organizacije dela, notranje učinkovitosti ter uspešnosti procesov, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja, izdelava in uvajanje protokolov oziroma kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol...; Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, spodbujanje inovativnosti, sistematično znanstvenoraziskovalno delo, hiter prenos znanja v prakso... V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC 1 postavili deset ključnih letnih ciljev: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana doseganje želenih izidov zdravljenja; Varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana; Obvladovanje čakalnih dob UKC Ljubljana; Zadovoljni pacienti in drugi odjemalci storitev UKC Ljubljana; Uravnoteženo finančno poslovanje UKC Ljubljana; Obvladovanje prihodkov; Obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela); Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana; Motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana; Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso. Za vse cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti, za katere smo že v finančnem načrtu in programu dela UKC Ljubljana za leto 2012 postavili merljive ciljne vrednosti (dopolnjenje v rebalansu), ki jih je sprejel Svet zavoda. UKC Ljubljana je redno spremljal uresničevanje posameznih ciljev, o rezultatih poslovanja tekoče informiral Svet Zavoda, Ministrstvo za zdravje (MZ) ter druge organizacije in sprotno ukrepal v primerih odstopanj. UKC Ljubljana je zaradi zaostrenih razmer poslovanja med letom 2012 izdelal sanacijskih program poslovanja vključno s sanacijskimi programi poslovanja klinik. Kazalnike uspešnosti še dograjujemo in razgrajujemo tako na ravni UKC Ljubljana kot na ravni klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot. 1 BSC Balanced Scorecard 22 23

13 4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V Poglavju 4 je predstavljana analiza uspešnosti uresničevanja desetih ključnih ciljev UKC Ljubljana leta Podatki o uresničevanju ciljev (kazalniki uspešnosti) in mednarodne primerjave s primerljivimi univerzitetnimi kliničnimi centri kažejo, da je UKC Ljubljana leta 2012 posloval uspešno in učinkovito. Na uspešnost uresničevanja nekaterih ciljev (npr. obvladovanje čakalnih dob) ima UKC Ljubljana le delen vpliv, saj je uresničevanje teh ciljev odvisno od razpoložljivih virov (z ZZZS dogovorjenega in priznanega obsega zdravstvenih programov). Iz Preglednice 1 je razvidna mednarodno primerljiva poslovna uspešnost in učinkovitost UKC Ljubljana z univerzitetnimi bolnišnicami (AKH Dunaj, Odense in Groningen). Preglednica 1: Primerjava ključnih kazalnikov UKC Ljubljana s primerljivimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri 4.1 Vidik pacientov in drugih odjemalcev CILJ 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov doseganje želenih izidov zdravljenj Ključni cilj UKC Ljubljana je mednarodno primerljiva uspešna obravnava naših pacientov. Strokovne analize in primerjave izidov zdravljenj (»Peer review«) nam omogočajo odkrivanje suboptimalne strukture in procesov ter zagotavljajo podlago za nenehno izboljševanje uspešnosti in kakovosti zdravstvene obravnave pacientov. UKC Ljubljana uvaja celovito spremljanje uspešnosti izidov zdravljenja (bolnišnične umrljivosti), prioritetno za tista bolezenska stanja oziroma posege, na katere lahko izrazito vplivamo z vodenjem ter strokovnim in kakovostnim delom. Izbrani kazalniki kažejo uspešnost zdravstvene obravnave bolezenskih stanj, kot so npr. akutni srčni infarkt, holecistektomija zaradi žolčnih kamnov, resekcije pankreasa, zlom vratu stegnenice, radikalna prostatektomija, število porodov in delež maternalne umrljivosti, kompleksni posegi na požiralniku itd. Iz preglednice 2 je razvidna uspešnost izbranih izidov zdravljenj v UKC Ljubljana v primerjavi s povprečjem evropskih odličnih bolnišnic, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Kakovost medicine (IQM). UKC Ljubljana dosega pri izbranih kazalnikih izidov zdravljenj nižjo umrljivost, kot je povprečje v evropskih odličnih bolnišnicah, kar potrjuje našo uspešnost. Leta 2013 bomo še naprej širili kazalnike uspešnosti zdravstvene obravnave na ravni UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov. UKC Ljubljana bo še naprej zbiral, analiziral in izboljševal kazalnike kakovosti zdravstvenih obravnav v okviru programa»kakovost v zdravstvu Slovenije«, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije UKC Ljubljana Allgemeines Krankenhaus der Stadt Wien University Medical Center Groningen OUH Odense University Hospital Število postelj Ambulantni obiski prvi Ambulantni obiski skupaj s FD EDH, DH BOD Število hospitalnih bolnikov Celoten prihodek (v EUR) Presežek odhodkov v letu (v EUR) Presežek odhodkov kumulativno Povpr. št. zaposlenih (iz stanj konec meseca) zdravniki negovalni kader drugo Prihodek/zaposlenega (v EUR) Prihodek/hospitalnega bolnika (v EUR) Zasedenost postelj 71,32 % 82,33 % 66,49 % Ležalna doba (št. dni) 5,6 5,3 3,7 Število hosp. bolnikov/zdravnika 83,2 62,9 80,

14 Preglednica 2: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana prikaz izbranih kazalnikov ter primerjava z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM) UKCL IQM bolnišnice delež umrlih 2011 delež umrlih 2012 delež umrlih 2011 število hospitaliziranih imenovalec število umrlih števec število hospitaliziranih imenovalec število umrlih števec Starostna skupina KAZALNIK IZIDOV ZDRAVLJENJA v UKC LJUBLJANA Srčni infarkt delež umrlih nad 19 let ,69 3,42 8, let ,00 1,61 3, let ,21 0,41 4,20 Srčni infarkt delež umrlih let ,01 3,23 9 nad 84 del ,96 18,75 19 delež umrlih ,44 0,15 0,44 Holecistektomija zaradi žolčnih kamnov ,69 4,19 8,40 število resekcij pankreasa, delež umrlih Resekcije pankreasa, delež umrlih ,84 4,96 5,10 zlom vratu stegnenice, vse starostne skupine Zlom vratu stegnenice, vse starostne skupine, delež umrlih pod 60 let ,00 0,53 0, let ,71 1,96 1, let ,58 4,33 3, let ,23 6,45 5 Zlom vratu stegnenice, starostna skupina, delež umrlih let ,54 5,95 8 nad 89 let ,24 11, ,00 0,00 0,21 radikalna prostatektomija, delež umrlih Radikalna prostatektomija, delež umrlih ,00 0,00 0,003 Število porodov in delež maternalne umrljivosti ,33 0,00 7,30 kompleksni posegi na požiralniku, delež umrlih Kompleksni posegi na požiralniku, delež umrlih CILJ 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov Pomemben cilj UKC Ljubljana je nenehno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem, zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientov v UKC Ljubljana) in doseganje evropskih standardov odličnih bolnišnic. V UKC Ljubljana je bilo leta 2012 zabeleženih varnostnih zapletov pri zdravstveni obravnavi pacientov. Največ je bilo razjed zaradi pritiska in padcev, sledijo pa napake pri dajanju zdravil, napake pri postopkih in posegih, zapleti pri invazivnih posegih, napake na opremi med izvajanjem zdravstvene obravnave, samopoškodbe, pogrešitev pacienta in napake v prepoznavi pacienta. Med zabeleženimi varnostnimi zapleti je bilo 53 opozorilnih nevarnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov. Število sporočenih oziroma zabeleženih varnostnih zapletov sicer nekoliko narašča, kar pa je posledica izboljševanja delovanja sistema nadzora nad varnostnimi zapleti in večje ozaveščenosti zaposlenih za dosledno in celovito poročanje (kultura poročanja). Skladno z navodili za izvajanje varnostnih pogovorov je bilo leta 2012 izvedenih 133 varnostnih pogovorov. V 19 primerih je bil sprožen postopek vzročno-posledične analize. Na osnovi omenjenih analiz so bili izvedeni preventivni in korektivni ukrepi. Rezultati analiz se predstavljajo na internih izobraževanjih za zaposlene z namenom širjenja varnostne kulture v UKC Ljubljana. Padci pacientov so med najpogosteje prijavljenimi varnostnimi zapleti. Leta 2012 lahko opazimo rahel porast njihovih prijav. Število padcev hospitaliziranih pacientov/1.000 bolniško oskrbnih dni je znašalo 1,33. Leta 2009 smo izdelali varnostni protokol Preprečevanje padcev odraslih pacientov, ki smo ga z načrtnim izobraževanjem zaposlenih leta 2010 in 2011 uvajali v prakso. Leta 2012 smo pridobili 260 sodobnejših postelj, ki omogočajo večjo varnost pacientov. 94 odstotkov padlih pacientov je po padcu pregledal zdravnik, pri 12 odstotkov pa je bil izdelan varnostni pogovor. Uvedli smo aktivni pristop k iskanju vzrokov nastanka padca, pri katerih so nastale večje posledice. Rezultate analiz predstavljamo v okviru izobraževanj za širjenje varnostne kulture v UKC Ljubljana, ki jih organizirata pooblaščenki za varnost pacientov. Leta 2012 je bilo v UKC Ljubljana 952 pacientov z razjedo zaradi pritiska (RZP), kar predstavlja prevalenco 8,9 s razjedami. 694 pacientov je RZP pridobilo med hospitalizacijo, incidenca znaša 6,5, kar predstavlja 73 odstotkov vseh razjed. RZP se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji, razjedo je imelo 377 pacientov, starejših od 80 let. Življenjska doba se podaljšuje, veča se skupina starostnikov, zato lahko predvidevamo, da se bomo v prihodnje srečevali s porastom pacientov z RZP in stroškov za zdravljenje. Nujno potrebno je že ob sprejemu pacienta v bolnišnico oceniti njegovo stopnjo ogroženosti za nastanek RZP in pripraviti individualni preventivni program z ustreznimi pripomočki. V UKC Ljubljana opažamo neskladje rezultatov kazalnika kakovosti RZP, ki ga sporočamo na Ministrstvo za zdravje, z rezultati, ki so dosegljivi v svetovni literaturi. Zato smo 31. maja 2012 izvedli presečno študijo, s katero smo želeli ugotoviti točkovno prevalenco in incidenco RZP in kako v praksi izvajamo preventive dejavnosti pri pacientih z RZP. Za študijo smo uporabili enako metodologijo in nabor podatkov kot EWMA. Rezultati so bili primerljivi z evropskimi študijami in so pokazali, da je prevalenca v UKC Ljubljana 11,27 odstotka, incidenca pa 8,91 odstotka. V UKC Ljubljana je nastalo 79 odstotkov RZP, 46,38 odstotka pacientov z RZP je bilo obravnavnih brez preventivnih pripomočkov (preventivne blazine), samo 40 odstotkov pacientov z RZP je bilo prijavljenih. Leta 2012 je bil prenovljen protokol preprečevanja RZP, na podlagi podatkov pa so bili prenovljeni tudi cilji. Leta 2012 se je znižalo število vseh hospitaliziranih pacientov, koloniziranih z MRSA na pacientov. Znižalo se je tudi število pacientov, ki je MRSA pridobilo v UKC Ljubljana. Cilje smo v celoti dosegli, spodbudni so tudi trendi

15 Preglednica 3: Kakovostna in varna obravnava pacientov UKC Ljubljana prvi pregled v ambulanti za kognitivne motnje (redno: s 194 dni na 123 dni), KAZALNIK Število vseh padcev hospitaliziranih pacientov na oskrbnih dni Razjede zaradi pritiska pacienti, ki so pridobili RZP v bolnišnici Število vseh hospitaliziranih pacientov, koloniziranih z MRSA, na pacientov Število pacientov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu na pacientov Število pacientov, ki so MRSA pridobili v ustanovi, na pacientov CILJ 3: Obvladovanje čakalnih dob Pravočasna obravnava oziroma zdravljenje pacientov glede na njihove potrebe je za uspešno zdravljenje in kakovost življenja zelo pomembna. Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem dogovorjeni obseg delovnega programa z ZZZS in razpoložljiva sredstva za ta namen ter razpoložljivost in učinkovitost virov za izvedbo programa (človeški viri, zasedenost medicinske opreme ). UKC Ljubljana si je v sodelovanju s financerjem (ZZZS) prizadeval za obvladovanje čakalnih dob v okviru predpisanih dopustnih dob s podajanjem predlogov za prestrukturiranje sredstev v skladu s potrebami pacientov, optimizacijo procesov, storilnostjo kadra in izrabe obstoječih virov (opreme in prostora). Čakalne dobe smo spremljali mesečno na ravni UKC Ljubljana in klinik. Objavljali smo jih na spletni strani in o njih redno informirali Svet zavoda, Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) ter ZZZS. V UKC Ljubljana smo na dan 31. december 2012 vodili 302 čakalna seznama. Čakalni seznami se vodijo v elektronski obliki v različnih računalniških programih. Z nadaljnjo posodobitvijo in prilagoditvijo računalniških sistemov bomo zagotovili vse podatke, ki jih za nadzor nad čakalnimi dobami in čakajočimi zahteva IVZ, ter upoštevali določila Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Pravilnik). Podatki bodo preglednejši tako za zdravstveno osebje kot za pacienta in druge zdravstvene ustanove (Ministrstvo za zdravje, ZZZS in IVZ). Na dan 31. december 2012 je na vse vrste zdravstvenih storitev v UKC Ljubljana skupno čakalo bolnikov (31. decembra 2011 pa ). Od tega jih je na prve ambulantne preglede čakalo (63,3 odstotka vseh čakajočih), na hospitalne posege (17,2 odstotka vseh čakajočih) in za diagnostične posege (19,5 odstotka vseh čakajočih) pacientov (10,92 odstotka od vseh čakajočih) je čakalo na izvedbo Realizacija Iz FN 12 1,21 1,42 1,25 1,33 < 2,20 4,28 4,95 5,80 6,50 < 10,00 5,93 6,44 6,07 4,66 < 7,00 3,54 4,12 4,29 3,31 < 5,00 2,39 2,32 1,77 1,35 < 2,30 Cilj zdravstvene storitve dlje, kot je s Pravilnikom določena dopustna čakalna doba. Le-ta je bila razvidna v 49 čakalnih seznamih: 19 ambulantnih, 24 hospitalnih in 6 diagnostičnih. Med vsemi čakajočimi je bilo pacientov, ki so kljub predolgi čakalni dobi še vedno želeli opraviti storitev v UKC Ljubljana oziroma so želeli, da jim storitev opravi izbrani zdravnik. V primerjavi z letom 2011 med čakalnimi seznami s čakalno dobo, daljšo od dopustne, ni več nedopustnih čakalnih dob za prvi pregled v angiološki ambulanti (redno), za koronarografije (z in brez PTCA), prvi pregled v ambulanti za kognitivne motnje, za angioplastiko STENT in COIL intrakranialna embolizacija anevrizme, oftamološke operacije v lokalni anesteziji (mali posegi), v ambulanti za nevrooftalmologijo in ambulanti za vitreoretinalno kirurgijo. Razlogi so predvsem v prečiščevanju čakalnih seznamov in povečanem obsegu dela (dodatne ambulante). Pričakujemo, da se bo trend skrajševanja čakalnih dob nadaljeval. V zadnjem času je opazno povečanje števila čakajočih, ki imajo napotnico z oznako hitro (prvi pregled v endokrinološki in revmatološki ambulanti, urologija rakave bolezni). Čakalna doba je že daljša od dopustne. V zadnjem letu smo zabeležili opazno skrajšanje čakalnih dob za te zdravstvene storitve: prvi pregled v angiološki ambulanti (hitro: s 182 dni na 100 dni; redno z 272 dni na 170 dni), koronarografije z in brez PTCA (redno: s 190 dni na 140 dni), elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčne ablacije (odrasli redno: s 370 dni na 230 dni), prvi pregled v hematološki ambulanti (redno: s 180 dni na 90 dni), prvi pregled v ambulanti za bolezni perifernega živčevja (redno: s 105 dni na 32 dni), KAS (karotidna angioplastika stent) (redno: z 200 dni na 66 dni), COIL (intrakranialna embolizacija anevrizme) (redno: z 200 dni na 31 dni), laparoskopija, histeroskopija (diagnostika, operacije) (redno: s 180 dni na 90 dni), genetski posvet na ginekologiji (redno: s 128 dni na 48 dni), klinična genetika na pediatriji (hitro: z 90 dni na 16 dni; redno s 120 dni na 16 dni), prvi pregled v ambulanti za virusna jetrna obolenja (HCV) (hitro: s 127 dni na 63 dni), prvi pregled v ambulanti za refraktivno kirurgijo in bolezni roženice (redno: s 180 dni na 90 dni), prvi pregled v ambulanti za nevrooftalmologijo (redno: s 191 dni na 89 dni), prvi pregled v ambulanti za vitreoretinalno kirurgijo (redno: s 193 dni na 89 dni), laserski posegi na očeh z laserjem Yag (redno: s 180 dni na 60 dni), operacije benigne patologije grla in žrela (redno: s 180 dni na 90 dni), ušesne operacije v lokalni in splošni anesteziji (redno: s 180 na 120 dni). V nekaterih dejavnostih se čakalne dobe še vedno povečujejo oziroma se ne skrajšujejo in ostajajo nad dopustnimi čakalnimi dobami: prvi pregled v ambulanti za motnje presnove maščob (redno: 190 dni), elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčne ablacije (otroci, redno: 500 dni zaradi okvare aparata so te preiskave za otroke lahko zelo nevarne, zato jih trenutno ne izvajajo), 24-urni holter monitoring v kardiorespiratornem laboratoriju (redno: 225 dni), prvi pregled v endokrinološki ambulanti (hitro: 181 dni, redno: 251 dni), prvi pregled v revmatološki ambulanti (hitro: 320 dni, redno: 339 dni), hospitalni poseg v maksilofacialni kirurgiji (redno: 380 dni), oralno-kirurški ambulantni posegi (hitro: 138, redno: 193 dni), BHP (benigna hiperplazija prostate) (redno: 365 dni brez katetra, 250 dni s katetrom), razni urološki posegi (na sečevodu, sečnici, penisu in drugje redno: od 300 do 365 dni), urološke operacije tumorjev (hitro: 90 do 150 dni), drugi posegi na ledvici (redno: 260 dni), operacije fimoze odrasli (hitro: 100 dni, redno 330 dni), operacije stresne inkontinence (redno: prolift 360 dni, TVT 600 dni), prvi pregled v flebološki ambulanti (redno: 330 dni), prvi pregled v ambulanti za limfedeme (redno: 246 dni), prvi pregled v ambulanti za poklicna obolenja kože (redno: 253 dni), prvi pregled v ambulanti za dermatoonkologijo (redno: 223 dni), operacije strabizma (redno: 210 dni), prvi pregled v ambulanti za okuloplastično kirurgijo (redno: 263 dni), endoproteza kolkov (hitro: 140 dni), endoproteza kolena (hitro: 180 dni, redno: 395 dni), operacije mandljev in žrelnice pri otrocih (redno: 240 dni), prvi pregled v avdiovestibuloški ambulanti (redno: 240 dni), perfuzijska scintigrafija miokarda cikloergometrija (hitro: 110 dni, redno: 187 dni), preiskava DAT SCAN (redno: 270 dni). Posebno težavo predstavljajo čakalne dobe za zdravljenje v zobozdravstveni dejavnosti, ki v večini primerov presegajo dopustno čakalno dobo. Leta 2012 so bili opravljeni interni administrativni nadzori nad vodenjem čakalnih seznamov na Interni kliniki, KO za žilne bolezni in KO za hipertenzijo ter na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Ugotovitve nadzora so pokazale, da se vodenje čakalnih seznamov izboljšuje, nadaljevali pa bomo nadzore in izobraževanje zdravstvenega osebja. Podatke o vseh čakalnih dobah in številu čakajočih posodabljamo mesečno. Vse čakalne dobe enkrat mesečno objavimo na spletni strani stanje na zadnji dan v mesecu. Podatke mesečno dajemo IVZ, ki je 1. septembra 2012 razširil seznam zdravstvenih storitev in specialističnih ambulant, za katere moramo podatke sporočati mesečno. Od takrat naprej mesečno sporočamo podatke za 35 zdravstvenih storitev in 10 specialističnih ambulant. Enkrat letno sporočimo podatke z vseh čakalnih seznamov (pričakovano čakalno dobo, število čakajočih in število čakajočih nad dopustno čakalno dobo) na IVZ za potrebe Ministrstva za zdravje

16 Preglednica 4: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana Realizacija Cilj KAZALNIK Iz FN pričak. ČD pričak. ČD pričak. ČD pričak. ČD Čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled ali poseg (na zadnji dan leta/obdobja) Interna klinika KO za žilne bolezni angiografije koronarografije + PTCA (Balonska diletacija kor. arterij) Interna klinika KO za kardiologijo Interna klinika KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija odrasli Interna klinika- KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija otroci Interna klinika KO za revmatologijo Revmatološka ambulanta Interna klinika KO za hematologijo Hematološka ambulanta Interna klinika KO za endokr., diabet. in presn. bol.-endok. Endokrinološka ambulanta Kirurška klinika KO za kirurgijo srca in ožilja operacije na odprtem srcu Kirurška klinika KO za travmatologijo odstranitev OSM-ex v splošni anesteziji Kirurška klinika KO za nevrokirurgijo operacija hrbtenice Kirurška klinika KO za urologijo malignom prostate * Kirurška klinika KO za urologijo tumor ledvice * Kirurška klinika KO za urologijo drugi posegi na ledvici, Kirurška klinika KO za abdominalno kirurgijo operacija kile odrasli Kirurška klinika KO za abdominalno kirurgijo operacije žolčnih kamnov Nev. klinika KO za vaskularno nev. in int. nev. terapijo KAS kariotidna angioplastika stent Ginekološka klinika KO za ginekologijo Pro-lift (operacija stresne inkontinence) Ginekološka klinika KO za ginekologijo TVT (operacija stresne inkontinence) Dermatovenerološka klinika Ambulanta za dermatoonkologijo Očesna klinika operacije strabizma odrasli Očesna klinika Ambulanta za okuloplastično kirurgijo Ortopedska klinika ENDoproteza kolkov Ortopedska klinika ENDoproteza kolena Ortopedska klinika operacije hrbtenice Ortopedska klinika operacija rame Klinika za otorino. in cerviko. kirurgijo operacije mandljev in žrelnice pri otrocih Klinika za otorino. in cerviko. kirurgijo Audiovestibuloška ambulanta perf.scint.miokarda - farmakološka obremenitev Kl. za nuklearno medicino V preglednici 5 prikazujemo čakalne dobe za preiskave CT in MR, nekatere so se v primerjavi z letom 2011 skrajšale, nekatere pa podaljšale. Razlog za podaljšanje je povečano število napotenih pacientov. Čakalne dobe za vse vrste preiskav so v dopustnih mejah. Preglednica 5: Čakalne dobe za preiskave CT in MR od leta 2009 dalje na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR) Vrsta storitev Čakalna doba se je skrajšala tudi pri nekaterih prospektivnih programih, in sicer predvsem zaradi povečane realizacije tovrstnih storitev, za katere je ZZZS zagotavljala plačilo v celoti oziroma je bilo plačanih do 10 odstotkov preseganja letnega plana. OE Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto /2011 čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan skrajšanje oz. podaljšanje čakalne dobe (v dnevih) CT abdomen (trebuh) KIR CT torax (prsni koš) KIR CT nevra (glava, vrat) KIR CT obrazni deli KIR CT skelet KIR CTA glave KIR CT srca KIR CTA ožilja KIR CT artrografija KIR MR abdomen (trebuh) KIR MR nevra (glava, vrat) KIR MR obrazni deli KIR MR skelet KIR MR srca KIR MRA ožilje KIR MR artro KIR MR toraks (prsni koš) KIR MR za otroke (z anestezijo) KIR

17 Preglednica 6: Čakalne dobe za prospektivne primere od leta 2009 dalje Vrsta storitev Klinika, klinični oddelek Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto /2011 čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan skrajšanje oz. podaljšanje čakalne dobe (v dnevih) ANGIOGRAFIJE Interna klinika, KO za žilne bolezni KORONAROGRAFIJE (z in brez PTCA) Interna klinika, KO za kardiologijo 60 do do OPERACIJE KIL Kirurška klinika, KO za kirurške okužbe OPERACIJE KILE Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo OPERACIJA KILE OTROCI Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in IT 10 do OPERACIJA ŽOLČNIH KAMNOV Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo DEBELOST Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo OPERACIJE NA OŽILJU Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja OPERACIJE NA ODPRTEM SRCU Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja OPERACIJA ŠČITNICE Kirurška klinika, KO za torakalno kirurgijo OPERACIJA KARPALNEGA KANALA Kir. kl., KO za plast., rek. in estet. krg. in opek ENDOPROTEZA KOLKA Ortopedska klinika ENDOPROTEZA KOLENA Ortopedska klinika ARTROSKOPIJE V LOKALNI ANESTEZIJI Kirurška klinika, KO za travmatologijo ARTROSKOPIJA KOLENA Ortopedska klinika ARTROSKOPIJA KOLKA Ortopedska klinika ARTROSKOPIJA GLEŽNJA Ortopedska klinika ARTROSKOPIJA KOMOLCA Ortopedska klinika RAMENSKI SKLEPI Kirurška klinika, KO za travmatologijo 90 do OPERACIJA RAME Ortopedska klinika ODSTRANITEV OSM-EX Kirurška klinika, KO za travmatologijo 365 do OPERACIJE HRBTENICE Kirurška klinika, KO za nevrokirurgijo do OPERACIJA HRBTENICE Ortopedska klinika BENIGNA HIPERPLAZIJA PROSTATE (BHP) s katetrom BENIGNA HIPERPLAZIJA PROSTATE (BHP) brez katetra OPERACIJA STRESNE INKONTINENCE PROLIFT OPERACIJA STRESNE INKONTINENCE TVT LAPAROSKOPIJA, HISTEROSKOPIJA (diagnostika, operacije) Kirurška klinika, KO za urologijo 90 do Kirurška klinika, KO za urologijo Ginekološka klinika, KO za ginekologijo Ginekološka klinika, KO za ginekologijo do Ginekološka klinika, KO za reprodukcijo Preglednica 6: Čakalne dobe za prospektivne primere od leta 2009 dalje Vrsta storitev Klinika, klinični oddelek Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto /2011 čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan čakalna doba (v dnevih) na dan skrajšanje oz. podaljšanje čakalne dobe (v dnevih) OPERACIJE SIVE MRENE (lokalna anestezija) Očesna klinika OPERACIJE MANDLJEV IN ŽRELNICE PRI OTROCIH Klinika za ORL IN CFK UŠESNE OPERACIJE V SPLOŠNI ANESTEZIJI Klinika za ORL IN CFK UŠESNE OPERACIJE V LOKALNI ANESTEZIJI Klinika za ORL IN CFK OPERACIJA BENIGNE PATOLOGIJE GRLA IN ŽRELA Klinika za ORL IN CFK OPERACIJA NA PODROČJU NOSU lokalna anestezija Klinika za ORL IN CFK OPERACIJA NA PODROČJU NOSU splošna anestezija Klinika za ORL IN CFK

18 CILJ 4: Povečati zadovoljstvo pacientov UKC Ljubljana UKC Ljubljana si je tudi leta 2012 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva svojih pacientov. Zadovoljstvo pacientov smo spremljali s standardiziranim internim vprašalnikom, in sicer: v hospitalni obravnavi (sprejem v bolnišnico; komunikacija z zdravstvenim osebjem, zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti; čistoča; bolnišnično perilo in prehrana; informiranje; zasebnost; lajšanje bolečine; odpust iz bolnišnice) in v specialistično-ambulantni obravnavi (naročanje in čakanje v čakalnici; seznanitev z vzrokom za čakanje; zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo; odnos osebja; informacije in navodila po zaključku obravnave; spoštovanje zasebnosti; čistoča in urejenost prostorov). Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo v UKC Ljubljana leta 2012 je bila 4,66 in se je glede na leto 2011 zvišala. Pacienti so pri bolnišnični obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin (4,88), sledijo ocene glede: količine informacij (4,84), odnosa zaposlenih (4,80), razumljivosti informacij (4,79) ter spoštovanja pravice do zasebnosti (4,76). Najslabše so hospitalizirani pacienti ocenili seznanjenost s pravicami in dolžnostmi (4,17) in možnost sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi (4,37). Ocene so se na vseh področjih popravile, razen glede seznanjenosti s pacientovimi pravicami in dolžnostmi, pri čemer je ocena glede na leto 2011 padla. Ocena se je znižala samo na določenih enotah, ki pa bodo podatek vsebinsko preučile in pripravile korektivne ukrepe. Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo so dosegli: Klinika za nuklearno medicino (4,90), Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike (4,87), ki je leta 2012 oceno izboljšala na vseh področjih, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo Kirurške klinike (4,84), Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike (4,81), Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije Interne klinike (4,75) ter Klinični oddelek za nevrokirurgijo Kirurške klinike (4,75). Največji porast ocene je razviden na KO za perinatologijo Ginekološke klinike (s 4,50 leta 2011 na 4,87 leta 2012), na KO za urologijo Kirurške klinike (s 4,26 na 4,42) ter na Kliniki za otorinolaringologijo (s 4,44 na 4,58). Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo leta 2012 je bila 3,87 in se je glede na leto 2011 zvišala. Pacienti so v specialistični ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje pravice do zasebnosti z oceno 4,88, sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih (4,69), zdravstvene obravnave (4,60), prejetih informacij (4,51), postopka naročanja (4,46) in časa čakanja na pregled (4,16). Najslabše pa so ocenili ponovno obveščanje o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot 30 dni) z oceno 1,78 ter seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici (več kot 60 minut) z oceno 1,90. Ocene so se na vseh področjih popravile, razen na področju seznanjenosti z vzroki za daljše čakanje v čakalnici, pri čemer se je ocena glede na leto 2011 znižala. Ob tem velja izpostaviti, da se je leta 2012 delež pacientov, ki so čakali več kot 60 minut, zmanjšal. Na oceno so močno vplivale slabe ocene dveh klinik, kjer pa je bil delež pacientov, ki je čakal več kot 60 minut, zelo majhen (1 do 5 odstotkov anketiranih). Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo so dosegli: Center za vojne veterane Interne klinike (4,26), KO za ginekologijo Ginekološke klinike (4,17), Služba za pljučne bolezni Pediatrične klinike (3,98), KO za torakalno kirurgijo Kirurške klinike, Stomatološka klinika (3,93) ter KO za nevrofiziologijo Nevrološke klinike (3,93). Največji porast ocene je razviden na Kliniki za otorinolaringologijo (s 3,57 na 3,89), na Očesni kliniki (s 3,46 na 3,73) ter na Centru za vojne veterane Interne klinike (s 4,05 na 4,26). Med urgentnimi ambulantami, kjer pacienti izpolnjujejo enak vprašalnik kot v specialističnih ambulantah, razen vprašanja o ponovnem obveščanju o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot 30 dni), so najboljšo oceno dosegli v Sprejemno-urgentni ambulanti Pediatrične klinike (4,26) ter v Urgentni ambulanti Ginekološke klinike (4,40). Spremljali smo tudi pritožbe in pohvale pacientov, njihovih svojcev oziroma sorodnikov (Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana). Delež pritožb se je znižal, delež pohval pa povišal. Meritve smo izvajali na ravni UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov. Od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 je bilo v delovodnik Urada za pritožbe in pohvale (Urad) vknjiženih 333 zadev (leta 2011 pa 329). Leta 2012 je prispelo v Urad 333 vlog (leta 2011 pa 329). V posamezni vlogi so lahko hkrati opisane pritožbe, pohvale in drugo. Ocenjujemo, da večje število pritožb v primerjavi s preteklimi leti (spodnja preglednica) ni posledica dejanskega poslabšanja razmer, temveč večje ozaveščenosti pacientov in aktivne politike UKC Ljubljana na tem področju. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti iz 20. člena ZPacP bi lahko občutno znižalo število prispelih pritožb, zato bo treba še intenzivneje delati na tem. Preglednica 7: Zadovoljstvo pacientov ter pritožbe in pohvale pacientov UKC Ljubljana KAZALNIK Realizacija iz FN 12 Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično obravnavo 4,62 4,65 4,66 4,70 Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo 3,85 3,87 4,00 Čakanje v ambulanti - delež pacientov, ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega vprašalnika) 75,70 75,80 100,00 Število pritožb na 100 pacientov 0,15 0,18 0,21 0,16 < 0,20 Število pohval na 100 pacientov 0,06 0,12 0,11 0,12 > 0, Finančni vidik CILJ 5: Uravnoteženo finančno poslovanje (prihodki = odhodki) UKC Ljubljana Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati čim bolj uravnoteženo finančno poslovanje (koeficient celotne gospodarnosti poslovanja = 1). Varčevalni ukrepi, ki jih izvaja ZZZS od leta 2009 (zniževanje cen zdravstvenih storitev ) močno vplivajo na prihodke in poslovanje UKC Ljubljana. Že v začetku leta 2012 smo se zavedali, da bodo zaradi napovedanega omejevanja finančnih sredstev pogoji poslovanja izredno težki. Organizacijske enote so pripravile vrsto varčevalnih ukrepov z namenom obvladovanja stroškov dela, stroškov materiala in storitev. Varčevalni ukrepi ZZZS in Ministrstva za zdravje, sprejeti maja in junija 2012, so zahtevali spremembo letnega finančnega načrta, ker so bili sprejeti ukrepi veliko bolj omejevalni od pričakovanih. Rebalans finančnega načrta za leto 2012 je bil pripravljen zaradi: novih varčevalnih ukrepov ZZZS, ki so znižali cene zdravstvenih storitev za 3 odstotke; ukrepov ZUJF-a, ki učinkujejo na področjih zmanjševanja prihodkov za pokrivanje stroškov dela (plače, regres, dopust); sprememb posameznih področij delovnega načrta glede na pričakovan plačan obseg realizacije programov. Cilj Znižanje cen storitev s strani ZZZS za 3 odstotke in ukrepi ZUJF-a so povzročili znižanje načrtovanih prihodkov v rebalansu finančnega načrta za leto Zato so člani sveta zavoda zadolžili vodstvo UKC Ljubljana in vodstva posameznih klinik, da za stabilizacijo poslovanja do konca leta (oktober december 2012) pripravijo dodatne sanacijske ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani za izboljšanje pogojev poslovanja tako, da bo zagotovljeno nemoteno uresničevanje načrtovanega delovnega programa do konca leta. Na podlagi zadane naloge je vodstvo UKC Ljubljana izvedlo več sestankov z vsemi vodstvenimi strukturami organizacijskih enot, obrazložilo izpad prihodkov in težek finančni položaj ter jih pozvalo k dodatnim dejavnostim za zagotavljanje vzdržnega poslovanja. Organizacijske enote so pripravile in uresničevale varčevalne ukrepe za obvladovanje svojih stroškov. UKC Ljubljana je leta 2012 v večini dejavnosti presegel delovni program glede na načrtovani delovni načrt, dogovorjen v pogodbi in aneksih, sklenjenih z ZZZS. Realizirani odhodki so presegli ustvarjene prihodke za 4,98 milijona evrov. Koeficient gospodarnosti poslovanja UKC Ljubljana za leto 2012 znaša 0,989 in minimalno odstopa od zastavljenega cilja. Izguba je posledica s strani ZZZS neplačanega, a izvedenega programa zniževanja cen zdravstvenih storitev in podcenjenosti nekaterih zdravstvenih programov, ki jih izvaja UKC Ljubljana

19 Preglednica 8: Gospodarnost poslovanja UKC Ljubljana KAZALNIK Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki/celotni odhodki) Odstopanje realiziranega programa ZZZS od načrtovanega CILJ 6: Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana UKC Ljubljana je za obvladovanje prihodkov leta 2012 izvedel vrsto aktivnosti, in sicer : skušal je zagotoviti čim bolj ustrezen obseg in vrsto programov v skladu s potrebami pacientov (prebivalstva); prizadeval si je za pridobitev dodatnih sredstev za povečanje ali boljše vrednotenje že obstoječih programov (specialistično-ambulantna dejavnost pediatrije), za financiranje novih programov (vstavitev umetnega srca, implantacija umetne šarenice) in za širitve obstoječih programov z dolgimi čakalnimi dobami iz prihrankov stabilizacijskih ukrepov (specialistično-ambulantna dejavnost internistike, pulmologije, endokrinologije, nevrologije, oftamologije, ORL, perfuzijska scintigrafija miokarda). Začasno smo prevzeli del programa preiskav PET CT od Onkološkega inštituta; tekoče je spremljal realizacijo programa s ciljem minimalnega odstopanja realizacije od programa, dogovorjenega z ZZZS na hospitalni (število hospitalnih primerov ABO, število obteženih primerov ABO), ambulantni (točke, obiski) in operativni dejavnosti (število operacij); prestrukturiral je določene programe v okviru enakih sredstev z namenom uskladitve plačanega programa z realizacijo storitev. Pri svojem delu smo se prilagajali potrebam pacientov (prebivalstva). Povečali smo predvsem storitve, ki se morajo izvajati prednostno in na njihov obseg ne moremo vplivati (urgentna dejavnost internistike, kirurgije, nevrologije); skrbel je za pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov in pravilno evidentiranje programov. ZZZS je izvajal nadzor nad pravilnostjo izvajanja in obračuna zdravstvenih storitev. Leta 2012 je bilo skupno opravljenih 59 nadzorov, od tega je bilo 29 v specialistično-ambulantnem programu in 30 nadzorov v hospitalnem programu. Pregledi so bili izvedeni na vseh klinikah in v vseh zdravstvenih dejavnostih. Skupno je bilo pregledano 537 specialistično-ambulantnih primerov, 40 primerov enodnevnega hospitalnega zdravljenja in 533 primerov bolnišničnega zdravljenja. Največ primerov je bilo pregledanih na Interni kliniki, Kirurški kliniki, Očesni kliniki in Ginekološki kliniki. Na več ugotovitev glede Realizacija Cilj iz FN 12 0,995 0,999 0,990 0,989 1,000 bolnišnična dejavnost 1,8 % 1,6 % 0,5 % 3,6 % ± < 0,5 % ambulantna dejavnost 2,4 % 11,6 % 2,6 % 1,0 % ± < 0,5 % ostale dejavnosti 1,1 % 8,4 % 8,0 % 13,4 % + < 0,5 % nepravilnosti obračuna zdravstvenih storitev so klinike podale pritožbe, ki pa žal niso bile upoštevane. Pritožbe obravnavajo isti nadzorni zdravniki, ki izvajajo tudi nadzor. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je ZZZS zaračunaval pogodbene kazni. V skupnem znesku je bilo zaračunano evrov, v štirih primerih je bila zaračunana kazen večja od vrednosti nepravilnega obračuna storitev. Da bi v celoti zagotovili pravilnost obračuna, smo izvedli učne delavnice za informiranje zaposlenih, da pridobijo znanja o pravilnem načinu dela, izogibanju napakam ter obrazložitev vseh morebitnih nejasnosti vsem odgovornim za beleženje. Izvedli smo ta izobraževanja za skupine primerljivih primerov (SPP): delavnica za kodiranje storitev SPP za zdravnike in sodelavce (december 2012), delavnica v sodelovanju z ZZZS za administrativne delavce in sodelavce v zvezi s projektom ZZZS Izdatki, evidenca storitev (december 2012), interni nadzor kodiranj storitev SPP na Kliniki za ORL (novembra 2012), interni nadzor kodiranj storitev SPP na Kirurški kliniki (KO za urologijo julij 2012), mesečni popravki nepravilno kodiranih ali nepravilno razvrščenih storitev SPP (neposredno pred fakturiranjem). črpanje sredstev iz javnih razpisov za projekte novih zdravstvenih tehnologij, evropske in raziskovalne projekte (evropski projekti 257 tisoč evrov, razpis ARRS za raziskovalne naloge 976 tisoč evrov, razpis ARRS za raziskovalne programe tisoč evrov, mladi raziskovalci 699 tisoč evrov, razpis MIZKŠ za Kompetenčni center/biomedicinska tehnika 166 tisoč evrov); pridobivanje donacij tisoč evrov; preskušanje zdravil in medicinskih pripomočkov (374 tisoč evrov). Z naročniki so sklenjene pogodbe, v katerih so dogovorjeni obseg dela, pogoji in način izvedbe ter vrednosti opravljenega dela. Leta 2012 je bilo sklenjenih pet novih pogodb za preskušanje medicinskih pripomočkov in osemnajst pogodb za preskušanje zdravil. Deset raziskav se nadaljuje iz leta Pogodbe so večletne in trajajo toliko časa, da se doseže želeni obseg. Več kot polovica preskušanj se izvaja na Interni kliniki, na drugih klinikah pa potekajo v povprečju po dve. UKC Ljubljana si je tudi leta 2012 prizadeval za financiranje novih programov zdravstvenih storitev, za širitev in boljše vrednotenje že obstoječih programov. Predlagali smo 84 predlogov za širitev ali boljše vrednotenje programov, 31 predlogov za nove programe in 43 predlogov za financiranje zdravil. Vse predloge smo dali Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije kot predlog dopolnitve Splošnemu dogovoru za leto O oblikovanih predlogih smo obvestili Ministrstvo za zdravje in ZZZS. Predlogi so bili predloženi v postopek sprejemanja Splošnega dogovora, vendar niso bili sprejeti. Zaradi omejevanja financiranja programov iz javnih sredstev, povečanih potreb prebivalcev in možnosti nudenja nadstandardnih storitev si že več let prizadevamo povečati tiste programe, ki so financirani iz nejavnih sredstev. Prihodki s tega naslova naj bi delno služili pokrivanju izgube, ki nastaja zaradi nezadostnih javnih sredstev, in zagotavljanju boljših pogojev dela. Poleg zdravstvenih storitev se izvajajo in tržijo tudi nezdravstvene storitve. Preglednica 9: Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana KAZALNIK Glede pridobivanja dodatnih prihodkov se je UKC Ljubljana udeležil tudi naslednjih razpisov: Nacionalni razpis za izbor najugodnejših ponudnikov za izvedbo izbranih zdravstvenih programov za leto UKC Ljubljana se je prijavil na Razpis za izvedbo izbranih zdravstvenih programov za leto 2012 v višini tisoč evrov, vendar na določenih programih ni bil izbran (ortopedija, ginekologija). Odobren program je bil v višini 771 tisoč evrov, kar pomeni izpad prihodkov za leto 2012 v višini tisoč evrov. Javni razpis za sofinanciranje pilotnih projektov za leti 2012 in 2013, ki ga je objavilo Ministrstvo za zdravje za pilotne projekte s področja novih zdravstvenih tehnologij: projekt Ukrepi za izboljšanje zdravljenja biološka zdravila v višini 815 tisoč evrov. Razpis za sofinanciranje projektov s strani ZZZS: Usklajevanje zdravljenja z zdravili in Računalniški program za spremljanje z zdravili povezanih odklonov in problemov v bolnišnici. Projekt obnavljanja državnih blagovnih rezerv. Realizacija Iz FN 12 Skupaj vsi prihodki v evrih Prihodki po pogodbi ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti v evrih Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve Prihodki drugih dejavnosti v evrih Prihodki od prodaje na trgu (zdravstvene, nezdravstvene storitve in blago) v evrih Odstotek prihodka iz tržne dejavnosti v vseh prihodkih 2,7 % 2,6 % 2,8 % 2,7 % 2,9 % Cilj 36 37

20 CILJ 7: Obvladovanje odhodkov UKC Ljubljana Cilj 7.1. Obvladovanje stroškov materiala in storitev UKC Ljubljana UKC Ljubljana je leta 2012 obvladoval stroške materiala in storitev predvsem s temi ukrepi: znižanje cen materialov in medicinskih storitev (npr. za 3,5 odstotka znižanje cen storitev Medicinske fakultete v višini 360 tisoč evrov) in znižanje cen Zavoda za transfuzijsko medicino v višini okoli 600 tisoč evrov); vzpostavitev dodatnih notranjih kontrol pri naročanju zdravstvenih materialov in zdravstvenih storitev; uporaba cenejših materialov in obvladovanje zalog Dograjen je bil informacijski sistem WinPis za materialno poslovanje, ki ne dovoljuje prevzema materiala, ki ima višjo ceno od pogodbeno dogovorjene, tako nam dobavitelji ne morejo»pomotoma«postaviti višje cene. Po drugi strani pa vzdržujemo nadzor nad porabo že pri naročanju na oddelkih. Vsi oddelki morajo namreč svoj mesečni plan po skupinah materialov vnesti v sistem in ob vsakem internem naročilu se vrednost postavk odšteje od načrtovane vrednosti pripadajoče skupine. Na oddelkih tako ne morejo nenadzorovano naročati blaga. Vzpostavljen je sistem izjem. Podoben sistem velja tudi za izstavljanje zunanjih naročilnic dobaviteljem. Z doslednim oblikovanjem strokovnih meril, pri čemer smo zahtevali, da se morajo le-ta oblikovati tako, da jih lahko izpolnita vsaj dva ponudnika, smo pri številnih pripomočkih dosegli povečanje konkurence in s tem nižanje cen materiala. Še vedno pa imamo tudi na razpolago dražje zahtevnejše materiale za izvajanje zahtevnejših posegov in ne nazadnje tudi zaradi ohranjanja stikov z razvojem. Za uporabo dražjih materialov smo zahtevali pripravo protokolov, ki bodo objektivizirali uporabo materiala na bolnikih. Obvladovanje odhodkov za zdravila: V UKC Ljubljana smo leta 2012 ponovno pregledali zaloge zdravil po oddelčnih lekarnah in na oddelkih in jih v sodelovanju s stroko optimizirali. Nabavo in zaloge zdravil smo natančno spremljali prek Komisije za zdravila, Centralne lekarne in Komercialne službe. Nadalje smo širili redno sodelovanje kliničnih farmacevtov z zdravniki. V skladu s potrebo po sistemskih rešitvah in obvladovanju stroškov UKC Ljubljana pripravlja nadgradnje obstoječega informacijskega sistema, ki bo omogočal spremljanje porabe zdravil na pacienta. Vse organizacijske enote UKC Ljubljana prejemajo enotna redna mesečna poročila o porabi materiala, stroških storitev in dela na obteženega pacienta SPP (program ZZZS); poročila so prikazovala razmerje med stroški in številom pacientov na posameznih organizacijskih enotah do ravni kliničnih oddelkov. Posebna pozornost je posvečena dragim zdravilom, za katera je ZZZS namenil sredstva in UKC Ljubljana zanje dosledno poroča o porabi. Klinični oddelki izdelujejo in upoštevajo terapevtske smernice, klinične poti oziroma protokole za uporabo bioloških in ostalih zdravil za pacienta. Nadaljevali smo izdelovanje kliničnih poti z vključevanjem kliničnih farmacevtov in spremljali stroške uporabljenega zdravstvenega materiala pri obravnavi pacienta s ciljem preverjanja in izboljševanja protokolov, lastnih cen in kalkulacij storitev ter primerjave ovrednotenega doseženega primera SPP z dejanskimi stroški. Obvladovanje odhodkov za ostali zdravstveni in medicinsko-potrošni material: Skrbno smo analizirali vsako potrebo po uvedbi novih materialov medicinskega in nemedicinskega materiala in obvladovali naročanje v okviru odobrenih mesečnih kvot za posamezna področja. Nove dražje materiale smo uvajali le v primerih, kadar so bili ti iz medicinskih indikacij nujno potrebni. To velja tudi za medicinske in nemedicinske storitve. Vsi predstojniki in glavne medicinske sestre kliničnih oddelkov smo vsakodnevno iskali vse razpoložljive rezerve znotraj same porabe, skrbno smo načrtovali in skušali obvladovati porabo materiala v okviru načrtovanih mesečnih kvot. Za učinkovitejše obvladovanje stroškov smo poostrili nadzor pred izdajo naročila. V razgovorih s predstavniki medicinske stroke, ki so člani strokovnih komisij za vodenje postopkov oddaje javnega naročila, smo preverjali razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj ravni tehničnih parametrov z namenom čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali smo primerjalne analize na širšem evropskem trgu (sicer se vsa obsežnejša javna naročila objavljajo tudi v Uradnem listu EU) tako na področju cen kot tudi strokovnih meril. Negovalno osebje je sodelovalo pri izboru materialov za oskrbo ran. Stroški materialov za oskrbo ran so se znižali glede na leto 2011 za več kot 14 odstotkov. Izvajali smo izobraževanja zaposlenih v zdravstveni in babiški negi (ZBN) o standardnih postopkih oskrbe akutne in kronične rane, ki poteka že od leta Na ravni vodstva ZBN sledimo porabi alkohola za higieno rok. Stroški so se leta 2012 v primerjavi z letom 2011 znižali za več kot 22 odstotkov. To je posledica nižjih pogodbenih cen in racionalne rabe. Spremljamo tudi porabo medicinskih rokavic (preiskovalnih rokavic) in ugotavljamo tudi trend upadanja vrednosti v primerjavi z zadnjima dvema letoma za več kot 10 odstotkov. Menimo, da je namenska raba rokavic posledica sistematičnega izobraževanja medicinskih sester higienikov o pravilni uporabi rokavic. Spremljamo tudi strokovne standarde in materiale za osebno higieno pacientov in rezultati izobraževanja in nadzora nad izvedbo postopkov vplivajo tudi na zmanjševanje stroškov za evrov, indeks vrednosti umivalnih krpic je 96,91 za leti 2011/2012. Obvladovanje stroškov za nezdravstveni material: Usmerjeno je bilo v obvladovanje porabe energije (energetska sanacija, optimizacija razsvetljave), ozaveščanja končnih porabnikov pri porabi čistilnih in pralnih sredstev ter režijskega in pisarniškega materiala (tiskovine, tonerji za tiskalnike...). Pri tonerjih tako od sredine leta 2011 uporabljamo»refile«, kar je znižalo stroške zanje s 600 tisoč na 350 tisoč evrov. Obvladovanje stroškov za storitve: UKC Ljubljana si je prizadeval za skrbno in strokovno utemeljeno odrejanje preiskav ter diagnostike (stopenjska diagnostika) in dosledno upoštevanje navodil iz Splošnega dogovora (osnovne laboratorijske preiskave) in na področju splošne higiene in odpadkov. Pripravili smo merila za izvedbo javnega naročila za storitve splošne higiene prostorov in opreme čiščenje za tretjino vseh površin UKC Ljubljana in septembra 2012 vzpostavili nova pogodbena razmerja z zunanjimi izvajalci, ki so stroškovno ugodnejša za UKC Ljubljana kot prejšnja. Glede obvladovanja odpadkov tako iz ekološkega, higienskega in stroškovnega vidika ugotavljamo, da je usklajevanje z zakonodajo in zahtevami zdravstvene inšpekcije prerazporedilo odpadke na več vrst sortiranja, kar nam je povečalo stroške za evrov v storitvah odstranjevanja odpadkov ter dodalo strošek embalaže za sortiranje. V Načrtu gospodarjenja z odpadki predvidevamo zmanjšanje količine odpadkov, kar nam je leta 2012 začelo delno uspevati, saj imamo za 140 ton manj odpadkov od skupne letne količine odpadkov, ki znaša ton različnih odpadkov. Cilj 7.2. Obvladovanje stroškov dela UKC Ljubljana Zaostrene finančne razmere poslovanja zahtevajo omejevalno politiko tudi pri obvladovanju stroškov dela. Stroški dela predstavljajo 50,3 odstotka vseh odhodkov UKC Ljubljana. Leta 2012 smo obvladovali stroške dela predvsem s temi ukrepi: zmanjšanje nadurnega dela (dela, ki se ne nanaša na zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva). Na ravni UKC Ljubljana smo tako uspeli znižati stroške nadurnega dela za 3,5 milijona evrov v primerjavi z letom znižanje stroškov podjemnih pogodb. Stroške podjemnih pogodb smo leta 2012 znižali za 122,6 tisoč evrov v primerjavi z letom 2011; ustavitev zaposlovanja, upokojevanje, omejevanje nadomeščanja odsotnih zaposlenih; omejevanje stroškov izobraževanja in stroškov dela študentov prek študentskih servisov; uvedba elektronskega beleženja prisotnosti, razporejanja in načrtovanja delovnega časa (obvladovanje dnevnega razporejanja); obvladovanje absentizma zaposlenih

21 Preglednica 10: Obvladovanje odhodkov UKC Ljubljana KAZALNIK Stroški materiala s stroški energetskih virov (v evrih) Stroški zdravstvenega materiala (v evrih) Stroški gotovih zdravil (v evrih) Stroški zdravstvenih in nezdravstvenih storitev (v evrih) Stroški zdravstvenih storitev (v evrih) Stroški dela (v evrih) Drugi stroški (amortizacija, nabavna vrednost prodanega materiala, finančni, izredni, prevrednotovalni) (v evrih) Realizacija iz FN 12 bolnišnična dejavnost ambulantna dejavnost druge dejavnosti bolnišnična dejavnost ambulantna dejavnost druge dejavnosti bolnišnična dejavnost ambulantna dejavnost druge dejavnosti bolnišnična dejavnost ambulantna dejavnost druge dejavnosti bolnišnična dejavnost ambulantna dejavnost druge dejavnosti bolnišnična dejavnost ambulantna dejavnost druge dejavnosti bolnišnična dejavnost ambulantna dejavnost druge dejavnosti SKUPAJ VSI ODHODKI V EVRIH Interna realizacija prihodek (v evrih) strošek zdravstveni material Stroški na stroškovnih mestih zdravila bolnišnične dejavnosti zdravstvene storitve na obravnavanega pacienta (v evrih) delo drugo Opomba k preglednici 10: Druge dejavnosti je dejavnost funkcionalne diagnostike in laboratorijev, znanstveno-raziskovalna dejavnost, dejavnosti enot skupnega pomena (npr. prevozi, lekarna), dejavnosti služb skupnega pomena (npr. kurirska, gospodinjska služba ), vodstva posameznih enot, dejavnosti enot strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev. Cilj 4.3 Vidik poslovnih procesov CILJ 8: Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov zahteva ustrezno organiziranost (organizacijske enote, fleksibilnost 2 ), urejenost procesov, uvajanje»lean«principov, uvajanje novih sodobnih načinov zdravljenja (povečanju deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja), ustrezno transparentnost poslovanja (ureditev medsebojnih poslovnih odnosov in obračunavanja storitev, ki jih posamezne enote opravljajo za druge enote) ter celovito informacijsko podporo. Povečanje učinkovitosti obravnave pacientov je povezano z uvajanjem kliničnih poti (standardizacijo postopka zdravstvene obravnave), kar zagotavlja kakovost in stroškovno učinkovitost izvedbe posamezne zdravstvene obravnave, saj posamezno zdravstveno obravnavo znotraj neke organizacijske enote standardizira. To pomeni, da ne prihaja do nepotrebnih dodatnih preiskav na bolnikih pri istem zdravljenju lahko število preiskav ob odsotnosti kliničnih poti od zdravnika do zdravnika niha (npr. premalo izkušeni mladi zdravniki, stresni položaji, ki zahtevajo hitro odločanje zdravnikov ), uvedena klinična pot lahko vpliva na znižanje ležalne dobe, stroškov zdravljenja, čakalne dobe Leta 2012 je UKC Ljubljana: uspešno izvedel prijavo na natečaj za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in dosegel interval točk med 350 in 400; nadaljeval dograjevanje procesov v skladu s standardi ISO 9001/2008; uspešno izvedel predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije Det Norske Veritas DNV (standard Niaho) za UKC Ljubljana kot celoto; sistematično uvajal notranje presoje delovnih procesov. Glede informacijske tehnologije je UKC Ljubljana leta 2012 izvedel: projekt ZZZS Izdatki prenova obračunskega sistema; zamenjavo lokalnih informacijskih rešitev (Očesna klinika, Dermatovenerološka klinika, Klinika za ORL, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, Klinični inštitut za radiologijo, Klinika za nuklearno medicino, KO za torakalno kirurgijo); povezavo KIMDPŠ in Stomatološke klinike na enoten obračunski sistem; zamenjavo rešitve za beleženje prisotnosti in odsotnosti ter postopno uvajal elektronsko beleženje prihodov na delo in odhodov z dela; dograjevanje rešitve za poslovno obveščanje. 2 Npr. združevanje oddelkov ob manjšem številu hospitaliziranih bolnikov in posledično manjši zasedenosti postelj (poletni meseci, vikendi itd.)

22 Preglednica 11: Izbrani kazalniki procesov, kadra in izrabe KAZALNIK Število zaposlenega osebja na podlagi Število zdravnikov brez specializantov Število osebja zdravstvene nege Število drugega osebja stanje zaposlenih konec meseca vseh obračunanih ur (brez pripravljenosti doma) povprečno iz stanj konec meseca na podlagi obračunanih ur za prisotnost povprečno iz stanj konec meseca na podlagi obračunanih ur za prisotnost povprečno iz stanj konec meseca na podlagi obračunanih ur za prisotnost Realizacija Cilj iz FN Število postelj Število obravnavanih pacientov Število obravnavanih pacientov brez EH in brez DH Število SPP ZZZS bolnikov Število vseh obračunanih uteži Število bolniško oskrbnih dni z neakutno in z EH, DH Število bolniško oskrbnih dni z neakutno in brez EH, DH Število porodov Število obiskov v specialističnih ambulantah (prvih in ponovnih pregledov) Ležalna doba v dnevih 5,5 5,4 5,5 5,6 5,5 Povprečna utež 1,64 1,68 1,65 1,70 1,68 Odstotek zasedenosti postelj 70,2 % 68,0 % 67,9 % 69,1 % 67,3 % 4.4 Vidik učenja in rasti CILJ 9: Zagotoviti motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana si je leta 2012 prizadeval za: kadrovsko usklajenost z delovnim programom UKC Ljubljana; primeren delež zdravstvenega kadra, načrtno izobraževanje in zaposlovanje za zagotavljanje nemotenega dela, izobraževalni programi oziroma programi usposabljanja, razvojno-raziskovalno delo; za usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega vodstva; za motivacijsko delovno okolje in karierni razvoj zaposlenih; za uvajanje sodobnih vodstvenih tehnik, odličnost vodenja na vseh ravneh (vodenje s cilji), nadgradnjo vodstvenih kompetenc vodilnega kadra, več pristojnosti odgovornosti in kompetenc na posameznih delovnih mestih; za celovito informiranje zaposlenih in komuniciranje; za dobre in spoštljive odnose med zaposlenimi; za spodbujanje inovativnosti zaposlenih in razvojno naravnanost; za učinkovito obvladovanje odsotnosti z dela (boleznin v breme UKC Ljubljana v vseh bolezninah z vključenimi porodniškimi). V UKC Ljubljana je pretežno ženski kolektiv, kar posledično pomeni večjo porodniško odsotnost z dela in odsotnost z dela zaradi nege otrok. Preglednica 12: Kadrovski kazalniki UKC Ljubljana KAZALNIK Realizacija Cilj iz FN 12 Absentizem delež boleznin v breme UKC Ljubljana v vseh bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego) 33,5 % 31,3 % 32,4 % 31,0 % < 31,0 % Absentizem delež boleznin v breme ZZZS v vseh bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego) 66,5 % 68,7 % 67,6 % 69,0 % > 68,0 % Delež zdravstvenih delavcev in sodelavcev v zavodu 72,5 % 73,8 % 73,8 % 74,4 % > 73,5 % Tudi leta 2012 smo načrtovali izvedbo SiOK (Slovenske organizacijske klime), ankete o zadovoljstvu zaposlenih v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana. Anketa je bila izvedena januarja 2013, rezultati ankete bodo dostopni predvidoma konec marca

23 CILJ 10: Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso UKC Ljubljana je tudi leta 2012: razvijal in uvajal nove storitev (metode zdravljenja ), uvajal klinične poti, izboljševal procese, izvajal raziskave na nacionalni in mednarodni ravni (razvidno iz doseženih doktorskih nazivov ter nazivov za osvojena specialistična znanja). UKC Ljubljana je dejavno sodeloval pri izvajanju večjega števila mednarodno priznanih raziskovalnih projektov in objavljal članke v mednarodno priznanih strokovnih revijah z visokimi ocenami citiranosti. Preglednica 13: Raziskovalni projekti in programi UKC Ljubljana KAZALNIK Število raziskovalnih projektov in programov (na zadnji dan) Realizacija iz FN 12 projekti AARS > 80 terciarni projekti > 330 evropski projekti > 30 Cilj 4.5 Realizacija delovnega programa Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS Ukrepi ZZZS za zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema, ki so bili sprejeti leta 2009, 2010 in 2011 so veljali tudi leta Ti ukrepi so: leta 2009 znižanje cen zdravstvenih storitev za 2,5 odstotka, ukinitev plačevanja dragih laboratorijskih storitev in redne delovne uspešnosti, znižanje sredstev za plače, 20-odstotno znižanje sredstev amortizacije in 5-odstotno znižanje sredstev za izvajanje terciarne dejavnosti; leta 2010 je sledilo prestrukturiranje 2 odstotkov neprospektivnega programa akutne bolnišnične obravnave v specialistično-ambulantno dejavnost; leta 2011 je bilo izvedeno zmanjšanje financiranja administrativnega kadra, zmanjšanje cene dializ I, II in III in zmanjšanje sredstev za programe terciarne dejavnosti I za 5 odstotkov od novembra dalje in zmanjšanje vračunanih sredstev za dežurno službo pri akutni bolnišnični obravnavi od aprila dalje. Leta 2012 je bil zaradi zagotovitve vzdržnih javnih financ in za zmanjševanje izdatkov proračunskih sredstev sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Na podlagi tega je bil sprejet Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2012, v katerem so uveljavljeni ukrepi iz ZUJF-a. To je pomenilo znižanje sredstev za regres in prehrano od 1. januarja 2012 dalje, znižanje sredstev za plače za 8 odstotkov ob istočasni odpravi nesorazmerja plač v javnem sektorju od 1. junija 2012 dalje. S tem Aneksom je ZZZS od 1. maja 2012 dalje znižal cene programov zdravstvenih storitev za dodatne 3 odstotke. Tudi leta 2012 smo si prizadevali pridobiti dodatna sredstva za pravičnejše financiranje ambulantnega programa, za nove programe in programe, ki jih izvajamo v večjem obsegu, kot so zagotovljena sredstva. Na podlagi sprememb, ki izhajajo iz Splošnega dogovora 2012 in Aneksa št. 1, nam je uspelo pridobiti le dodatna sredstva za boljše vrednotenje specialistično-ambulantne dejavnosti v pediatriji v obsegu 2,63 tima in plačilo programa za pet vstavitev umetnega srca. V začetku leta 2012 so bili pravna osnova za izvajanje programa ZZZS Aneksi 2, 3 in 4 k Pogodbi za leto Na teh podlagah se je obseg delovnega programa iz predhodnega leta zmanjšal zaradi izvedbe nacionalnega razpisa. S 1. januarjem 2012 se nam je tako znižal načrtovani obseg za 30 odstotkov za te programe: operacije hrbtenice, ortopedske operacije rame, artroskopije, odstranitev osteosintetskega materiala, lažji posegi v ženski reproduktivni sistem, operacije ženske stresne inkontinence. To je pomenilo znižanje programa akutne bolnišnične obravnave za primerov ali uteži manj. Iz stabilizacijskih prihrankov leta 2011 za povečanje programov z dolgimi čakalnimi dobami smo pridobili dodatna sredstva. Program se je povečal na specialistično-ambulantni dejavnosti hematologije za 0,1 tima, revmatologije za 0,18 tima, pulmologije za 1,4 tima, endokrinologije za 0,26 tima, nevrofiziologije za 0,07 tima, dermatologije za 0,5 tima, oftamološke kirurgije za 0,1 tima, avdiovestibološke ambulante za 0,07 tima in perfuzijske scintigrafije miokarda za 0,07 tima. Za leto 2012 smo z ZZZS junija podpisali Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev (Pogodba). Temu so sledili še Aneksi št. 1, 2, 3 in 4 k tej pogodbi. Na predlog Pogodbe je UKC Ljubljana vložil arbitražni zahtevek. Nismo se strinjali, da nam je bil odvzet program zaradi Nacionalnega razpisa za leto 2012, zahtevali smo, da se v prilogo Pogodbe zapišejo trenutne čakalne dobe za vse področja zdravstvene dejavnosti in ne čakalne dobe, ki so določene z veljavnim Pravilnikom o najdaljših čakalnih dobah. Predlagali smo tudi spremembe načrta obiskov oziroma načrta prvih in kontrolnih pregledov v nekaterih dejavnostih. Naša sporna vprašanja so bila zavrnjena z izjemo spremembe števila obiskov v dejavnosti pulmologije, nevrologije, ORL, dermatologije in pediatrije. Sprejet je bil tudi sklep o predlaganem številu prvih in kontrolnih pregledov za dejavnosti infektologije, nevrologije in obeh njunih urgentnih dejavnosti. Leta 2012 je bila s soglasjem ZZZS in Ministrstva za zdravje izvedena vrsta prestrukturiranj programov glede na potrebe prebivalcev, tako smo povečevali programe, ki so imeli dolgo čakalno dobo. S tem smo dosegli odpravo oziroma skrajševanje predolge čakalne dobe. V Pogodbi je bilo izvedeno prestrukturiranje programa kurativne ambulante dejavnosti na Kliničnem inštitutu za medicino dela. Ta program se je po dogovoru z ZZZS od 1. julija 2012 dalje prenesel na program fiziatrije. S Pogodbo in Aneksom št. 1 in 3 k tej Pogodbi se je nadaljeval prenos programov iz akutne bolnišnične obravnave v specialistično-ambulantno obravnavo na podlagi novih standardov (priprava in aplikacije dragih bolnišničnih zdravil, biopsija horionskih resic, amniocinteza, medikamentozni splav, diagnostična in operativna histeroskopija, operacije karpalnega kanala, operacije kile, zdravljenje starostne degeneracijske makule). Z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru 2012 je bil sprejet nov standard za zdravljenje starostne degeneracijske makule z zdravilom in temu je sledil tudi prenos tega programa iz akutne bolnišnične obravnave. Z Aneksom št. 2 k Pogodbi 2012 smo začasno pridobili program storitev PET CT v višini 314 preiskav za onkološke bolnike v ob

24 dobju od 1. oktobra do 30. novembra Začasen prenos je bil izveden zaradi izpada naprave PET CT na Onkološkem inštitutu. V Aneksu št. 3 k Pogodbi 2012 se nam je povečal program implantacije umetne šarenice za tri bolnike. Sredstva so nam bila dodeljena iz prenosa sredstev napotitve bolnikov v tujino. Z Aneksom št. 4 k Pogodbi smo začasno prestrukturirali nekatere programe za leto 2012 z namenom prilagoditve potrebam prebivalstva. Povečali smo predvsem tiste storitve, ki jih moramo izvajati prednostno in na njihov obseg ne moremo vplivati. Zmanjšali smo programe specialistično-ambulantne dejavnosti infektologije, ortopedije, pulmologije, MR in povečali program infektološko- -urgentne dejavnosti, PET CT in UZ. Začasno smo prestrukturirali tudi dejavnost stomatologije. Tu se delo opravlja po posameznih specializiranih dejavnostih. Gre za razmeroma majhne skupine in zato imajo že majhne spremembe odločilen vpliv na izpopolnjevanje letnega načrta. Trajno pa smo prestrukturirali program specialističnih ambulant internistike in internistične urgentne dejavnosti, specialističnih ambulant kirurgije in kirurške urgentne dejavnosti ter program sive mrene v zdravljenje starostne degeneracijske makule z zdravilom. Z enakim namenom smo trajno prestrukturirali tudi nekatere prospektivne programe. Leta 2012 so postopoma zdravila, za katera se poraba spremlja na ravni bolnika, prehajala s seznama zdravil Priloge BOL II/b-5 na tako imenovano listo B. To je seznam bolnišničnih zdravil, katera so z določeno omejitvijo predpisovanja plačana v celoti. Aprila 2012 smo z ZZZS podpisali tudi Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev na podlagi nacionalnega razpisa za leto Na sklep o izbiri ponudnikov na nacionalnem razpisu za izvedbo izbranih zdravstvenih programov za leto 2012 smo vložili zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Naš ugovor je bil obširen, predvsem pa je zahteval, da se morajo pri opredelitvi kazalnikov kakovosti upoštevati strokovna merila pred poslovnimi. Naš arbitražni zahtevek je bil zavrnjen. Tako smo Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev na podlagi nacionalnega razpisa za leto 2012 podpisali v položaju, ko nam ostane vsaj program, ki nam je bil dodeljen na podlagi tega nacionalnega razpisa. Na podlagi sklepa o izvedbi nacionalnega razpisa je bil UKC Ljubljana odvzet program za 75 primerov OP rame, 429 primerov artroskopij, 387 primerov OP hrbtenice, 207 primerov odstranitve osteosintetskega materiala in 98 primerov OP ženske stresne inkontinence, skupaj primerov programa akutne bolnišnične obravnave. Na razpis smo se prijavili za pridobitev primerov; odobren je bil program le za 239 primerov OP hrbtenice, 152 primerov odstranitev osteosintskega materiala in 14 primerov ženske stresne inkontinence. Novembra smo na osnovi nerealiziranega programa drugih izvajalcev pridobili še program za 7 primerov OP rame, 75 primerov odstranitve osteosintetskega materiala in 39 primerov OP ženske stresne inkontinence. Razlika med odvzetim in pridobljenim programom pomeni trajno zmanjšanje 670 primerov akutne bolnišnične obravnave ali 700 uteži manj Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela leta 2011 do ZZZS in drugih plačnikov z obrazložitvijo Podroben pregled realiziranega bolnišničnega delovnega programa je prikazan v nadaljevanju Bolnišnična dejavnost Leta 2012 je bilo na bolnišničnih oddelkih zdravljenih pacientov, kar je 5,3 odstotka več od načrtovanega pacientov je bilo zdravljenih v okviru programa, katerega plačnik je ZZZS. V okviru akutne bolnišnične obravnave smo načrtovali bolnikov in uteži, kar je bolnikov ali uteži več od priznanih s Pogodbo z ZZZS. Plan smo povečali zaradi predvidene večje realizacije programov, ki so plačani posebej. Zdravljenih bolnikov je bilo ali uteži. Zdravili smo težje bolnike, zato je povprečna realizirana utež višja v primerjavi s planirano za 1,4 odstotka. Realizirali smo uteži ali 8,1 odstotka več od določenih v pogodbi z ZZZS, ki nam je priznal in plačal uteži, kar pomeni, da je bilo neplačanih realiziranih uteži glede na povprečno realizirano utež zdravljenih bolnikov ni bilo priznanih in plačanih. Prikazano število zdravljenih bolnikov je v primerjavi z letom 2011 manjše zaradi nadaljevanja prenosa zdravljenja bolnikov iz akutne bolnišnične obravnave v specialistično-ambulantno dejavnost po novo uvedenih standardih. Ob upoštevanju enakih izhodišč je bilo več bolnikov zdravljenih v akutni bolnišnični obravnavi kot leta Leta 2012 se je nadaljeval trend prenosa programov, ki se pretežno izvajajo v enodnevni bolnišnični dejavnosti, na ambulantno dejavnost storitve z določenimi cenami. Leta 2012 je bilo realiziranih tovrstnih storitev, kar je v primerjavi z realizacijo preteklega leta 188,9-odstotno povečanje. Zaradi teh prenosov se je število bolnikov v akutni bolnišnični obravnavi zmanjšalo. Preglednica 14: Število zdravljenih pacientov v UKC Ljubljana in primeri, preneseni iz bolnišnične dejavnosti v ambulantno dejavnost Plan Realizacija Indeks : : ZZZS BOLNIKI ( ) ,4 97,8 2 SPP-bolniki ,4 97,3 3 število uteži ,9 100,3 4 povprečna utež na SPP-bolnika 1,68 1,65 1,70 101,4 103,1 5 pedopsihiatrija ,3 68,8 6 nacionalni razpis ,1 7 transplantacije ,8 124,7 8 bolniki drugi plačniki ,4 142,8 SKUPAJ BOLNIKI (1 + 8) ,3 98,1 9 operacija sive mrene primer ,3 107,5 10 operacija kile primer ,2 11 operacija karpalnega kanala primer ,8 238,4 12 biopsija horionskih resic, kordocinteza primer ,6 286,1 13 amniocenteza primer ,4 323,4 14 medikamentozni splav primer ,9 447,5 15 diagnostična histeroskopija primer ,4 16 histeroskopska operacija primer ,0 17 ydravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF primer ,7 183,9 18 proktoskopija primer ,6 392,8 19 sklerozacija primer 20 rektoskopija primer ,0 21 zdravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF nadaljnja obravnava z intravitrealno ,0 aplikacijo zdravila primer 22 priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila A Mabthera primer ,6 23 priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila B Endoxan, Ilomedin primer ,2 24 priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila C Remicade, Roactemra primer ,4 SKUPAJ (od 9 do 24) ,3 288,9 Opomba: Spodnji del preglednice, od 9. do 24. vrstice, je pripravljen po navodilih Ministrstva za zdravje (MZ preglednica 5 Primeri, preneseni iz hospitalne v ambulantno dejavnost)

25 A. Pacienti ZZZS v akutni bolnišnični obravnavi po klinikah Leta 2012 smo za plačnika ZZZS skupno zdravili v akutni bolnišnični obravnavi bolnikov. Letni plan, ki je bil dogovorjen v pogodbi z ZZZS, je bil presežen za 6 odstotkov. V rebalansu finančnega načrta smo povečali pogodbeno dogovorjeni obseg števila bolnikov za programe, ki so plačani v celotnem obsegu, in programe, za katere je bila plačana 10-odstotna prekoračitev. To so programi, pri katerih je največji odstotek nujnih sprejemov oziroma so čakalne dobe predolge. Tudi v primerjavi z načrtovanim povečanim obsegom je bilo v bolnišnično zdravljenje sprejetih 5,4 odstotka bolnikov več od načrtovanega. V skupni realizaciji programa je pet klinik preseglo lasten načrt števila pacientov akutne bolnišnične obravnave po programu ZZZS, sedem klinik pa je preseglo tudi realizacijo preteklega leta. Lastni plan v največji meri presegata Nevrološka (16,1 odstotka) in Interna klinika (11,9 odstotka). Glede na število vseh preseženih pacientov zavoda (5.102 primera) je po številu največje preseganje načrtovanega števila na Interni kliniki (2.198 primerov), kar predstavlja 43,1 odstotka celotnega preseganja zavoda. Preseganje načrtovanega programa na Nevrološki kliniki je posledica velikega števila bolnikov s kroničnimi nevrološkimi boleznimi (demence, parkinsonizmi, multipla skleroza, epilepsije). To so bolniki, pri katerih bolezen traja več desetletij in morajo prihajati na kontrolne preglede večkrat letno. Zaradi boljše diagnostike in terapije teh bolezni ter zaradi večje stopnje osveščenosti se bolniki tudi prej javljajo k zdravniku. V zadnjem času se torej srečujemo z večanjem števila teh bolnikov, ki tudi prihajajo v urgentno ambulanto ob poslabšanju stanja in jih je treba zaradi tega hospitalizirati. Presegamo tudi program za možgansko-žilne bolezni na račun tega, da število bolnikov z akutno možgansko kapjo, ki poiščejo pomoč v UKC Ljubljana, presega število, ki nam ga»načrtuje«diktirani letni program. Razlog preseganja načrtovanega števila na Interni kliniki je nenehno naraščanje števila bolnikov, ki se zdravijo na internističnih klinikah (od 3 do 5 odstotkov na letni ravni). Trend rasti hospitalnih internističnih obravnav pričakujemo tudi v prihodnje. Povečuje se tudi trend sprejema urgentnih pacientov. Sprejemi elektivnih pacientov se prilagajajo razpoložljivim posteljnim kapacitetam in načrtovanemu obsegu delovnega programa, njihov delež se manjša in za nekatere primere so že nekoliko podaljšane čakalne dobe. Prekoračevanje programa je bilo v večji meri zaradi realizacije prospektivnih programov, ki jih izvajajo interne klinike (koronarografije, posegi PTCA, posegi na ožilju), kar je tudi v nacionalnem interesu. Največje zmanjšanje bolnikov glede na realizacijo predhodnega leta je prikazano na oftamologiji (29 odstotkov), vendar je to posledica prenosa zdravljenja starostne degeneracijske makule z anti VEGF na ambulantni način zdravljenja teh bolnikov in ne zmanjševanja skupnega števila zdravljenih bolnikov. Iz enakega razloga je prikazano tudi zmanjšanje števila bolnikov na kirurgiji (6 odstotkov), ki je v največji meri posledica prenosa programa operacij kil in karpalnega kanala iz bolnišničnega v ambulantno zdravljenje. Po posameznih klinikah prikazujemo tudi število realiziranih uteži. To število je povečano v primerjavi z letnim delovnim načrtom za 6,9 odstotka in tudi z realizacijo preteklega leta, kar je odraz zdravljenja vedno zahtevnejših in dražjih bolnikov. Leta 2012 je bila realizirana povprečna utež na bolnika v višini 1,7 in se je povečala v primerjavi s planom za 1,4 odstotka ter v primerjavi z realizirano višino leta 2011 za 3,1 odstotka. Podatki o realiziranem delovnem programu ZZZS po posameznih klinikah za leto 2012 v primerjavi z načrtom in preteklim letom so prikazani v spodnji preglednici. Preglednica 15: (MZ preglednica 3) Struktura pacientov v akutni bolnišnični obravnavi (SPP-bolniki) po dejavnostih število primerov in število uteži za ZZZS, vključno s prospektivnimi primeri DEJAVNOSTI število primerov Plan 2012 Realizacija 2011 Realizacija 2012 število uteži število primerov število uteži število primerov število uteži Indeks Real. 12/plan 12 število primerov število uteži Struktura 2012 primerov Internistika ,9 109,1 20,7 22,4 Kirurgija ,4 109,5 25,8 37,8 Nevrologija ,1 115,8 3,9 5,0 Ginekologija ,0 98,9 17,9 12,1 Pediatrija ,1 105,3 11,1 6,9 Dermatologija ,1 104,6 1,9 0,9 Infektologija ,4 106,1 7,8 6,0 Oftalmologija ,9 98,4 2,5 1,2 Ortopedija ,2 101,8 3,6 5,2 ORL ,4 96,5 4,3 2,3 Nuklearna medicina ,5 100,9 0,4 0,2 Radiologija ,0 0,0 SKUPAJ ,4 106,9 100,0 100,0 uteži 48 49

26 Naslednja preglednica prikazuje doseženo povprečno vrednost uteži v akutni bolnišnični obravnavi Preglednica 16: Povprečna vrednost uteži Plan Realizacija Indeks POVPREČNA VREDNOST UTEŽI : : Interna klinika 1,89 1,71 1,84 97,50 107,60 Kirurška klinika 2,40 2,37 2,49 103,90 105,10 Nevrološka klinika 2,18 2,23 2,17 99,80 97,50 Ginekološka klinika 1,12 1,11 1,15 103,00 103,40 Pediatrična klinika 1,10 1,08 1,06 96,50 98,60 Dermatovenerološka klinika 0,81 0,79 0,78 95,80 98,00 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 1,23 1,33 1,30 105,70 97,80 Očesna klinika 0,84 0,90 0,81 96,60 90,70 Ortopedska klinika 2,68 2,44 2,46 91,60 100,60 Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 1,02 0,87 0,92 90,70 105,50 Klinika za nuklearno medicino 0,98 0,99 0,99 101,30 100,00 Klinični inštitut za radiologijo 1,77 UKC Ljubljana 1,68 1,65 1,70 101,40 103,10 Preglednica prikazuje višino povprečne planirane in realizirane uteži na pacienta v akutni bolnišnični obravnavi. V svoj povečani plan smo vključili tudi predvideno večjo realizacijo programov, ki so plačani bodisi v celoti bodisi delno. Glede na plan v pogodbi z ZZZS smo skupno število realiziranih uteži prekoračili za 7,4 odstotka. B. Prospektivni primeri Del akutne bolnišnične obravnave so tudi prospektivni primeri, ki so načrtovani s pogodbo. Leta 2012 smo realizirali prospektivnih primerov, kar je skupno 5,8 odstotka več od predvidenega v delovnem načrtu. Realizacija prospektivnih primerov po posameznih postavkah programa je prikazana v spodnji preglednici. Preglednica 17: Prospektivno načrtovani primeri (MZ preglednica 4) NAZIV PROGRAMA Plačilo prekoračevanja Plan Realizacija Indeks : : Operacija ušes, nosu, ust in grla 10 % ,6 99,4 Operacija na odprtem srcu 100 % ,3 106,3 PTCA balonska diletacija koronarnih arterij 100 % ,5 106,5 Operacija na ožilju arterije in vene 10 % ,2 108,9 Koronarografija 10 % ,4 54,8 Angiografija ,2 106,4 Operacija kil 10 % ,5 86,9 Operacija žolčnih kamnov 10 % ,4 90,8 Endoproteza kolka 10 % ,1 92,5 Endoproteza kolena 10 % ,1 102,2 Ortopedska operacija rame 10 % ,6 98,1 Operacija golše ,7 90,0 Artroskopija ,1 101,6 Endoproteza gležnja 10 % 5 Operacija hrbtenice 10 % ,3 83,3 Operacija karpalnega kanala ,0 132,2 Benigna hiperplazija prostate BHP ,9 74,1 Operacija morbidne (bolezenske) debelosti ,7 125,0 Odstranitev osteosintetskega materiala ,5 71,0 Oploditev z biomedicinsko pomočjo stimulirani ciklus 100 % ,5 103,5 Lažji posegi v ženski reproduktivni sistem ,2 84,9 Operacija ženske stresne inkontinence ,1 69,1 Porod 100 % ,8 97,8 Splav ,6 88,9 Kirurško zdravljenje rakavih bolezni 100 % ,3 217,4 SKUPAJ ,8 95,

27 Na podlagi opredelitev Splošnega dogovora 2012 smo povečali delovne programe za tiste prospektivne primere, pri katerih je plačana realizacija v celoti ali do 10 odstotkov preseganja programa. V celoti so plačani porodi, operacije srca, PTCA, OBMP in operacije rakavih pacientov ter realizacija do 10 odstotkov za endoproteze kolka, endoproteze kolena, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, koronarografije, operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov, operacije na ožilju in operacije kil. Zaradi dolgih čakalnih dob realizacije prospektivnih programov nismo omejevali, kar je povzročilo, da so bili nekateri programi prekoračeni in tudi delno neplačani. Da bi uravnotežili plan z realizacijo programov glede na dotok bolnikov po posamezni vrsti preiskave, smo predlagali prestrukturiranje določenih programov. Tako smo povečali program operacij hrbtenice, endoproteze kolena in operacij kile ter zmanjšali program operacij karpalnega kanala, operacij žolčnih kamnov in endoprotez kolka. Prestrukturiranje teh programov je predmet Aneksa št. 4, ki je bil podpisan po našem rebalansu finančnega načrta. Spremenjen novi plan prospektivnih programov zaradi prestrukturiranja je prikazan v zgornji preglednici. Odobreno predlagano prestrukturiranje, plačano preseganje realiziranih uteži prospektivnega programa in realizirani program so vplivali na pridobitev dodatnih sredstev z naslova plačanega preseganja prospektivnih programov in prelivanja med slovenskimi bolnišnicami. D. Transplantacije Leta 2012 smo opravili 298 transplantacij, kar je 59 primerov več kot leta 2011 oziroma 24 več od načrtovanega. Največji porast v primerjavi s predhodnim letom se beleži pri transplantacijah srca in transplantacijah kože. Teh je bilo več zaradi balonarske nesreče. Med transplantacije uvrščamo tudi vsaditev umetnega srca, ki jo ZZZS od 1. julija 2012 dalje tudi plačuje do načrtovanega obsega. V spodnji preglednici so razvidni podatki o opravljenih posameznih vrstah transplantacij. Preglednica 18: Transplantacije Plan Realizacija Indeks TRANSPLANTACIJE : : Srce ,3 185,7 Umetno srce ,0 Jetra ,9 144,4 Ledvica ,2 119,6 Roženica ,3 157,1 Kostni mozeg ,1 95,8 Kostni mozeg alogenični ,7 126,7 Pljuča 1 Pljuča priprava ,0 75,0 Hondrociti ,0 61,5 Koža z gojenjem kože 6 Ledvica s trebušno slinavko 1 1 SKUPAJ ,8 124,7 C. Primeri preneseni iz bolnišnične v ambulantno dejavnost Konec leta 2011 so se uvedli novi standardi v specialistično- -ambulanti dejavnosti za prenos nekaterih storitev, ki se pretežno izvajajo v dnevni obravnavi hospitalne dejavnosti. Leta 2012 je bil v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru 2012 sprejet še dodaten standard za zdravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF z aplikacijo zdravila. Nekatere storitve smo po teh standardih začeli evidentirali že konec leta Leta 2012 smo s Pogodbo določili nove plane in prenose teh storitev ter začeli dosledno izvajati te posege glede na njihovo indikacijo na ambulantni način. Z Aneksi št. 1, 3 in 4 k Pogodbi 2012 smo dodatno še povečali te programe in jih prenesli iz akutne bolnišnične obravnave v specialistično-ambulanto dejavnost. Povečali smo program operacije kile, operacije karpalnega kanala, zdravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF z aplikacijo zdravila in priprave in aplikacijo Remicade v gastroeneterologiji. Pri operacijah sive mrene, pri čemer je bila hkrati izvedena tudi viktrektomija ali odstranitev silikona, so bile v končnem obračunu priznane vse realizirane hospitalne operacije sive mrene. Preglednica 14 prikazuje obseg realizacije teh storitev. Primerjava realizacije s preteklim letom, pri čemer je razvidno povečanje za 188,9 odstotka, nam pokaže, kako uspešni smo bili s prenosi na nove standarde v specialistično-ambulanti dejavnosti. Zaradi prenosov je izkazano manjše število primerov za v akutni bolnišnični obravnavi. E. Drugi pacienti Leta 2012 smo v bolnišnični obravnavi zdravili paciente, ki si zdravljenje plačajo sami oziroma plačilo zagotavljajo druge ustanove, kar prikazuje preglednica 14. Največ bolnikov je bilo hospitaliziranih na Kirurški kliniki in Ortopedski kliniki. F. Ležalna doba Povprečna ležalna doba vseh hospitalnih pacientov v UKC Ljubljana je bila leta 2012 realizirana v višini 5,59 dneva. V primerjavi s predhodnim letom se je podaljšala za 0,06 dneva in je za 0,26 dneva krajša od načrtovane. Daljše ležalne dobe od načrtovanih beležimo na Interni kliniki, na Kirurški kliniki, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter na Očesni kliniki. Razlog povečanja ležalne dobe na Interni kliniki je vsakoletna višja starost internističnih pacientov in polimorbidnost omenjenih pacientov, zaradi česar so pacienti za obravnavo vse težavnejši in prehod priprave ter aplikacije zdravil iz bolnišnične dejavnosti v ambulantno obravnavo. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je podaljšanje ležalne dobe zaradi podaljšanja hospitalizacije odraslih pacientov. Glavni vzrok za podaljšanje je povečano število pacientov z odpornimi bakterijami, ki po eni strani zahtevajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje po drugi pa jih zaradi rezistence praviloma ne moremo premestiti na druge oddelke (premestimo manjši delež kot pri pacientih z nerezistentnimi bakterijami). Na Očesni kliniki je pričakovana daljša ležalna doba predvsem zaradi prehoda starostnih degeneracij makul v ambulantno obravnavo, delno pa tudi zaradi sprejemanja težjih pacientov iz vse države (poškodbe, tumorji, endoftalmitisi, perforirani ulkusi roženic...)

28 Preglednica 19: Ležalna doba LEŽALNA DOBA vse bolnišnične obravnave Preglednica 20: Druge hospitalizacije v primerjavi z RFN 2012 in realizacijo 2011 Plan Realizacija Indeks : : UKC Ljubljana 5,85 5,53 5,59 95,60 101,20 Interna klinika 6,80 6,80 7,08 104,20 104,10 Kirurška klinika 6,46 6,46 6,57 101,70 101,70 Nevrološka klinika 9,62 9,62 9,41 97,80 97,80 Ginekološka klinika 3,42 3,42 3,40 99,30 99,30 Pediatrična klinika 2,49 2,49 2,39 95,90 95,90 Dermatovenerološka klinika 6,19 6,18 5,36 86,50 86,70 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 4,76 4,75 4,88 102,50 102,60 Očesna klinika 4,12 4,12 4,47 108,40 108,40 Ortopedska klinika 5,82 5,82 5,49 94,30 94,30 Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 3,65 3,65 3,63 99,40 99,40 Klinika za nuklearno medicino 4,39 4,36 4,01 91,40 92,00 Klinični inštitut za radiologijo 1,00 Opomba: V izračunu ležalne dobe so vključeni vsi oskrbni dnevi (vključno z neakutno obravnavo) ter vsi obravnavani bolniki na kliniki. G. Druge hospitalizacije V UKC Ljubljana izvajamo v okviru bolnišnične dejavnosti tudi druge vrste bolnišničnih sprejemov, ki so navedeni v spodnji preglednici. DRUGA HOSPITALNA DEJAVNOST Plan Realizacija Indeks : : Doječe matere (oskrbni dnevi) ,3 127,0 Spremljevalci do otrokovega 6. leta (oskrbni dnevi) ,4 116,1 Spremljevalci (število) ,2 81,8 Neakutna obravnava ZZZS ,0 107,1 Število oskrbnih dni doječih mater se je povečalo zaradi daljše obravnave in večjega števila bolnih novorojencev. Iz istega razloga se povečuje tudi število oskrbnih dni otrokovih spremljevalcev Specialistično-ambulantna dejavnost Program specialistično-ambulantne dejavnosti je predstavljen v spodnji preglednici. Preglednica 21: Specialistično-ambulantne obravnave prvi in ponovni obiski SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST OBISKI Plan Realizacija Indeks : : Kardiologija ,0 104,1 Pulmologija ,0 104,0 Gastroenterologija ,8 106,5 Diabetologija ,0 104,6 Internistika urgenca ,4 119,9 Internistika ,6 94,7 Maksilofacialna kirurgija ,6 101,0 Kirurgija urgenca ,5 119,0 Kirurgija, travma., urologija ,7 90,0 Nevrologija ,8 107,7 Nevrologija urgenca ,1 124,8 Ginekologija ,3 99,8 Medicinska genetika Pedopsihiatrija ,9 104,3 Pediatrija ,8 105,0 Dermatologija ,0 104,6 Infektologija ,4 105,2 Infektologija urgenca ,0 96,8 Oftalmologija ,5 101,9 Ortopedija ,0 97,1 Otorinolaringologija ,7 100,2 Medicina dela ,4 74,1 Tireologija ,1 106,9 Fiziatrija ,0 109,7 SKUPAJ ZZZS ,5 101,1 Drugi plačniki ,5 261,9 SKUPAJ ,3 101,

29 V specialističnih ambulantah UKC Ljubljana je bilo leta 2012 realiziranih pregledov, kar pomeni 1,5 odstotka obiskov več v primerjavi z realizacijo preteklega leta ter 6,3 odstotka več od načrtovanega števila. Od tega je bilo za program ZZZS realiziranih obiskov, kar pomeni za 1,1 odstotka obiskov več v primerjavi z realizacijo preteklega leta ter za 6,5 odstotka več od načrtovanega z ZZZS. Glede na preteklo leto se je povečalo število prvih pregledov, in sicer za 2,9 odstotka. Preglednica 22: Specialistično-ambulantne obravnave prvi obiski SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST PRVI OBISKI Največji porast števila obiskov v primerjavi s preteklim letom je bil na urgentnih dejavnostih internistike, kirurgije in nevrologije. To so storitve, ki se morajo prednostno izvajati in na njihov obseg ne moremo vplivati. Z Aneksom št. 4 k Pogodbi 2012 smo s prestrukturiranjem programa povečali obseg teh urgentnih dejavnosti in zmanjšali obseg kirurgije ter internistike, začasno tudi pulmologije, samo za leto Plan Realizacija Indeks : : Kardiologija ,4 86,8 Pulmologija ,1 111,1 Gastroenterologija ,3 85,9 Diabetologija ,4 103,9 Internistika urgenca ,7 118,6 Internistika ,7 63,7 Maksilofacialna kirurgija ,0 112,6 Kirurgija urgenca ,5 112,9 Kirurgija, travma., urologija ,3 93,3 Nevrologija ,2 148,2 Nevrologija urgenca ,1 131,7 Ginekologija ,6 101,8 Pedopsihiatrija ,3 30,4 Pediatrija ,5 61,5 Dermatologija ,5 137,7 Infektologija ,9 99,9 Infektologija urgenca ,8 97,4 Oftalmologija ,2 189,7 Ortopedija ,0 96,1 Otorinolaringologija ,4 140,8 Medicina dela ,1 61,5 Tireologija ,4 107,3 Fiziatrija ,1 139,2 SKUPAJ ZZZS ,3 102,9 Drugi plačniki ,0 84,9 SKUPAJ ,4 102, Druge dejavnosti Leta 2012 je bilo z magnetno resonanco opravljenih preiskav za paciente ZZZS, kar je za 508 preiskav več kot leta Prav tako smo prekoračili načrtovano število preiskav CT, UZ in RTG. Z Aneksom št. 2 in 4 k Pogodbi za leto 2012 smo za leto 2012 povečali plan preiskav PET CT delno s prestrukturiranjem delno pa z začasnim prevzemom programa Onkološkega inštituta. Na aparaturah magnetne resonance, CT in PET CT se izvajajo tudi storitve za hospitalizirane bolnike. Podnevi je izkoriščenost aparatur maksimalna, ponoči pa se na njih izvajajo nujne preiskave. Preglednica 23: Druge ambulantne dejavnosti za ZZZS SPECIALISTIČNO-AMBULANTNA DEJAVNOST DRUGO Skupno število dializ se je leta 2012 glede na predhodno leto znižalo za 6,1 odstotka, to je zmanjšanje za dializ. Največji porast je pri dializah tipa II (akutne, komplicirane dialize), in sicer glede na predhodno leto za 6,5 odstotka. Program stomatologije in fizioterapije smo realizirali v celoti. Ne dosegamo pa realizacije Centra za geriatrično medicino, ki sodi na primarno raven (splošna ambulanta), ker se zmanjšuje število opredeljenih bolnikov. Plan Realizacija Indeks : : Stomatologija točke ,4 107,6 NMR število ,0 107,1 CT število ,7 97,7 PET CT število ,5 135,7 UZ število ,0 104,3 RTG število ,6 121,7 DIALIZE število ,6 93,9 Dializa I ,7 81,1 Dializa II ,1 106,5 Dializa III ,0 91,1 Dializa IV/dan ,3 102,7 Dializa V/dan ,9 107,9 Osnovna dejavnost Fizioterapija točke ,4 105,5 Ginekologija količniki ,3 95,4 Ginekologija preventiva število ,0 97,1 Center za geriatrično medicino količniki ,5 78,8 Lekarna točke ,4 104,0 Reševalna postaja nenujni Km ,6 101,6 Opombe: Z rumeno je označeno skupno število oziroma vsota. Podatek»NMR število«zajema vsoto opravljenih preiskav MR1, MR2, MR3, MR4, MR5, MR6 in MR

30 4.6 Terciarna dejavnost 4.7 Raziskovalna dejavnost 19 programov, za njihovo izvajanje smo prejeli evrov. Operacija Kompetenčni center biomedicinska tehnika (KC BME): Terciar je sestavljen iz dveh glavnih delov: iz terciarja I in II. Realizacija sredstev za terciarno dejavnost je bila leta tisoč evrov, kar pomeni, da je za 4,6 odstotka višja od realizacije predhodnega leta. Terciar I se deli na učenje, usposabljanje za posebna znanja, razvoj in raziskave, nacionalni register bolezni in nacionalno evidenco ter nacionalno čakalno listo. V okviru sredstev, ki jih je ZZZS leta 2012 zagotavljal za izvajanje terciarne dejavnosti, so bila izvedena dodiplomska izobraževanja in izobraževanja specializantov ter drugih zdravstvenih delavcev. S tega naslova so se pokrivali tudi stroški izobraževanj in usposabljanj za posebna znanja, kamor sodijo izobraževanja v tujini, daljša od 30 dni. Leta 2012 je bilo takšnih izobraževanj 16. Naloga teh zdravnikov je, da pridobljeno znanje prenašajo na sodelavce v UKC Ljubljana in na zdravnike drugih zavodov v okviru Republike Slovenije. Za izvajanje raziskovalno-razvojnih (RR) nalog, ki se financirajo iz terciarja I, je bil v začetku leta izveden interni razpis. Komisija je na podlagi razpoložljivih sredstev odobrila izvajanje 123 projektov. Leta 2012 je bilo tako skupno financiranih 399 RR-projektov, od tega je bilo poleg na novo sprejetih še 65 iz leta 2010 ter 211 iz leta Skupna vrednost projektov leta 2012 je znašala evrov. Zaključenih je bilo 233 projektov, leta 2013 pa se nadaljuje 166 projektov. Z naslova terciarja I so financirani tudi nacionalni registri bolezni in nacionalne evidence. V UKC Ljubljana se vodi osem nacionalnih registrov bolezni in nacionalnih evidenc. V sredstvih za terciar I je vključeno tudi financiranje izvajanja toksikološke dejavnosti in farmakovigilance, ki jo izvaja Center za zastrupitve. S sredstvi terciarja II se financirajo storitve subspecialnih laboratorijev, delo subspecialnih timov in interdisciplinarnih konzilijev. S temi sredstvi se financirata tudi težavnost in izvedenost, kar predstavlja največji delež celotnih terciarnih sredstev. To pomeni pokrivanje razlike med doseženo vrednostjo uteži SPP po sekundarni ceni in dejanskimi stroški pacienta. Posebej sta financirani terciarna zdravstvena dejavnost Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter terciarna stomatološka dejavnost. Leta 2012 so se v okviru raziskovalne dejavnosti v UKC Ljubljana odvijale dejavnosti na področju raziskovalnih projektov in programov, na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja, evropskih okvirnih programov, usposabljanja mladih raziskovalcev in projektov terciar I. Proračunska sredstva Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) so bila zaradi varčevalnih ukrepov Vlade RS znižana s 175 milijonov evrov leta 2011 na 153 milijonov evrov leta 2012, kar pomeni 13-odstotno znižanje. Realizirana so bila ta znižanja: raziskovalnim programom in projektom, ki so potekali leta 2012, se je obseg sredstev znižal za en cenovni razred, razen za cenovni razred A, ukrep ostaja do končanja obdobja financiranja, določenega za izvajanje posameznega programa/ projekta; RO so lahko za posamezne programe/projekte, pri katerih je bila znižana cenovna kategorija, predlagali vrnitev v prejšnjo cenovno kategorijo ob predpostavki ohranjanja finančnega obsega; programu mladih raziskovalcev se je 1. avgusta 2012 cenovna kategorija znižala za en razred; leta 2012 ni bilo razpisa za sofinanciranje znanstvenih sestankov; razveljavljen je bil razpis za sofinanciranje raziskovalne opreme. Raziskovalni projekti: Raziskovalne projekte (so)financira predvsem ARRS. Projekti so temeljni ali aplikativni, glede na vsebino raziskav pa so tematsko usmerjeni ali splošni. Tematsko usmerjeni temeljni so usmerjeni na točno določene teme. V obravnavanem letu je bilo dejavnih 48 raziskovalnih projektov ali 21 projektov manj kot leta 2011, od tega je bilo 29 temeljnih, 18 aplikativnih in 1 podoktorski projekt. Zaključenih je bilo 15 raziskovalnih projektov, zaradi finančnega stanja novih raziskovalnih projektov ni bilo. Za raziskovalne projekte, financirane s strani ARRS, smo prejeli evrov. ARRS je sofinanciral bilateralno sodelovanje s tremi državami: Madžarsko, Avstrijo in ZDA. Raziskovalni programi: Raziskovalni programi, ki jih financira ARRS, predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega se pričakuje, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in za katere mora obstajati državni interes, opredeljen v nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu. Leta 2012 je bilo dejavnih Evropski raziskovalni projekti: UKC Ljubljana je leta 2012 dejavno sodeloval v 31 evropskih raziskovalnih projektih, pri katerih se kot razpisovalec in sofinancer projektov pojavljajo Evropska komisija ali njene pooblaščene agencije. Evropski raziskovalni projekti so financirani v višini od 50 do 100 odstotkov celotnih predvidenih in upravičenih stroškov projekta. UKC Ljubljana v evropskih raziskovalnih projektih sodeluje kot aktivni konzorcijski partner, pri raziskovalnem projektu SIGN in Hires+ pa ima vlogo koordinatorja oziroma vodilnega partnerja raziskovalnega projekta. Leta 2012 so začeli delovati trije novi raziskovalni projekti, prav toliko jih je delo tudi zaključilo. UKC Ljubljana je z naslova sofinanciranja evropskih raziskovalnih projektov leta 2012, s strani Evropske komisije ali njenih pooblaščenih agencij prejel sredstva v višini evrov. Prejeta sredstva sofinanciranja so nekoliko nižja od načrtovanih, saj bi se raziskovalna projekta SCPE-NET in NOTE po prvotnem načrtu morala zaključiti v prvi polovici leta 2012, vendar je bil zaključek projektov zaradi kompleksnosti raziskovalne tematike podaljšan, zato bomo za ta raziskovalna projekta zadnje nakazilo prejeli leta Sredstev z naslova sofinanciranja za leto 2012 prav tako nismo prejeli za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja program čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija , in sicer zaradi tri- do šestmesečne zamude pri začetku izvajanja projektnih dejavnosti. Od 1. do 5. oktobra 2012 je Evropska komisija v UKC Ljubljana izvedla audit treh evropskih raziskovalnih projektov, in sicer GE- NEPARK, TARCC in RESPECT. Preliminarno poročilo pričakujemo v prvem kvartalu leta UKC Ljubljana je leta 2012 sodeloval kot konzorcijski partner pri prijavah na razpise Evropske komisije za te raziskovalne projekte: EuPRIDE, EU Borreliosis, HCV Prevention in Europe, Hepatitis C Initiative, Visualization of the PA in AEE Surgery, Development of A&E Stem Cell Therapies, Care for children with rare diseases home care, ARCH.NEXT, FLOPSI in POLY-MASK. Leta 2012 so se nadaljevale dejavnosti pri operaciji Kompetenčnega centra biomedicinska tehnika (KC BME), pri kateri UKC Ljubljana sodeluje v štirih raziskovalnih projektih: PhysiCoDerm neinvazivni način vnosa zdravilnih učinkovin v telo, SmartMed pametne elektromagnetne medicinske naprave, TOF PET izboljšava instrumentalnega dela skenerja, MINMED minimalna invazivna medicina. Operacijo Kompetenčni center biomedicinska tehnika delno financira Evropska komisija prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), kot razpisovalec in sofinancer operacije pa nastopa MIZKŠ. V te raziskovalne projekte so vključeni Očesna klinika, Dermatovenerološka klinika, Kirurška klinika/ko za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, Klinika za nuklearno medicino, Nevrološka klinika/ko za bolezni živčevja ter Stomatološka klinika. Celoten strošek izvedbe raziskovalnih projektov v obdobju je v UKC Ljubljana evrov, od tega nam MIZKŠ sofinancira raziskovalne projekte v višini evrov (70 odstotkov). Za opravljene dejavnosti pri raziskovalnih projektih je UKC Ljubljana leta 2012 na MIZKŠ podal tri vmesna poročila z zahtevki za povračilo upravičenih stroškov v skupni višini evrov. Usposabljanje mladih raziskovalcev leta 2012: ARRS (so)financira tudi raziskovalno usposabljanje najuspešnejših visokošolskih diplomirancev in podiplomski študij za pridobitev doktorata znanosti. Z vključitvijo mladih raziskovalcev v raziskovalne programe in projekte se pod mentorskim vodstvom naučijo samostojnega raziskovalnega dela in pridobijo znanstveni naziv. ARRS na podlagi javnega razpisa izbere mentorje, izbor mladih raziskovalcev pa z javnim razpisom opravi UKC Ljubljana. Leta 2012 se je v UKC Ljubljana na podiplomskem študiju do doktorata in na enovitem doktorskem študiju usposabljalo 40 mladih raziskovalcev, kar je 13 manj kot leta Struktura glede na izobrazbo: 18 doktorjev medicine, 3 doktorji dentalne medicine, 1 mikrobiolog, 6 biologov, 1 biokemik, 2 psihologa, 2 farmacevta, 5 biotehnologov, 1 profesor športne vzgoje in 1 inženir živilske tehnologije. Za financiranje mladih raziskovalcev smo od ARRS prejeli ,68 evra

31 Leta 2012 so doktorsko disertacijo uspešno zagovarjali štirje mladi raziskovalci. ARRS je zaključil financiranje sedmim mladim raziskovalcem, od tega imajo trije podaljšan status za dokončanje doktorata. V obravnavanem letu je ARRS na novo začel financirati dva mlada raziskovalca, začetek financiranja je december Bibliografske enote, ki so jih leta 2012 prispevali avtorji iz UKC Ljubljana: Avtorji UKC Ljubljana so leta 2012 prispevali bibliografskih enot, kar je 304 enot manj kot leta Objave v strokovnem tujem in domačem tisku: Leta 2012 beležimo manjše število objav v strokovnem tujem in domačem tisku kakor leta 2011, pri čemer je treba upoštevati, da je vsako leto bistveno težje objavljati članke v mednarodnih revijah zaradi vse večje konkurenčnosti (konkurenca po statistič- nih analizah narašča potencialno). Drugi razlogi so: zmanjšana raziskovalna dejavnost naših raziskovalcev, krčenje sredstev za nakup strokovne literature, predvsem znanstvenih revij in monografij, raziskovalci niso poslali vsega gradiva za leto 2012 za vnos v COBISS (vpisano bo šele letos), drugačna metodologija kot prejšnja leta. Projekti terciarne dejavnosti UKC Ljubljana: V skladu s pravilnikom o delu Komisije za klinične raziskave smo izvedli razpis za terciarna razvojna sredstva za leto 2012, zaključen je bil 31. januarja Komisija je sledila stopnjam ocenjevanja in finančnega usklajevanja predlogov novih projektov, člani so uskladili tudi končni seznam novih projektov in ga predložili v potrditev strokovnemu svetu. Seznam terciarnih projektov je predstavljen v prilogi 3a Poslovnega poročila. Finančni razrez sredstev vseh prejšnjih in novih projektov je bil objavljen na intranetni strani UKC Ljubljana v mapi Terciarna dejavnost. Preglednica 24: Število bibliografskih enot (tipologija COBISS), ki so jih leta 2007, 2008, 2009, 2011 in 2012 prispevali avtorji iz UKCL Tip dokumenta (po COBISS-u) Izvirni znanstveni članek Pregledni znanstveni članek Kratki znanstveni prispevek Strokovni članek Poljudni članek Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Objavljeni strokovni prispevek na konferenci Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Predgovor, spremna beseda Polemika, diskusijski prispevek Intervju Drugi članki ali sestavki Strokovna monografija Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo Drugo učno gradivo Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid Doktorska disertacija Magistrsko delo Diplomsko delo Končno poročilo o rezultatih raziskav Druge monografije in druga zaključena dela Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci Zbornik recenziranih znan. prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Skupaj

32 4.8 Poslovni izid Poslovni izid UKC Ljubljana leta 2012 v primerjavi z letom 2011 je razviden iz spodnje preglednice. Preglednica 25: Pregled realiziranih prihodkov zdravstvenih programov leta 2012 v primerjavi z RFN 2012 in realizacijo 2011 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV Plan Realizacija Indeks : : I. SKUPAJ PRIHODKI ,7 99,8 PRIHODKI ZZZS ,0 100,6 Pogodba ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti ,1 100,8 od tega OZZ ,8 99,3 od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) ,9 117,5 od tega zdravila in lekarniške storitve (ozz) ,4 106,3 Financiranje specializacij, sekundarijev, pripravnikov ,8 94,7 Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med obračunano in vkalkulirano amortizacijo ,9 106,8 Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve ,5 95,6 FINANČNI PRIHODKI ,0 123,2 IZREDNI PRIHODKI ,0 58,2 PREVREDNOTOVALNI PRIHODKI ,4 0,3 II. SKUPAJ ODHODKI ,8 99,9 POSLOVNI ODHODKI ,8 99,9 Porabljeni material ,1 99,7 Stroški storitev ,0 100,3 Amortizacija ,3 106,4 Stroški dela ,1 99,1 Drugi stroški ,9 106,0 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ,7 107,5 FINANČNI ODHODKI ,4 910,5 IZREDNI ODHODKI ,3 103,8 PREVREDNOTOVALNI ODHODKI ,8 III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI , Prihodki Leta 2012 so bili vsi prihodki UKC Ljubljana realizirani v višini tisoč evrov in so presegli načrtovane za 3,7 odstotka, to je za tisoč evrov. V primerjavi z letom 2011 so bili prihodki manjši za 0,2 odstotka oziroma za 842 tisoč evrov. Slika 1: Struktura realiziranih prihodkov UKC Ljubljana leta 2012 Pogodba z ZZZS zdravila in lekarniške storitve (OZZ) 1,8 % Pogodba z ZZZS PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila ) 8,3 % Pogodba z ZZZS OZZ 80,6 % Največji delež vseh prihodkov (93 odstotkov) v višini tisoč evrov smo ustvarili na podlagi sklenjenih pogodbenih dokumentov z ZZZS. V primerjavi z letom 2011 so prihodki, ki jih zagotavlja ZZZS, porasli za 0,6 odstotka, to je za tisoč evrov. Izkazani prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki predstavljajo 80 odstotkov vseh prihodkov, so bili leta 2012 realizirani v višini tisoč evrov. V primerjavi s predhodnim letom so se zmanjšali za 0,7 odstotka, to je za tisoč evrov, zaradi povečevanja deleža plačil prostovoljnega zavarovanja v pokrivanju cen zdravstvenih storitev. Zato so porasli prihodki od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v primerjavi z realizacijo leta 2011 za 17,5 odstotka oziroma za tisoč evrov. Sprememba razmerja prihodkov med obveznim in prostovoljnim zavarovanjem je posledica ZUJF-a, s katerim se je povečal delež prostovoljnega in zmanjšal delež iz obveznega zavarovanja. Povečanje prihodkov leta 2012 v primerjavi s predhodnim letom in Financiranje specializacij, sekundarijev, pripravnikov 2,8 % Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 4,8 % Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med obračunano in vra;unano amortizacijo, finančni, izredni in prevrednotovalni prihodki 1,7 % finančnim načrtom je posledica povečane realizacije plačanega delovnega programa. Glede na to, da največji delež ustvarjenih prihodkov zagotavlja ZZZS, pazljivo spremljamo vse spremembe na področju financiranja in se poskušamo prilagajati vsem ukrepom tako, da z danimi sredstvi lahko zagotavljamo največji možen obseg storitev. ZZZS že od leta 2009 dalje izvaja vrsto stabilizacijskih ukrepov, katerih posledica je zniževanje cen zdravstvenih storitev. Sprejeti so bili ukrepi za vzdržnost zdravstvenega sistema, ki so bistveno vplivali na poslovanje bolnišnic. Vsi sprejeti ukrepi leta 2009, 2010 in 2011 so se nadaljevali tudi leta Z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru 2012 so na podlagi sprejetega ZUJF-a sledili sredi leta 2012 še novi ukrepi, ki so posegli v zmanjševanje sredstev za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Od 1. januarja 2012 je bila zmanjšana dopustna višina izplačila regre

33 sa in odpravnin, kar je pomenilo zmanjšanje prihodka in stroškov dela za tisoč evrov. Od 1. junija 2012 so bila zmanjšana sredstva za izplačilo plač, kar je pomenilo 800 tisoč evrov manj prihodka. Od 1. maja 2012 dalje je ZZZS znižal cene zdravstvenih storitev za nadaljnje 3 odstotke. To je za UKC Ljubljana leta 2012 pomenilo dodatno zmanjšanje sredstev skupno za tisoč evrov. Zaradi izvedbe nacionalnega razpisa se je UKC Ljubljana zmanjšal načrtovani delovni program, kar je povzročilo zmanjšanje prihodka za 876 tisoč evrov. Tako kot pretekla leta smo tudi leta 2012 na ZZZS predlagali spremembo financiranja za podcenjene storitve in odobritev sredstev za širitev programov in financiranje novih programov. Od vseh naših predlogov smo pridobili le dodatna sredstva za boljše vrednotenje specialistično-ambulantne dejavnosti pediatrije v višini 344 tisoč evrov, za plačilo programa vstavitev umetnega srca v višini 413 tisoč evrov in za uvedbo novega bolnišničnega programa-implantacija umetne šarenice v višini 14 tisoč evrov. Na podlagi določila iz Splošnega dogovora in aneksov leta 2011 smo pridobili dodatna sredstva iz stabilizacijskih prihrankov predhodnega leta za povečanje specialistično-ambulantnih dejavnosti z dolgo čakalno dobo v višini 412 tisoč evrov. Kljub zaostrenim finančnim razmeram UKC Ljubljana leta 2012 ni omejeval izvajanje programa. Povečevanje delovnega programa je bilo izvedeno z namenom skrajševanja čakalnih dob in povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev. Opravljena je bila večja količina storitev, kar je bilo tudi delno dodatno financirano s strani ZZZS. Zato so se prihodki z naslova opravljenih storitev, katerih plačnik je ZZZS, v primerjavi s predhodnim letom povečali za 0,8 odstotka. Ob končnem letnem obračunu ZZZS smo na podlagi realiziranega povečanega programa pridobili še dodatna sredstva, in sicer: tisoč evrov za programe, katerih realizacija se plača v celoti po realizirani uteži (porodi, OP srca, OBMP PTCA, OP rakavih bolnikov); tisoč evrov za programe, kjer se plača 10-odstotno preseganje načrtovanega programa po realizirani uteži (operacije kolkov, kolena, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, koronografije, operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov, operacije kile in operacije na ožilju); tisoč evrov za preostali prekoračeni prospektivni program in program akutne bolnišnične obravnave z naslova prelivanja sredstev med bolnišnicami glede na realizirani program. Nižji prihodki od načrtovanih s pogodbo so bili realizirani v višini tisoč evrov zaradi nižjega števila realiziranih porodov in drugačnega načina obračunavanja bolnikov z rakom, ki so bili že zajeti pri plačilu prospektivnih primerov. S tem je bilo zaradi novih pravil obračuna ZZZS dodatno plačanih realiziranih uteži, kar pomeni dodatnih tisoč evrov več prihodka. Del teh sredstev smo glede na predvideno realizacijo že upoštevali v rebalansu finančnega načrta. V primerjavi z načrtovanim delovnim in finančnim načrtom je bilo realizirano večje število transplantacij, s tega naslova smo pridobili dodatnih tisoč evrov prihodka. V primerjavi z načrtovanimi sredstvi za porabo dragih bolnišničnih zdravil, ki so financirana posebej po realizaciji, smo imeli večji prihodek tisoč evrov, seveda pa so bili realizirani tudi večji stroški. S pogodbo o financiranju pilotskega projekta»ukrepi za izboljšanje zdravljenja biološka zdravila«za leto 2012, ki smo jo sklenili z Ministrstvom za zdravje, smo pridobili sredstva za uvajanje novih bioloških zdravil v višini 815 tisoč evrov. Preglednica 26: (MZ preglednica 2) Primerjava finančnih načrtov iz Pogodbe 2011 (vključno z Aneksi 1, 2 in 3) in Pogodbe 2012 (vključno z Aneksom 1) v evrih ter deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo DEJAVNOST Pogodba 2011 Pogodba 2012 Plačana realizacija 2012 EUR % EUR % EUR Indeks pogodba 12/11 Akutna boln. obravnava , , ,6 Druge boln. dejavnosti , , ,2 Neakutna boln. obravnava , , ,0 Doječe matere , , ,8 Spremljevalci , , ,5 Sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku , , ,7 Osnovna zdravstvena dejavnost , , ,1 Zobozdravstvena dejavnost , , ,6 Reševalni prevozi , , ,0 Lekarniške storitve , , ,4 Spec. ambulantna dejavnost , , ,7 Funkcionalna diagnostika , , ,7 Dialize , , ,3 Drugo , , ,4 SKUPAJ ,2 Opomba: Pod zap. št. 1 sta pri akutni bolnišnični obravnavi upoštevana tudi terciar in nacionalni razpis. Pod zap. št. 14 so upoštevani DBZ, LZM, PTH in dihalni testi. ZZZS je leta 2012 zagotovil tisoč evrov za plače zdravnikov specializantov, sekundarijev in pripravnikov. Glede na manjše število specializantov so se ta sredstva v primerjavi s preteklim letom znižala za 5,3 odstotka, to je za 723 tisoč evrov. Glede na knjigovodska pravila o prikazovanju prihodkov javnih zavodov smo skupne prihodke za leto 2012 povečali za tisoč evrov kot razliko med vračunano amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije. Ta znesek smo prenesli iz časovnih razmejitev. Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene programe so se v primerjavi s predhodnim letom znižali skupaj za 4,4 odstotka, to je za tisoč evrov, presežena pa je bila načrtovana višina za 7,5 odstotka oziroma za tisoč evrov. Prihodki za izvajanje vseh programov tržne dejavnosti so bili leta 2012 realizirani v skupni višini tisoč evrov in so se v primerjavi z realizacijo leta 2011 zmanjšali za 4,6 odstotka. Na zniževanje prihodkov tržne dejavnosti je v največji meri vplival manjši obseg opravljenega programa za samoplačnike in tudi manjša sredstva donacij, namenjena za izobraževanje. V porastu pa so bili zdravstveni programi, ki se izvajajo za podjetja in druge zdravstvene zavode, ter financirani raziskovalni programi in projekti

34 Preglednica 27: Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve s prikazom prihodkov tržne dejavnosti (označeno z zeleno) Preglednica 28: Struktura odhodkov od prodaje blaga in storitev na trgu leta 2012 Plan Realizacija Indeks DRUGI PRIHODKI ZA ZDRAVSTVENE : : 02 IN NEZDRAVSTVENE STORITVE ZDRAVSTVENI PROGRAMI ,3 96,2 nadstandardna dejavnost ,8 92,5 ministrstva ,9 69,4 konvencije ,9 105,7 doplačila ,5 116,1 samoplačniki (hospital, ambulante) ,0 74,7 samoplačniške ambulante ,9 93,8 drugi plačniki (podjetja, bolnišnice, ZD, MF, IO) ,7 112,9 NEZDRAVSTVENI PROGRAMI ,0 94,8 Nadomestila za stroške dela ,0 104,0 mladih raziskovalcev ,5 103,8 refundacije ministrstva ,9 110,4 Donacije ,3 81,6 za izobraževanje ,3 75,6 za tekoče poslovanje ,0 179,0 Raziskovalna dejavnost ,0 105,6 Drugo javna služba ,0 86,5 storitve po pogodbah ,2 72,6 dotacije, subvencije, predhodno obdobje ,1 111,4 prisotnost pri porodu ,3 96,4 kontrola kakovosti ,8 98,1 Prodaja na trgu ,1 95,4 stanovanjske in druge najemnine ,7 95,4 kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok. srečanja ,5 77,8 prodaja hrane ,2 99,4 prodaja materiala in odpadkov ,1 34,6 testiranje preparatov in študije ,0 77,1 drugo (specializacije, laktovid, idr. prodaja) ,6 112,1 SKUPAJ TRG (JAVNI IN NEJAVNI-ZASEBNI VIRI) ,8 95,4 PODSKUPINE DEJAVNOSTI NA TRGU IZ JAVNIH IN NEJAVNIH-ZASEBNIH VIROV Prihodek Stroški materiala Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Presežek prihodkov Samoplačniške ambulante Samoplačniški hospital Nadstandard, osnovna zdravstvena dejavnost Nadstandard, ambulantna dejavnost Nadstandard, bolnišnična dejavnost Nadstandard, zobozdravstvena dejavnost Samoplačniki, zobozdravstvena dejavnost Samoplačniki, zdravila in lekarniške storitve Samoplačniki, reševalni prevozi Samoplačniki, druge zdravstvene storitve Najemnine stanovanjske Najemnine druge Opravljene storitve po pogodbah Opravljene raziskovalne naloge na trgu Prodaja hrane Kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok. srečanja Specializacije Prisotnost pri porodu Testiranje preparatov in klinično preskušanje zdravil Kontrola kakovosti Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev SKUPAJ UKC Ljubljana UKC Ljubljana je za razmejevanje odhodkov poslovanja med javno službo in tržno dejavnostjo sprejel sodilo, da kadar se ti dve dejavnosti prepletata, se upošteva delitev odhodkov glede na pravila izračunavanja cen storitev po posameznih vrstah prihodkov. Finančni, izredni in prevrednotovalni prihodki so bili leta 2012 realizirani v skupni višini 242 tisoč evrov in predstavljajo le 7,5 odstotka realizirane višine leta 2011, ker je bila leta 2011 zaradi umika tožb zaposlenih izvedena odprava obračunanih stroškov dela z naslova dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v dežurni službi v višini tisoč evrov

35 nova Odhodki Odhodki UKC Ljubljana so bili leta 2012 realizirani v skupni višini tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2011 manjši za 0,1 odstotka oziroma za 252 tisoč evrov. V primerjavi s preteklim letom so se znižali stroški porabljenega materiala in stroški dela. Struktura realiziranih odhodkov je razvidna s spodnje slike. Slika 3: Poraba zdravstvenega in nezdravstvenega materiala v zadnjih petih letih Slika 2: Struktura realiziranih odhodkov UKC Ljubljana leta 2012 Stroški storitev 11,7 % Amortizacija 4,8 % Zdravsteveni material Nezdravsteveni material Porabljeni material 30,9 % Drugi stroški 0,1 % Legenda: nezvezna črta je nezdravstveni material. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 2,1 % Finančni, izredni in prevrednotevalni odhodki 0,1 % Stroški dela 50,3 % Poraba zdravstvenega materiala se je leta 2012 v primerjavi s predhodnim letom vrednostno povečala za 0,3 odstotka, to je za 337 tisoč evrov. Glede na povečano število zdravljenih bolnikov se je strošek materiala za opravljeno storitev znižal. Klinike so leta 2012 zaradi zmanjševanja razpoložljivih finančnih sredstev sprejele vrsto varčevalnih ukrepov z namenom zmanjšanja stroškov porabljenega materiala. Izvajale so razne dejavnosti za varčevanje porabljenih količin materiala, s komercialno službo so bile dejavne pri zniževanju cen oziroma pridobivanju popustov in donacij v obliki posameznih vrst materiala Stroški materiala Stroški porabljenega materiala vseh vrst so bili leta 2012 doseženi v višini tisoč evrov; v primerjavi z letom 2011 so se ti stroški kljub večjemu obsegu opravljenih storitev zmanjšali za 0,3 odstotka predvsem zaradi manjših stroškov porabe nezdravstvenega materiala. Stroški posameznih skupin materiala so podrobneje prikazani na spodnji sliki

36 Slika 4: Poraba zdravstvenega materiala in zdravil v zadnjih petih letih Slika 5: Gibanje vrednosti zdravil v zadnjih šestih letih Prikaz gibanja po letih Zdravstveni material Legenda: nezvezna črta so zdravila Zdravila , , , , , , , , , ,0 0 vsa zdravila finančni načrt strošek UKC vsa zdravila DBZ (nabor ) pogodba ministrstvo strošek UKC finančni načrt DBZ (nabor ) pogodba ministrstvo Največji delež (38 odstotkov) stroškov zdravstvenega materiala predstavljajo stroški zdravil, ki so v primerjavi s preteklim letom porasli za 1,3 odstotka, kar predstavlja povečano porabo za 624 tisoč evrov. Večina preseganja gre na račun dragih bioloških zdravil, katerih poraba je plačana v celoti. Poraba teh zdravil se je leta 2012 povečala za 4,7 milijona evrov (48 odstotkov), kar pomeni, da so bili stroški drugih zdravil manjši. Stroške povečujejo tudi nova zdravljenja bolezni, pri katerih napredek diagnostike omogoča zgodnje odkrivanje in preživetje. Nujnost predpisovanja dragih zdravil je izkazana tudi z dodatnimi sredstvi, ki jih zagotavljata MZ in ZZZS s financiranjem v obsegu realizacije. Poleg zdravil so k povečanju stroškov zdravstvenega materiala v primerjavi s preteklim letom v absolutnem znesku prispevali izdelki, ki se vgrajujejo v telo. Ti so v primerjavi s preteklim letom porasli za 8,7 odstotka, to je za tisoč evrov. Poraba teh materialov je povezana z večjim številom posegov, pri katerih se uporabljajo ti materiali. V večini primerov so bili ti posegi plačani v celoti. Stroški krvi in krvnih sestavin so se z osnovnimi cenami povečali za 0,7 odstotka zaradi povečanih porabljenih količin, vendar smo prejeli konec leta dobropis za znižanje cene. Večjo realizirano porabo v primerjavi s preteklim letom v znesku 86 tisoč evrov, to je 0,8 odstotka, beležimo tudi pri porabi rentgenološkega materiala. Stroški porabe medicinskega materiala za enkratno uporabo so leta 2012 znašali 18,9 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom znižali za 6,6 odstotka. Spodnja preglednica prikazuje vrednost nabav medicinskega materiala za enkratno uporabo. Preglednica 29: Vrednost nabave izdelkov, ki se vgrajujejo v telo, za leti 2011 in 2012 IZDELKI, KI SE VGRAJUJEJO V TELO Vrednost nabave 2011 Vrednost nabave 2012 Pace maker defibrilator , ,65 98,12 Endoproteze raznih vrst , ,00 83,66 Osteosintetski material , ,00 100,73 Endoproteze stenti , ,20 87,75 Šivalni material , ,00 102,38 Endoproteza srčne zaklopke , ,02 184,79 Implantanti , ,00 100,65 IND 70 71

37 Preglednica 30: Vrednost nabave medicinskega materiala za enkratno uporabo leta 2011 in 2012 Preglednica 31: Stroški materiala v UKC Ljubljana leta 2012 v primerjavi z RFN 2012 in realizacijo 2011 MEDICINSKI MATERIAL ZA ENKRATNO UPORABO VREDNOST NABAVE 2011 VREDNOST NABAVE 2012 Sistemi za infuzijo, transfuzijo in podaljški , ,57 104,17 Operacijski material , ,12 93,54 Katetri , ,00 96,58 Sonde, igle, brizge , ,00 100,75 Material za endoskopijo, tubusi, vodila , ,00 114,00 Pripomočki in senzorji za anestezijo , ,85 120,51 Rokavice , ,17 93,41 Pripomočki za respiratorno terapijo , ,15 99,42 Material za endoskopsko kirurgijo , ,80 101,39 Pripomočki za nego bolnika , ,92 102,91 Elektrode in pripomočki , ,64 97,19 Varovalna sredstva , ,79 88,14 Seti, razni , ,02 109,29 Oksigenatorji , ,30 102,21 Inkontinenčni program , ,22 106,03 Filtri , ,90 90,43 Material in pripomočki za sterilizacijo , ,24 85,06 Stroški nezdravstvenega materiala predstavljajo 5,7 odstotka skupnih materialnih stroškov in so se v primerjavi s preteklim letom znižali za 5,9 odstotka, to je za 505 tisoč evrov. Leta 2012 so realizirani predvsem večji stroški bolnišničnega perila in tekstilnih materialov zaradi večjih občasnih nabav. Stroški energetskih virov so se povečali za 9,1 odstotka v primerjavi z istovrstnimi stroški leta 2011 predvsem zaradi povečanja stroškov mestne pare in električne energije. Za nabavljene količine materiala smo leta 2012 uspeli pridobiti za tisoč evrov popustov, kar je 75,2 odstotka oziroma 986 tisoč evrov več kot v preteklem letu. Pridobivanje popustov je bila ena od nalog za izboljšanje uspešnega poslovanja zavoda. Ob zniževanju cen posameznim izdelkom so se zaradi dodatno pridobljenih popustov skupni materialni stroški znižali za 1,6 odstotka IND Plan Realizacija Indeks STROŠKI MATERIALA : : SKUPAJ STROŠKI MATERIALA ,1 99,7 STROŠKI ZDRAVSTVENEGA MATERIALA ,4 100,3 Gotova zdravila z dovoljenjem za promet ter zdravila s posebnim dovoljenjem za vnos ali uvoz, ki nimajo dovoljenja za ,5 89,1 promet po lastniških imenih (zajeta v bazi CBZ-IVZ) Gotova zdravila po ATC na 5. nivoju iz seznama 'lista B' ,6 148,0 Farmacevtske kemikalije in droge ,5 91,5 Kri in krvne sestavine ,2 100,7 Zavojni in šivalni material ,7 94,4 Stomatološki material ,2 98,3 Izdelki, ki se vgrajujejo v telo ,1 108,7 Diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo ,7 100,8 Medicinski material za enkratno uporabo ,7 93,4 Laboratorijski material ,1 89,4 Pribor za večkratno uporabo ,6 96,1 Dializni material ,6 92,0 Rentgenološki material ,7 100,8 Izotopi ,3 98,5 Razkužila in dezinficiensi ,4 91,2 Medicinski plini ,0 116,6 Drugi zdravstveni material ,0 99,4 STROŠKI NEZDRAVSTVENEGA MATERIALA ,7 94,1 Živila, jedila, gotova prehrana ,5 100,7 Splošno-potrošni material ,3 85,0 Material za pranje in čiščenje ,5 90,7 Pisarniški material ,3 77,1 Bolniško-perilni material in tekstilni material ,9 117,6 Tehnični material ,8 96,2 Rezervni, nadomestni deli, mat. za popravila in vzdrževanje ,0 91,1 Drugi nezdravstveni material ,8 123,3 STROŠKI ENERGETSKIH VIROV ,9 109,1 Stroški porabljene vode ,5 97,6 Stroški mestne pare in kuriv ,5 113,1 Stroški porabljene električne energije ,0 109,7 Stroški porabljene druge energije ,6 40,2 PREJETI POPUSTI ,4 175,

38 Slika 6: Struktura realiziranih stroškov porabljenega materiala v UKC Ljubljana leta 2012 Slika 7: Poraba zdravstvenih in nezdravstvenih storitev v zadnjih petih letih Gotova zdravila z dovoljenjem za promet ter zdravila s posebnim dovoljenjem za vnos ali uvoz, ki nimajo dovoljenja za promet po lastniških imenih (zajeta v bazi CBZ - IVZ) 23,3 % Gotova zdravila po ATC na 5. nivoju iz seznama»lista B«10,1 % Kri in krvne sestavine 5,9 % Energetski viri 6,0 % Izdelki, ki se vgrajujejo v telo 13,7 % Zdravstevene storitve Nezdravstevene storitve Nezdravstveni material 5,6 % Diagnostična sredstva 4,9 % Drugi zdravstveni material 6,2 % RTG in dializni material 11,1 % Medicinski material za enkratno uporabo 13,2 % Legenda: nezvezna črta so nezdravstvene storitve, ki so navedene v naslednji preglednici Stroški storitev Stroški storitev so bili leta 2012 realizirani v skupni višini tisoč evrov in so glede na leto 2011 porasli za 0,3 odstotka. Iz strukture stroškov je razvidno, da zavzemajo medicinske storitve v vseh stroških storitev 46-odstotni delež. Realizacija medicinskih storitev se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 4,8 odstotka, to je za tisoč evrov. Te storitve izvajajo zunanji izvajalci, kot so inštituti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, laboratorij Onkološkega inštituta Ljubljana in Inštitut za transfuzijsko medicino. Vključujejo pa tudi delo prek podjemnih pogodb in s. p.-jev ali d. o. o.-jev. Posamezne skupine stroškov storitev so razvidne s slike. Stroški nezdravstvenih storitev so se v primerjavi z letom 2011 znižali za 3,3 odstotka, to je za 983 tisoč evrov. Zniževanje stroškov storitev, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem bolnikov, je bil zastavljen cilj racionalnega poslovanja. Glede na znižanje tovrstnih stroškov je bil ta cilj uspešno realiziran, čeprav so zaradi posodobljenja računalniških programov nastali dodatni stroški. V tej skupini stroškov so se v primerjavi s preteklim letom predvsem znižali stroški, ki so povezani s stroški dela. Največje znižanje beležimo pri teh stroških: študentsko delo (za 60,4 odstotka, to je za 552 tisoč evrov, kar je več od usmeritve Ministrstva za zdravje), stroški avtorskih honorarjev (za 27,5 odstotka, to je za 134 tisoč evrov), stroški podjemnih pogodb (za 11,6 odstotka oziroma za 30 tisoč evrov). Stroški tekočega vzdrževanja so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 0,2 odstotka. Deloma je povečanje stroškov tekočega vzdrževanja posledica povečanega obsega servisiranja medicinskih aparatov in opreme, ki jim je leta 2011 potekla garancija, in tudi zahtev dobaviteljev o preventivnem servisiranju (ti imajo tudi pooblaščene servise), sicer proizvajalec ne odgovarja za pravilno delovanje, doziranje medikamentiva in pravilno izmerjene podatke, ko so aparati priklopljeni na pacienta. Večje potrebe po tekočem vzdrževanju so tudi posledica: iztrošenosti strojne in električne opreme (zaradi starosti naprav je zelo težko pridobiti rezervne dele); priprav na inšpekcijske preglede, ki se izvajajo v skladu z zakonom in so bili v prejšnjih letih manj pogosti (potrebno servisiranje strojne in električne opreme, ki jih v največji meri izvede zunanji pooblaščeni izvajalec); dodatnih del ob izvajanju investicij. Stroški izobraževanja niso dosegli načrtovane višine in so za 7,1 odstotka oziroma 263 tisoč evrov nižji od istovrstnih stroškov preteklega leta. Delno je to posledica določil ZUJF-a, na podlagi katerih ne smemo več plačevati šolnin za pridobivanje izobrazbe, delno pa tudi manjšega obsega pridobljenih donacijskih sredstev za tovrstni namen. Več o programih izobraževanja je predstavljeno v poglavju poslovnega poročila z naslovom Področje izobraževanja, specializacij in pripravništva. V precejšnji meri so v primerjavi s preteklim letom porasli tudi stroški računalniških storitev (za 14,6 odstotka, to je za 266 tisoč evrov). S tem smo presegli plan za 21,6 odstotka. Glavni vzrok povečanja tovrstnih stroškov so povečani stroški vzdrževanja in dopolnjevanja računalniških programov zaradi novih zahtev obračuna zdravstvenih storitev. Podroben pregled po vrstah storitev prikazuje naslednja preglednica

39 Preglednica 32: Stroški storitev v UKC Ljubljana leta 2012 v primerjavi z RFN 2012 in realizacijo 2011 STROŠKI STORITEV (v EUR) Plan Realizacija Indeks : : SKUPAJ STROŠKI STORITEV ,0 100,3 SKUPAJ STROŠKI STORITEV brez podj. pog. in dela štud. prek ŠS ,9 101,7 Zdravstvene storitve ,3 104,8 Storitve inštitutov MF ,1 102,1 Storitve ZTM ,8 118,7 Storitve O. I ,1 96,2 Storitve po podjemnih pogodbah ,3 96,9 Storitve prek s. p. in d. o. o ,8 77,9 Druge storitve izven UKC Ljubljana ,7 121,5 Nezdravstvene storitve ,7 96,7 Telefonski stroški ,8 100,6 Računalniške storitve ,6 114,6 Zunanje čiščenje ,0 95,7 Zunanje pranje ,6 97,4 Transportni stroški ,7 116,1 Stroški tekočega vzdrževanja ,7 100,2 Stroški investicijskega vzdrževanja ,6 100,8 Stroški reprezentance ,1 67,8 Podjemne pogodbe ,5 88,4 Avtorski honoraji ,7 72,5 Delo študentov prek študentskega servisa ,1 39,6 Stroški izobraževanja ,5 92,9 Službena potovanja (niso strokovna izobraževanja) ,9 56,5 Komunalne storitve in deratizacija, dezinfekcija ,2 91,1 Varovanje premoženja ,6 101,6 Zavarovanja ,4 98,3 Administrativni stroški ,8 103,6 Stroški drugih storitev ,2 93,0 Slika 8: Struktura realiziranih stroškov storitev v UKC Ljubljana leta 2012 Zavarovanja in varovanje premoženja 4,6 % Izobraževanje in službena potovanja 6,5 % Pogodbe, avtorski honorarji in delo študentov 1,8 % Telefonske, računalniške in administrativne storitve 6,9 % Pranje, čiščenje, transport, komunalne storitve 13,4 % Tekoče in investicijsko vzdrževanje 14,6% Stroški drugih storitev 6,1 % Storitve MF, OI, ZTM in drugi 46,1 % 76 77

40 Stroški dela Stroški dela, ki predstavljajo največji delež v odhodkih UKC Ljubljana (50,3 odstotka), so bili leta 2012 realizirani v višini tisoč evrov. V primerjavi s preteklim letom so se znižali za 0,9 odstotka, to je za tisoč evrov. Slika 10: Trend stroškov dela ter materiala in storitev od leta 2000 naprej (v evrih) Slika 9: Struktura realiziranih stroškov dela UKC Ljubljana leta 2012 Prehrana med delom 2,6 % Davek in prispevki zavoda 12,5 % Znesek v evrih Prevoz na delo/z dela 4,3 % Regres, jub. nagrade, odpravnine, dodatna pok. zavarovanja 3,5 % Bruto plače zaposlenih 77,1 % Leto Strošek dela Strošek materiala in storitev Največji delež v stroških dela (67 odstotkov) predstavljajo izplačila za redne plače z dodatki in nadomestili. V primerjavi s preteklim letom so se ti povečali za 2,2 odstotka. Znižala pa so se izplačila za delo čez redni delovni čas za 13 odstotkov in za povečan obseg dela za 15,7 odstotka, kar je posledica ukrepov racionalizacije in zmanjševanja stroškov vseh vrst. Leta 2012 je bila povprečna izplačana bruto mesečna plača evrov (glede na povprečno število zaposlenih iz stanj konec meseca) za: redno delo z dodatki in nadomestili (za praznike, dopuste, službene odsotnosti, boleznine ter skrajšani čas zaradi invalidnosti v breme ZPIS-a), delo čez redni delovni čas (dežurna služba oziroma nadure za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, pripravljenosti in nadure) ter nagrajevanje uspešnosti iz povečanega obsega dela. V primerjavi s preteklim letom se je povprečna izplačana bruto mesečna plača znižala za 2,2 odstotka, pri čemer se pozna učinek manjšega obsega plačanega nadurnega dela. Posamezne postavke stroškov dela so razvidne iz spodnje preglednice. Druga izplačila zaposlenim v višini tisoč evrov, ki izhajajo iz pravic po kolektivni pogodbi in na njihovo višino ni mogoče vplivati, predstavljajo 3,5 odstotka vseh stroškov dela. V primerjavi z letom 2011 so se ti stroški znižali za 15,5 odstotka. Na zmanjševanje tovrstnih stroškov so v največji meri vplivala določila ZUJF-a: zmanjšanje regresa, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči. Več kot podvojil pa se je strošek odpravnin, ker se je leta 2012 upokojilo 200 zaposlenih. Stroški prevoza na delo, prehrane in druga izplačila predstavljajo 6,9 odstotka skupnih stroškov dela. Leta 2012 so bili izplačani v skupni višini tisoč evrov. V primerjavi s preteklim letom so se zmanjšali za 3,5 odstotka

41 Preglednica 33: Število zaposlenih iz ur posameznih oblik dela ter povprečno število zaposlenih leta 2012 v primerjavi z letom 2011 Preglednica 34: Stroški dela v UKC Ljubljana leta 2012 v primerjavi z RFN 2012 in realizacijo 2011 Univerzitetni klinični center Ljubljana VSI ZAPOSLENI SKUPAJ januar december indeks struktura : 11 ŠTEVILO ZAPOSLENIH po stanju na zadnji dan meseca ,4 POVPREČNO ŠT. ZAPOSLENIH v obdobju 7.664, ,8 102,3 % v letu 2011 % v letu 2012 REDNO DELO PRISOTNOST 5.415, ,14 102,0 67,2 67,9 STALNA PRIPRAVLJENOST stanje 220,12 221,28 100,5 STALNA PRIPRAVLJENOST delo 39,72 45,60 114,8 0,5 0,6 DEŽURNA SLUŽBA 46,75 48,80 104,4 0,6 0,6 NADURNO DELO (izvajanje neprekinjenega zdrav. varstva) 250,55 251,68 100,5 3,1 3,1 NADURNO DELO 279,34 156,76 56,1 3,5 1,9 A. SKUPAJ DELO (brez stalne pripravljenosti stanje) 6.031, ,98 99,9 74,8 74,1 DELA PROSTI DNEVI, PO ZAKONU 170,20 244,23 143,5 2,1 3,0 REDNI LETNI DOPUST 939,25 965,21 102,8 11,7 11,9 ŠTUDIJSKI DOPUSTI 21,99 18,56 84,4 0,3 0,2 SLUŽBENE ODSOTNOSTI (011) 73,43 67,47 91,9 0,9 0,8 NEPLAČANA ODSOTNOST, ČAKANJE NA DELO 3,50 3,44 98,3 0,0 0,0 BOLEZNINE V BREME UKC LJUBLJANA 252,55 238,84 94,6 3,1 2,9 B. ODSOTNOSTI V BREME UKC LJUBLJANA 1.460, ,74 105,3 18,1 18,9 BOLEZNINE IN NEGA DRUŽINSKEGA ČLANA V BREME ZZZS 194,24 196,68 101,3 2,4 2,4 PORODNIŠKI DOPUSTI V BREME CSD 333,68 333,26 99,9 4,1 4,1 SKRAJŠAN DELOVNI ČAS ZARADI INVALIDNOSTI V BREME ZPIZ 39,44 36,07 91,5 0,5 0,4 VOJAŠKE VAJE, CIVILNA ZAŠČITA, GASILSKE VAJE 0,16 0,96 614,0 0,0 0,0 C. ODSOTNOSTI V BREME DRUGIH 567,51 566,96 99,9 7,0 7,0 SKUPAJ (A + B + C) 8.059, ,68 100, STROŠKI DELA (v EUR) Plan Realizacija Indeks : : SKUPAJ STROŠKI DELA ,1 99,1 SKUPAJ STROŠKI DELA S podj. pog. in delom štud. prek ŠS ,5 98,8 BRUTO PLAČE ZAPOSLENIH ,6 99,9 Plače z dodatki in nadomestili ,8 102,2 Delo prek rednega delovnega časa ,3 87,0 Povečan obseg dela ,6 84,3 DRUGA IZPLAČILA ,0 84,5 Regres ,0 58,9 Jubilejne nagrade ,7 96,4 Odpravnine ,6 209,8 Solidarnostne pomoči ,0 65,0 Kolektivno zavarovanje ,6 102,5 Druga izplačila ,7 PRISPEVKI DELODAJALCEV ,5 100,1 DRUGI STROŠKI DELA ,5 96,5 Stroški prevoza na delo ,2 96,7 Stroški prehrane med delom ,3 96,3 Drugi stroški (sejnine, ločeno živ., prejšnja obr. obd.) ,0 90,

42 4.8.3 Rezultat poslovanja UKC Ljubljana je poslovno leto 2012 zaključil z negativnim finančnim izidom v višini evrov. Ustvarjeni prihodki so pokrili realizirane odhodke v višini 98,9 odstotka, kar pomeni, da je bil primanjkljaj sredstev 1,1 odstotka. Glede na dane razmere ocenjujemo poslovanje UKC Ljubljana leta 2012 kot uspešno. Izguba je posledica nepriznanih in realiziranih uteži v akutni bolnišnični obravnavi, kar pomeni izpad prihodka v višini tisoč evrov. Izgube ne bi bilo, če bi nam ZZZS priznal in plačal realizirani program. Zaradi varčevalnih ukrepov države so se zniževale cene zdravstvenih storitev, kar je vplivalo na višino ustvarjenih prihodkov, ki so se v primerjavi z letom 2011 zniževali za enak obseg dela. Večje prihodke pa smo ustvarili z večjo realizacijo primerov, ki so bili plačani delno ali v celoti, in z večjim številom opravljenih transplantacij, ki so prav tako plačane v celoti. Ob upoštevanju teh dejstev je bilo poslovanje leta 2012 uspešnejše kot leta Izkazani rezultat je bil ustvarjen z uresničevanjem zastavljenih ciljev racionaliziranja delovnih procesov na vseh področjih. Intenzivno smo spremljali stroške po posameznih dejavnostih z namenom zagotavljanja normalnih pogojev dela zaposlenih in oskrbe pacientov. To je bila prednostna naloga vseh zaposlenih, za katero lahko trdimo, da je bila uspešno izvedena. Realizirani stroški materiala in stroški dela so bili nižji kot v preteklem letu. Z zniževanjem cen materiala, s pridobljenimi popusti in z odpisi zamudnih obresti smo prihranili več kot tisoč evrov, kar je posledica učinkovitih pogajanj z dobavitelji in izvedenih uspešnih javnih razpisov. V razpisnih komisijah za izvajanje javnih naročil so sodelovali neposredni porabniki materiala in storitev, ki so oblikovali tako široka merila, da se je lahko prijavilo večje število ponudnikov ob pogoju, da se zagotovi ustrezna kakovost. Posledice tega so bile pridobljene nižje cene. Glavni učinki pri zmanjševanju stroškov materiala so bili usmerjeni na varčevanje nezdravstvenega materiala. Izkazani učinek pomeni 505 tisoč evrov manj stroškov v primerjavi z realizacijo preteklega leta. Najuspešnejši smo bili pri nabavi splošno potrošnega materiala in pisarniškega materiala. Racionalnost se je izkazala tudi pri stroških dela. Z učinkovito izrabo človeških virov nam je uspelo zmanjševati stroške, predvsem z zniževanjem nadurnega dela, zniževal pa se je tudi obseg pogodbenega dela in dela študentov. Že več let ugotavljamo, da so nekateri programi plačani občutno manj, kot pa so dejanski stroški izvedbe programov. Zato vsako leto v okviru pogajanj za oblikovanje splošnega dogovora podajamo predloge za boljše pokrivanje materialnih stroškov podcenjenih programov, povečanje financiranja programov, ki jih prekoračujemo, in za financiranje novih metod dela, ki se pojavljajo skladno z razvojem medicinskih doktrin. Zaradi premajhnega obsega sredstev za zdravstvo naši predlogi v večini primerov niso sprejeti. Seznam opravljenih podcenjenih storitev leta 2012 je izkazan v preglednici z naslovom Neplačani ali prenizko ovrednoteni programi leta 2012 v poglavju Iz preglednice je razvidno, da je razkorak med dejanskimi stroški in plačilom opravljenega programa v višini 20 milijonov evrov. Podcenjenost financiranja je izkazana tudi z izredno majhnim deležem sredstev, ki so v cenah storitev namenjene amortizaciji. Glede na strošek amortizacije obstoječih osnovnih sredstev UKC Ljubljana so sredstva vračunane amortizacije prenizka za 7,6 milijona evrov. Stopnja odpisanosti opreme UKC Ljubljana je 71 odstotkov, in to kljub dejstvu, da imamo novo opremljene klinike (Pediatrična klinika, Nevrološka klinika in Klinika za otorinolaringologijo). Zaradi zmanjševanja sredstev za amortizacijo nastaja vedno večji razkorak med obračunano amortizacijo in amortizacijo, vračunano v cenah zdravstvenih storitev, s tem pa je tudi vedno manjši vir za obnavljanje zastarelih odpisanih naprav. Poslovni rezultat smo mesečno spremljali z ocenjevanjem prihodkov in odhodkov. Na teh podlagah se je čez leto napovedoval slabši poslovni rezultat, kot smo ga na koncu leta dosegli, ker je bil delno plačan tudi s planom preseženi program. Še vedno pa ostaja neplačanih realiziranih uteži v akutni bolnišnični obravnavi, glede na povprečno realizirano utež to pomeni bolnikov. UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova v državi, vanjo so napoteni najtežji bolniki, veliko tudi nujnih, zato bi moral biti realizirani program plačan v celoti, s čimer bi bila zagotovljena tudi nadaljnji razvoj medicinske stroke in nemoteno poslovanje. Skupna izguba v obdobju 13 let je tisoč evrov. Izguba ali razkorak med sredstvi se prenaša na dobavitelje in se kaže v zamikanju poravnavanja računov. Povprečni rok plačila leta 2012 je 71 dni, za dogovorjenimi roki zaostajamo za 42 dni. Zaostanek se povečuje tudi zaradi le 30-dnevnega predpisanega plačilnega roka. Pred uveljavitvijo tega predpisa so bili dogovorjeni plačilni roki z največjimi dobavitelji 90 dni in več. Skupne obveznosti do dobaviteljev so bile na zadnji dan leta ,1 milijona evrov. V primerjavi s predhodnim letom so se znižale za 2,4 odstotka. Z nadaljnjim zaostrovanjem finančnih pogojev v prihodnje ne bo več mogoče izvajati sedanjega obsega delovnega programa z enako kakovostjo in obsegom. Prav tako v prihodnjih letih ne bo mogoče sanirati izgube preteklih let. Zato bomo nadaljevali vse dosedanje dejavnosti za racionalizacijo poslovanja, varčevanja in iskanja novih rezerv. Leta 2013 pričakujemo občutno poslabšanje pogojev poslovanja zaradi nadaljnjega zniževanja cen zdravstvenih storitev, sprememb v terminskem planu zagotavljanja sredstev ZZZS in kratkih plačilnih rokih dobaviteljev. Preglednica 35: (MZ preglednica 6) Poslovni izid UKC Ljubljana po letih (v evrih) Leto Prihodki Odhodki Poslovni izid Skupaj pred letom Delež poslovnega izida v celotnih prihodkih ,33 % ,25 % ,03 % ,53 % ,82 % ,92 % ,82 % ,18 % ,91 % ,48 % ,09 % ,97 % ,10 % UKCL, kumulativni presežek odhodkov nad prihodki Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah V UKC Ljubljana spremljamo poslovanje tudi po nižjih organizacijskih enotah in iz strokovnih služb mesečno dajemo podatke o doseženih stroških poslovanja in o realiziranem delovnem programu. Na koncu leta se za vsako enoto izdela letni obračun, v katerega so poleg vseh stroškov vključeni tudi prihodki za izvedeni plačani program, in izkazan je rezultat poslovanja

43 Preglednica 36: Poslovanje klinik, kliničnih inštitutov in služb dejavnosti skupnega pomena UKC Ljubljana leta 2012 Prihodki Odhodki Prihodki odhodki plan 2012 RE 2012 plan 2012 RE 2012 plan 2012 RE 2012 UKC Ljubljana (brez interne realizacije) Interna realizacija UKC Ljubljana skupaj Interna klinika Kirurška klinika Nevrološka klinika Ginekološka klinika Pediatrična klinika Negovalna bolnišnica Stomatološka klinika Dermatovenerološka klinika Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Očesna klinika Ortopedska klinika Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Klinika za nuklearno medicino Klinični inštitut za radiologijo Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Lekarna Reševalna postaja Supas Oskrbovalne službe Služba bolniške prehrane in dietoterapije Tehnično-vzdrževalna služba NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA Leta 2012 smo se srečali z nepredvidenimi okoliščinami, ki jih v začetku leta nismo predvidevali, bilo pa je treba vložiti kar nekaj naporov in dejavnosti za njihovo obvladovanje. A. Dejavnosti glede uravnavanja delovnega procesa in urejanje pogodbenih odnosov z ZZZS Zastavili smo si cilj, da se bo realizacija programa čim bolj približala pogodbeno dogovorjenemu oziroma plačanemu programu. Glede na potrebe prebivalcev in dolge čakalne dobe določenih programov ni bilo mogoče omejevati. Realizacija programa je bila večja zaradi povečevanja števila nujnih sprejemov in premestitev iz drugih bolnišnic. Odstopanja od prvotno zastavljenega programa smo uravnavali tudi s prestrukturiranjem programov, s čimer je soglašalo tudi Ministrstvo za zdravje, z ZZZS pa je bilo to urejeno z aneksi k osnovni pogodbi. B. Dejavnosti glede informatike Leta 2012 je bil aktiviran nov radiološki informacijski sistem RIS/ PACS, ki izmenjuje informacije o storitvah z novim bolnišničnim informacijskim sistemom BIS. Hkrati so zakonodajne zahteve po poročanju o čakalnih vrstah in uvedbi novega šifranta vrst zdravstvenih dejavnosti ter predpisi ZZZS o poročanju dragih bolnišničnih zdravil in preiskav CT/MR povzročili velike spremembe v pripravi podatkov in izmenjavi med informacijskimi sistemi. Z uvajanjem sprememb je prihajalo do neusklajenosti v podatkovnih strukturah in do težav pri komunikaciji med sistemi. To je povzročilo veliko dodatnega dela pri vnosu podatkov, obdelavi, preverjanju in obračunu zdravstvenih storitev Ob tem so se pojavile tudi določene težave pri izmenjavi podatkov z ZZZS. C. Obvladovanje delovnega procesa za racionalnejšo izrabo delovnega časa Strokovni svet UKC Ljubljana je zadolžil strokovne direktorje in predstojnike klinik, da nadaljujejo dejavnosti razporejanja kadrov v smislu zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva ob upoštevanju zakonskih omejitev. Spremljalo se je razporejanje kadrov v 24-urno službo zdravstvenega varstva, tako da razporeditev ni presegla zakonskih omejitev glede prisotnosti. V simulacijah smo preverjali vse oblike dela, kot so npr. triizmensko delo, dvoizmensko delo, dežurna služba in obstoječi načini razporejanja kadra. Predstojniki kliničnih oddelkov in klinik so izbrali takšne oblike dela, s kakršnimi so v največji meri dosegli pokritost vseh delovišč in hkrati zagotovili maksimalno izvedbo delovnega programa. Iskali smo predvsem takšne rešitve, da se stroški dela v primerjavi s preteklim letom niso povečali. Kljub izvedenim meritvam o obsegu opravljenega dela v času neprekinjenega zdravstvenega varstva nismo v celoti uspeli uvesti predlagane spremembe obračuna neprekinjenega zdravstvenega varstva glede na obremenjenost zaposlenih

44 6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 6.1 Učinki ukrepov na podlagi enotnih usmeritev UKC Ljubljana V nadaljevanju predstavljamo učinke ukrepov, ki smo jih v okviru sanacijskega programa zavoda oblikovali leta 2009 in Ukrepi so se nanašali predvsem na racionalizacijo dežurne službe, nadurnega dela, dela prek podjemnih pogodb in študentskega dela. Tudi leta 2012 se je nadaljeval trend zmanjšanja stroškov dela dežurne službe (z nadurami za zagotavljanje neprekinjenega zdra- vstvenega varstva) in nadurnega dela, kar je razvidno iz spodnje preglednice. Leta 2012 so v primerjavi s preteklim letom stroški dela čez polni delovni čas nižji za skupaj 3,3 milijona evrov, v primerjavi z letom 2010 pa so se ti stroški znižali kar za 5 milijonov evrov. Najvišje znižanje stroškov gre prav na račun čistega nadurnega dela (tj. brez nadur na zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva oziroma dežurne službe): stroški so leta 2012 v primerjavi s preteklim letom nižji za 3,5 milijona evrov, v primerjavi z letom 2010 pa so nižji za 4 milijone evrov. V skladu z reorganizacijo dežurne službe beležimo porast dela v pripravljenosti, saj so v nekaterih enotah namesto dežurnega mesta uvedli delo v pripravljenosti. Stroški dela v celotni pripravljenosti so leta 2012 v primerjavi z letom 2011 višji za 222 tisoč evrov, v primerjavi z letom 2010 pa so višji za 400 tisoč evrov. Od leta 2010 se nadaljuje trend zniževanja skupnih stroškov dela čez polni delovni čas, kar je razvidno tudi s spodnje slike, ki prikazuje razmerje med stroški dela čez polni delovni čas skupaj ter stanjem zaposlenih na zadnji dan v mesecu. Leta 2012 je bilo to razmerje v povprečju 240 evrov na zaposlenega, kar je manj kot leta 2011 (v povprečju 382 evrov na zaposlenega) in 2010 (v povprečju 306 evrov na zaposlenega). Slika 11: Strošek dela čez polni delovni čas skupaj po mesecih v zadnjih treh letih Znesek dopolnilnega dela skupaj Preglednica 37: Obračunane ure in zneski dela čez polni delovni čas za triletno obdobje Realizacija: jan. dec. Indeksi obdobja Vrsta ur Leto Število ur Znesek (v evr) Število ur Znesek (v evr) Stalna pripravljenost stanje ,8 109, ,5 99, Stalna pripravljenost delo ,3 103, ,4 112, Dežurna služba ,1 11, ,2 103, Nadurno delo ,0 93, ,1 59,1 Nadurno delo neprekinjeno zdrav. varstvo (NZV) ,5 99,1 Vsota: nadurno delo (NZV) in dežurna služba ,7 91, ,1 99,6 Dop. delo 2010 skupaj Dop. delo 2011 skupaj ,1 93,5 Dop. delo 2012 skupaj ,5 87, jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto)

45 Naslednji preglednici prikazujeta vrednosti obračunane dežurne službe in nadurnega dela po posameznih organizacijskih enotah. Preglednica 38: Obračunane ure dežurne službe in nadure za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) Naziv OE URE BRUTO Realizacija Indeks Plan Realizacija Indeks : : : Interna klinika , ,7 110,6 Kirurška klinika , ,3 100,5 Nevrološka klinika , ,8 100,8 Ginekološka klinika , ,3 91,4 Pediatrična klinika , ,4 86,0 Stomatološka klinika Dermatovenerološka klinika , ,6 100,7 Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja , ,7 95,4 Očesna klinika , ,5 81,9 Ortopedska klinika , ,7 93,1 Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo , ,4 97,5 Kl. za nuklearno medicino Kl. inšt. za radiologijo , ,3 92,9 Kl. inšt. za kl. kemijo in biokemijo , ,9 84,2 Reševalna postaja SUPAS , , ,0 Oskrbovalne službe Tehnično-vzdrževalna služba , ,7 97,8 UKC Ljubljana , ,6 97,4 Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto). Preglednica 39: Obračunane ure nadurnega dela Naziv OE URE BRUTO realizacija indeks plan realizacija indeks : : : Interna klinika , ,4 82,2 Kirurška klinika , ,7 71,9 Nevrološka klinika , ,0 79,9 Ginekološka klinika , ,6 121,7 Pediatrična klinika , ,8 226,3 Negovalna bolnišnica , ,9 Stomatološka klinika Dermatovenerološka klinika , ,0 Klinika za infekc. bol. in vroč. stanja , ,1 133,1 Očesna klinika , ,4 105,3 Ortopedska klinika , ,1 35,0 Klinika za otorino. in cerviko. kirurgijo , ,1 100,7 KIMDPŠ , ,0 9,7 Klinika za nuklearno medicino , ,4 63,6 Klinični inštitut za radiologijo , ,4 8,0 Klinični inštitut za kl. kemijo in biokemijo , ,1 165,9 Inštitut za medicinsko rehabilitacijo , ,5 52,9 Lekarna , ,2 75,7 Reševalna postaja , ,2 93,6 SUPAS , ,4 52,2 Oskrbovalne službe , ,1 75,3 Sl. bol. prehrane in dietoterapije , ,9 22,3 Tehnično-vzdrževalna služba , ,4 13,2 Sindikati 2 15 UKC Ljubljana , ,1 80,5 Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto)

46 Poleg dežurne službe in nadurnega dela smo leta 2012 v primerjavi s preteklim letom uspeli znižati stroške dela študentov prek študentskega servisa (za 60,4 odstotka). Stroški pogodbenega dela so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšali za 11,6 odstotka, stroški avtorskih honorarjev pa so nižji za 27,5 odstotka. Preglednica 40: Stroški dela po podjemnih pogodbah leta 2012 v primerjavi z RFN 2012 in realizacijo 2011 Naziv OE Plan Realizacija Indeks : : Interna klinika ,2 109,5 Kirurška klinika ,3 98,6 Nevrološka klinika ,3 30,3 Ginekološka klinika ,8 93,3 Pediatrična klinika ,4 88,4 Negovalna bolnišnica ,9 76,4 Stomatološka klinika ,6 56,1 Dermatovenerološka klinika ,2 98,2 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ,5 33,8 Očesna klinika 300 Ortopedska klinika ,5 88,3 Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo ,7 49,9 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ,9 218,6 Klinika za nuklearno medicino ,9 308,4 Klinični inštitut za radiologijo ,4 Reševalna postaja ,0 764,0 Strateško upravljanje in posl.- admin. storitve ,0 89,8 UKC Ljubljana ,5 96,2 Preglednica 41: Stroški dela študentov prek študentskega servisa leta 2012 v primerjavi z RFN 2012 in realizacijo 2011 Naziv OE Plan Realizacija Indeks : : Interna klinika ,4 80,5 Kirurška klinika ,1 108,7 Nevrološka klinika ,3 140,2 Ginekološka klinika ,1 69,3 Pediatrična klinika ,1 102,1 Negovalna bolnišnica ,7 108,7 Stomatološka klinika Dermatovenerološka klinika ,3 158,2 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ,8 72,3 Očesna klinika Ortopedska klinika ,1 156,3 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ,4 350,8 Klinika za nuklearno medicino ,5 103,0 Klinični inštitut za radiologijo ,2 32,5 Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo ,7 89,7 Inštitut za medicinsko rehabilitacijo ,4 107,0 Lekarna ,5 31,0 Reševalna postaja ,4 106,2 Strateško upravljanje in poslovnoadministrativne storitve ,0 106,3 Oskrbovalne službe ,7 93,2 Služba bolniške prehrane in dietoterapije ,3 81,1 Tehnično-vzdrževalna služba ,8 242,0 UKC Ljubljana ,6 96,

47 6.2 Dodatni sanacijski ukrepi za stabilizacijo poslovanja V prvi polovici leta 2012 so organizacijske enote pripravile vrsto varčevalnih ukrepov z namenom zmanjševanja stroškov dela, materiala in storitev, ki so jih med letom tudi izvajale. Na podlagi novih varčevalnih ukrepov ZZZS in ukrepov ZUJF-a smo pripravili oceno poslovanja do konca leta 2012, ki je napovedovala, da bodo ob enakem načinu dela in v celoti izpolnjenem delovnem programu odhodki presegli prihodke za 15 milijonov evrov. Ker je takšno znižanje sredstev opozorilo, da se lahko pojavijo motnje v poslovanju predvsem v preskrbi materiala, smo za stabilizacijo poslovanja do konca leta 2012, tj. za obdobje oktober december 2012, pripravili dodatne sanacijske ukrepe. Dodatne ukrepe smo pripravili po organizacijskih enotah na prihodkovni in odhodkovni strani ter jih tudi finančno ovrednotili. Pregled in realizacija ukrepov sledi v nadaljevanju Ukrepi na prihodkovni strani Leta 2012 smo ocenili, da znaša izguba z naslova podcenjenih ali neplačanih programov 20 milijonov evrov in so prikazani v naslednji preglednici. Preglednica 42: Podcenjeni in neplačani programi UKC Ljubljana leta 2012 (v evrih) OE Kirurška klinika KK KO za kirurgijo srca KK KO za tokaralno krg. KK KOKIT KK KO za travmatologijo KK KO za maksilofacialno kirurgijo STORITEV cena ZZZS Realizacija: januar december 2012 lastna cena UKCL izguba na primer št. primerov skupna izguba UKCL Neustrezni standard kirurgija urgentna ambulanta 7.824, ,00 Operacije prirojenih srčnih napak , , , ,00 Vstavitev dolgotrajnega umetnega srca , , , ,00 Vstavitev popolnega umetnega srca , , , ,00 Simpatektomija 810, , , ,00 Dolgotrajne izventelesna oksigenacija pred transplantacijo srca in transplantacija srca , , , ,26 Patološki zlomi hrbtenice (kifoplastika) 5.356, , , ,00 Zdravljenje s hiperbarično komoro (preseganje programa) 0,00 136,00 136, ,00 Rekonstrukcije MA FA-področja pri onkoloških bolnikih 7.010, , , ,80 Benigne neoplazme MA FA-področja 1.365, , , ,40 Artrocenteza čeljustnega sklepa 2.788, , , ,00 Distrakcije 2.788, , , ,86 Endoskopske operacije 1.203, , , ,00 Laserska fotokoagulacija 902, , , ,23 Korekcija nosu 856, , , ,00 KK KO za urologijo Penilna proteza za zdravljenje erektilne disfunkcije 1.087, , , ,00 Kirurška klinika Transplantacije srca glede na delež KK , , , ,61 KIRURŠKA KLINIKA SKUPAJ ,16 Interna klinika Transplantacije srca glede na delež IK , , , ,14 Interna klinika Transplantacija pljuč , , , ,54 IK KO za Perkutana implantacija aortne zaklopke 2.235, , , ,92 kardiologijo Vstavitev ICD defibrilatorja (samo stroški defibrilatorjev) 0, , , ,00 Diabetična noga 9,16 134,25 125, ,17 IK KO za diabetes Hipofizni tumor 4.847, , , ,08 in endokrinologijo Tumor nadledvične žleze 867, ,00 799, ,79 INTERNA KLINIKA SKUPAJ ,

48 Preglednica 42 (nadaljevanje): Podcenjeni in neplačani programi UKC Ljubljana leta 2012 (v evrih) Preglednica 42 (nadaljevanje): Podcenjeni in neplačani programi UKC Ljubljana leta 2012 (v evrih) OE STORITEV cena ZZZS Realizacija: januar december 2012 lastna cena UKCL izguba na primer št. primerov skupna izguba UKCL Novorojenček, teža ob sprejemu g s pomembnimi posegi v operacijski dvorani , , , ,53 Novorojenček, teža ob sprejemu g brez pomembnih posegov v operacijski dvorani , , , ,05 Novorojenček, teža ob sprejemu g brez pomembnih posegov v operacijski dvorani 9.090, , , ,65 Histerektomija zaradi nemalignih tvorb 1.918, , , ,40 Drugi posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi nemalignih tvorb 731, ,73 676, ,57 Rekonstruktivni posegi na ženskem reprodukcijskem sistemu 1.440, ,99 497, ,96 Ginekološka klinika Posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi malignih obolenj, razen na jajčnikih ali jajcevodih brez 2.351, , , ,93 spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov Posegi na maternici, jajčnikih in jajcevodih zaradi malignih obolenj na jajčnikih ali jajcevodih brez 2.700, , , ,28 spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov Odstranitev jajčnika in kompleksni posegi na jajcevodih zaradi nemalignih tvorb brez katastrofalnih ali resnih 1.541, ,40 422, ,78 spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov Uporaba zdravila Octagam pri operacijah 8.360, ,98 637, ,98 Uporaba zdravila NOVO 7 pri porodu primer , , , ,47 GINEKOLOŠKA KLINIKA SKUPAJ ,61 Zdravljenje z botulinom uporaba v anbulanti 0,00 224,26 224, ,40 Zdravljenje nevroimunskih bolezni z Octagamom 282, , , ,00 Zdravljenje napredovani parkinsonove bolezni z Duodopo 1.273, , , ,00 Zdravljenje arteriovenske malformacije v možganih 6.953, , , ,00 Nevrološka klinika Zdravljenje akutne možganske kapi s topljenjem strdka 3.444, ,00 786, ,00 Neregistrirana zdravila v ambulantah (Xenazine, Mytelaze) 0, ,00 Neustrezno vrednotenje ambulantnih pregledov 2,51 4,80 2, ,76 Ultrasonografska preiskava živcev 0,00 45,00 45, ,00 Možganska kap, smrt ali premeščen 675, , , ,00 NEVROLOŠKA KLINIKA SKUPAJ ,16 OE STORITEV cena ZZZS Realizacija: januar december 2012 lastna cena UKCL izguba na primer št. primerov skupna izguba UKCL Pediatrična klinika Spec. amb. program podcenjen standard , , ,00 10, ,50 Neplačan ambulantni program 0, , ,00 13, ,00 PEDIATRIČNA KLINIKA SKUPAJ ,50 Odstr. primarne endo. polnitve 31,97 31, ,68 Odstranitev konfekcijskega zatička 31,97 31, ,91 Odstranitev protetičnega nadzidka 63,94 63, ,81 Odstranitev zalomljenega endo ins. 63,94 63, ,88 Stomatološka Vzpostavitev prehodnosti oblit. 63,94 63, ,68 klinika Dogreditev krone za endod. 21,31 21, ,84 Konz. pregled na dent. foku 42,63 42, ,06 Diagnostika zloma korenin 15,99 15, ,84 Termopl. polnitev kor. kanala 63,94 63, ,38 Strojno širjenje kor. kanala 63,94 63, ,47 STOMATOLOŠKA KLINIKA SKUPAJ ,54 ZZZS je sprejel navodilo, da se od marca 2012 ne sme več obračunavati šifra»navodila bolniku«, ki je bila 10, ,00 ovrednotena s 4,0 točke ZZZS je z marcem 2012 podal navodila, da se šifra 59459»krioterapija«lahko zaračuna le po desetih opravljenih terapijah in največ 2-krat, pred tem se je obračunavala 3,80 9, ,00 na 5 terapij in ni bilo omejeno število obračunov glede na večkratnik opravljenih terapij ZZZS je z marcem 2012 podal navodilo, da se šifra 81910»toaleta«lahko obračuna le pri treh diagnozah 3,16 8, ,00 Dermatovenerološka klinika ZZZS ne plačuje ambulantne diagnostike bolnikov s spolno prenosljivimi okužbami, pač pa je vsa diagnostika, ki je potrebna, všteta v ambulantni pregled, za katerega dobimo 15,83 EUR (pregled in diagnostika ter terapija); mesečni stroški teh pregledov z Mikrobiološkega inštituta pa znašajo od EUR oziroma 103,13 EUR samo za preiskave na bolnika V Splošnem dogovoru za leto 2012 je v ceniku ločeno od zaračunljivega materiala navedenih več preiskav, ki jih splošni zdravniki dobijo plačane po preiskavah, vendar vztrajno pošiljajo bolnike na DK za odvzem teh preiskav z obrazložitvijo, da so dali vsa pooblastila. Teh preiskav UKCL ne dobi posebej plačanih, pač pa se vštevajo v ceno pregleda (splošni zdravniki dobijo plačano: preiskave za dokaz virusnega hepatitisa 17,16 EUR, test na toksoplazmozo 76,91 EUR, serološke preiskave na boreliozo 124,82 EUR, testiranje HIV 14,86 EUR, ščitnični hormoni: 17,34 EUR, testi za ugotavljanje prisotnosti krvi v blatu: 6,54 EUR). 103, , ,48 DERMATOLOŠKA KLINIKA SKUPAJ ,

49 Preglednica 42 (nadaljevanje): Podcenjeni in neplačani programi UKC Ljubljana leta 2012 (v evrih) Preglednica 42 (nadaljevanje): Podcenjeni in neplačani programi UKC Ljubljana leta 2012 (v evrih) OE Očesna klinika STORITEV cena ZZZS Realizacija: januar december 2012 lastna cena UKCL izguba na primer št. primerov skupna izguba UKCL Vitrektomija: 3.086, ,62 Vitrektomija (jan. jun. 2012) 1.844, , , ,94 Vitrektomija (jul. dec. 2012) 1.766, , , ,68 Vitrektomija s katarakto: 3.796, ,27 Vitrektomija s katarakto (jan. jun. 2012) 1.844, , , ,45 Vitrektomija s katarakto (jul. dec. 2012) 1.766, , , ,82 Katarakta v splošni anesteziji (odrasli): 0, ,52 Katarakta v splošni anesteziji odrasli (jan. jun. 2012) 568, , , ,76 Katarakta v splošni anesteziji odrasli (jul. sept. 2012) 790, ,72 848, ,76 Katarakta v splošni anesteziji (otroci): 2.358, ,60 Katarakta v splošni anesteziji (otroci) (jan. jun. 2012) 1.405, ,66 953, ,20 Katarakta v splošni anesteziji otroci (jul. dec. 2012) 1.345, , , ,40 Spekularna mikroskopija 42,88 42, ,72 Kornealna topografija 62,82 62, ,02 Merjenje binokularnih funkcij 0,00 27,21 27, ,26 Hirschbergov test 0,00 19,97 19, ,24 Titmus test 0,00 20,42 20, ,66 Maddox wing test 0,00 26,69 26, ,35 Maddox test na 5 m 0,00 26,69 26, ,97 Določanje prizem in aplikacija prizem 0,00 40,04 40, ,56 Pregled na dvojne slike 0,00 40,04 40, ,60 Impresijska citologija 0,00 33,27 33, ,58 laserska terapija SLT 17,55 52,49 34, ,08 pregled na dvojne slike Hess 0,00 15,31 15, ,46 Haitz 0,00 8,65 8, ,65 ICG indocianinska angiografija 17,55 134,28 116, ,71 SFERG 31,42 238,01 206, ,73 MFERG multifokalni ERG 31,42 196,07 164, ,90 Predpis pripomočkov za uradno slepe in slabovidne 10,53 68,78 58, ,00 Laserski poseg z mikropulznim laserjem 26,33 81,62 55, ,10 PDT fotodinamična terapija 1.155, ,65 553, ,21 Zdravljenje z anti VEGF-zdravili aplikacija zdravila Avastin (jan. jun. 2012) 232,40 371,30 138, ,00 OE STORITEV cena ZZZS Realizacija: januar december 2012 lastna cena UKCL izguba na primer št. primerov skupna izguba UKCL Zdravljenje z anti VEGF-zdravili aplikacija zdravila Lucentis (jan. jun. 2012) 232, , , ,69 Operativni poseg aplikacija oftalmološkega rutenijevega aplikatorja brahiterapija: 6.637, ,44 Operativni poseg - aplikacija oftalmološkega rutenijevega aplikatorja brahiterapija (jan. dec. 2012) 649, , , ,24 Očesna klinika Operativni poseg - aplikacija oftalmološkega rutenijevega aplikatorja - brahiterapija (jan. - jun. 2012) 622, , , ,20 Operacija glavkoma z valvulo: 2.802, ,27 Operacija glavkoma z valvulo (jan. jun. 2012) 1.405, , , ,53 Operacija glavkoma z valvulo (jul. dec. 2012) 1.345, , , ,74 Vstavljanje silikonskih žebljičkov v punktum (jan. sept. 2012) 33,90 122,75 88, ,50 OČESNA KLINIKA SKUPAJ ,71 Spondilodeza hrbtenice 7.787, , , ,80 Artroskopska operacija rame (stabilizacija) 2.001, , , ,40 Ortopedska klinika Rekonstrukcija križne vezi 1.328, , , ,65 Tumorska endoproteza 7.905, , , ,60 Tumorska endoproteza modularna 7.905, , , ,88 ORTOPEDSKA KLINIKA SKUPAJ ,33 Program zdravljenja okužbe s HIV/aids (letno) 6.999, , , ,00 Klinika za Program ambulante obravnave bolnikov s kroničnimi infekcijske 41,70 839,40 797, ,80 virusnimi hepatitisi (B in C) bolezni Zdravljenje odraslih bolnikov s prirojeno in pridobljeno imunsko pomanjkljivostjo , , ,00 INFEKCIJSKA KLINIKA SKUPAJ ,80 Traheotomije 1.000, , , ,00 ORL ENG preiskave zaradi kadrovske nezasedenosti je bil izpad dohodka v Avdiovestibulološkem centru za ,03 0,00 174, ,14 preiskav glede na leto 2011 ORL SKUPAJ ,14 Klinika za nuklearno medicino PET/CT, prenizka cena ZZZS 833,86 928,67 94, ,23 KI za radiologijo CT 187,08 202,37 15, ,37 MR 255,00 325,83 70, ,42 KIR SKUPAJ ,79 UKC LJUBLJANA SKUPAJ ,

50 Pri obvladovanju prihodkov izvajanje delovnega programa zdravstvene dejavnosti je vodstvo UKC Ljubljana za celoten zavod pripravilo dodatne sanacijske ukrepe za stabilizacijo poslovanja do konca leta (oktober december 2012): prestrukturiranje programov zdravstvenih storitev v skladu s potrebami pacientov, tako da bodo realizirane storitve v celoti plačane. V predlogu za prestrukturiranje smo prilagodili letno načrtovane obsege delovnih programov tako, da smo zmanjšali obseg programov, za katere smo ocenili, da bodo realizirani v manjšem obsegu, kot je letni plan, in povečali letni plan programov, katerih obseg prekoračujemo. S tem smo na prihodkovni strani ohranili sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 1,65 milijona evrov, ki bi jih sicer izgubili zaradi nerealizacije programov, preseženi programi pa bi ostali neplačani. Hkrati pa s tega naslova pričakujemo tudi dodatno plačilo preseganja prospektivnih primerov v višini 300 tisoč evrov. dodatna ponudba za izvedbo povečanih programov nacionalnega razpisa na poziv ZZZS smo za programe nacionalnega razpisa ponudili dodatno količino storitev, za katere bo leta 2012 večja realizacija, kot je plan rednega delovnega programa, in te storitve ne bi bile plačane. Celotna ponudba je bila v višini 840 tisoč evrov. Ker pa je dodatna odobritev programa odvisna od obsega realizacije programov nacionalnega razpisa drugih izvajalcev, pričakovali smo finančni učinek na prihodkovni strani v višini 300 tisoč evrov, nam je bilo odobrenih le 112 tisoč evrov. Leta 2012 smo skoraj v celoti realizirali programe, ki smo jih prestrukturirali. Manjši, povsem zanemarljiv izpad prihodka je bil le pri specialistično-ambulantni dejavnosti pulmologije in stomatološke dejavnosti protetika. Na prihodkovni strani smo tako ohranili skoraj vsa sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih sicer izgubili zaradi nerealizacije programov, preseženi programi pa bi ostali neplačani. Hkrati smo dobili plačano tudi preseganje prospektivnih primerov. Odobreni program nacionalnega razpisa je bil realiziran v celoti. V naslednji preglednici so predstavljeni učinki prestrukturiranja in tudi drugi ukrepi organizacijskih enot na prihodkovni strani. Preglednica 43: Realizacija ukrepov organizacijskih enot na prihodkovni strani v zadnjih treh mesecih leta 2012 (v evrih) Organizacijska enota Prihodki Dodatni zaradi prestrukturiranja programov (OZZ) in preseganje prosp. prim. Drugi prihodki (okt. + nov. + dec.) SamplDej, EU-študije UKC Ljubljana Interna klinika Kirurška klinika Nevrološka klinika Stomatološka klinika Klinika za inf. bolezni in vročinska stanja Očesna klinika Ortopedska klinika Klinika za nuklearno medicino Klinični inštitut za radiologijo Kl. inšt. za klinično kemijo in biokemijo Ukrepi na odhodkovni strani Nadurno delo V sanacijskem načrtu za zadnje tri mesece leta 2012 smo si postavili cilj znižati nadurno delo za 1,1 milijona evrov, kar je razvidno iz spodnje preglednice (tukaj ni vključeno nadurno delo za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva oziroma dežurna služba). Ob pripravi sanacijskih načrtov smo ocenili, da bi ob neukrepanju v zadnjih treh mesecih obračunali za 1,5 milijona Preglednica 44: Realizacija ukrepa znižanja nadurnega dela v zadnjih treh mesecih leta 2012 (v evrih) ocena obračunanih nadur brez ukrepov načrtovani učinek evrov nadur. V okviru sanacijskega načrta smo si torej zadali cilj obračunati nadurno delo v znesku 425 tisoč evrov. Iz preglednice je razvidno, da smo zadani cilj dosegli v 95 odstotkih, saj smo obračunali za 480 tisoč evrov nadur. Kot je razvidno iz preglednice, je zadani cilj dosegla večina organizacijskih enot, z izjemo Interne klinike, Negovalnega oddelka ter Reševalne postaje. Leta 2012 smo torej obračunali za skupaj 5 milijonov evrov nadur, brez sanacijskih ukrepov pa bi ta znesek znašal 6 milijonov evrov. Dodaten prihranek je torej 1 milijon evrov in s tem je dosežen cilj sanacijskega načrta. ocena realizacije z ukrepi Obdobje: okt. dec obračunano nadurno delo realizirani učinek ocena doseganja cilja % doseganja cilja = = = = 5/2 Interna klinika ,4 Kirurška klinika ,1 Nevrološka klinika ,6 Ginekološka klinika ,3 Pediatrična klinika ,9 Negovalni oddelek ,2 Dermatovenerološka klinika ,9 Kl. za inf. bolezni in vročinska stanja ,1 Očesna klinika ,6 Ortopedska klinika ,2 Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo ,5 Klinični inšt. za med. dela, prom. in športa ,9 Klinika za nuklearno medicino ,2 Klinični inštitut za radiologijo ,9 Kl. inšt. za klinično kemijo in biokemijo ,9 Inštitut za medicinsko rehabilitacijo ,9 Lekarna ,0 Reševalna postaja ,9 SUPAS ,0 Oskrbovalne službe ,9 Služba bol. prehrane in dietoterapije ,0 Tehnično-vzdrževalni sektor ,0 UKC Ljubljana ,1 Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto)

51 Povečan obseg dela V sanacijskem načrtu za zadnje tri mesece leta 2012 smo si zadali cilj omejiti izplačila za povečan obseg dela z izjemo izplačil, ki se nanašajo na mentorstva, raziskovalno delo in projekte (npr. preskušanja zdravil). S tem ukrepom smo predvideli finančni učinek 50 tisoč evrov. Iz spodnje preglednice je razvidno, da smo v zadnjih treh mesecih leta 2012 močno omejili navedena izplačila Preglednica 45: Realizacija ukrepa pri izplačilih za povečan obseg dela v zadnjih treh mesecih leta 2012 (v evrih) Obračunani znesek (realizacija) v letu 2012 Povprečni obračunani znesek: jan. sept Povprečni obračunani znesek: okt. nov in smo jih decembra 2012 ukinili. Do vključno meseca septembra 2012 smo v povprečju obračunali za 20 tisoč evrov izplačil, medtem ko znaša povprečje za zadnja dva meseca 4 tisoč evrov. Na podlagi povprečja prvih devetih mesecev smo ocenili, da bi brez ukrepov v obdobju oktober december 2012 obračunali za skoraj 60 tisoč evrov izplačil. Dejansko smo v tem obdobju obračunali nad 8 tisoč evrov izplačil in s tem dosegli prihranek v vrednosti 51 tisoč evrov. Zadani cilj smo torej presegli za tisoč evrov. Ocena realizacije brez ukrepov za: okt. dec = 2 * število 3 Obračunani znesek (realizacija): okt. dec Realizirani učinek 5 6 = 4 5 Interna klinika Kirurška klinika Nevrološka klinika Ginekološka klinika Pediatrična klinika Stomatološka klinika Dermatovenerološka klinika Očesna klinika Ortopedska klinika Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo Kli. inšt. za med. dela, prom. in športa Klinični inštitut za radiologijo Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Lekarna Reševalna postaja SUPAS UKC Ljubljana Preglednica 46: Realizacija ukrepa pri izplačilih za povečan obseg dela v zadnjih treh mesecih leta 2012 (v evrih) Mesec dela Obračunani znesek Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 0 UKC Ljubljana Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto). Povprečje 9 mesecev: evrov Povprečje 2 mesecev: evrov Ocena realizacije brez ukrepov za okt. dec.: evrov Vsota (realizacija): evrov Realizirani učinek: evrov Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto)

52 Drugi ukrepi organizacijskih enot V okviru sanacijskega programa so za zadnje tri mesece leta 2012 k racionalizaciji pristopile tudi posamezne organizacijske enote posebej. Načrtovale so dodatne ukrepe za znižanje porabe raznovrstnih materialov in storitev ter drugih stroškov dela. Ti učinki ukrepov posameznih organizacijskih enot znašajo skupaj 1,3 milijona evrov in so predstavljeni v spodnji preglednici. Preglednica 47: Realizacija drugih ukrepov organizacijskih enot v zadnjih treh mesecih leta 2012 (v evrih) Odhodki Organizacijska enota zdravstveni nezdravstveni zdravstvene nezdravstvene delo drugo material material storitve storitve UKC Ljubljana Interna klinika Kirurška klinika Nevrološka klinika Ginekološka klinika Pediatrična klinika Stomatološka klinika Dermatovenerološka klinika Kl. za inf. bolezni in vročinska stanja Ortopedska klinika Kli. inšt. za med. dela, prom. in športa Klinika za nuklearno medicino Klinični inštitut za radiologijo Kl. inšt. za klinično kemijo in biokemijo Lekarna Model poslovne odličnosti in ocena v okviru priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) UKC Ljubljana se je tudi leta 2012 ponovno prijavil na razpis Vlade Republike Slovenije za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Nadaljevali smo sistematično uvajanje modela v poslovanje in pripravili samoocenitveno poročilo analizo stanja in izboljšav po evropskem modelu poslovne odličnosti EFQM. Na podlagi samoocenitvenega poročila smo bili izbrani in vključeni v proces ocenjevanja. Septembra 2012 so nas presojali zunanji ocenjevalci, ki so prepoznali viden napredek pri doseganju standardov modela poslovne odličnosti EFQM. UKC Ljubljana je dosegel oceno v intervalu točk, kar je dobra ocena. V Sloveniji je do zdaj samo ena bolnišnica dosegala višjo oceno. 6.4 Priprave na pridobitev certifikata mednarodne akreditacije UKC Ljubljana je leta 2012 uspešno izvajal priprave na presojo za pridobitev mednarodne akreditacije. V okviru priprav smo popisali in prenovili glavne in podporne procese organizacijskih enot (klinik, KO ). Dogradili smo: kazalnike uspešnosti in začeli vzpostavljati kroge PDCA (načrtovanje izvedba analiza ukrepi) v vseh organizacijskih enotah (celovito načrtovanje merljivih ciljev po vseh vidikih poslovanja); sistem vodenja kakovosti (priprave na prenovo službe za kakovost in odbora za kakovost, izvajanje notranjih presoj in vodstvenih pregledov, vodenje ukrepov (evidenca nalog); sistem vodenja medicinske dokumentacije v skladu s standardi ISO (oblika, klasifikacija, avtorizacija novih obrazcev ), zdravstveno dokumentacijo in nadzor nad vodenjem in popolnostjo zdravstvene dokumentacije; sistem upravljanja zdravil, sistem obvladovanja okužb, sistem upravljanja kadra; sistem upravljanja fizičnega okolja: dokumentiranost procesov, politike in postopkov na ravni UKC Ljubljana, ocenjevanje in izboljševanje upravljanja fizičnega okolja (upravljanje v sili; upravljanje varnosti; vzdrževanje varne infrastrukture; protipožarna varnost; upravljanje nevarnih snovi); upravljanje medicinske opreme (postopki upravljanja, načrt vzdrževanja aparatov; evidence) itd. Med 10. in 14. decembrom 2012 smo uspešno izvedli predpresojo. Presojevalci so v številnih organizacijskih enotah UKC Ljubljana našli številne dobre prakse, v nekaterih pa tudi neskladja in priložnosti za izboljšanje. Organizacijske enote, ki so jih presojali presojevalci in vodje skupin za posamezno področje, so pripravile podrobnejša poročila o ugotovljenih odstopanjih od zahtev standarda DIAS. Projektna skupina za akreditacijo in vodje posameznih področij standarda DIAS so na podlagi teh poročil in zaključnega poročila presojevalcev pripravili načrt korektivnih ukrepov. 6.5 Projekt SiOK (slovenska organizacijska klima) UKC Ljubljana je decembra 2012 ponovno (tretjič) izvedel merjenje organizacijske klime (odnos do kakovosti, inovativnost, pripadnost organizaciji, vodenje, notranji odnosi, strokovna usposobljenost in učenje, organiziranost, poznavanje poslanstva ter vizije, notranje komuniciranje in informiranje, razvoj kariere, nagrajevanje, zadovoljstvo pri delu). Merjenje je bilo anonimno in ga izvaja zunanji izvajalec rezultati merjenja še niso izdelani

53 7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 7.1 Kazalniki poslovne učinkovitosti Sestavni del priloge Računovodskega poročila so tudi kazalniki poslovne učinkovitosti, ki so določeni v skladu s Splošnim dogovorom za leto 2012 (I. KAZALNIK I POSLOVANJA obrazec 7 Kazalniki učinkovitosti 2012). 7.2 Finančni kazalniki poslovanja Preglednica 48: (MZ preglednica 7) Finančni kazalniki poslovanja KAZALNIK Leto 2011 Leto 2012 Indeks 12/11 1. Kazalnik gospodarnosti 0,99 0,99 99,90 2. Delež amortizacijskih sredstev v pogodbah ZZZS 3,34 3,52 105,40 3. Delež porabljenih amortizacijskih sredstev 85,35 94,45 110,70 4. Stopnja odpisanosti opreme 0,70 0,71 100,90 5. Dnevi vezave zalog materiala 31,54 31,56 100,10 6. Koeficient plačilne sposobnosti 1,82 2,42 133,00 7. Koeficient zapadlih obveznosti 1,65 1,35 81,80 8. Kazalnik zadolženosti 0,33 0,29 86,80 9. Pokrivanje kratkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi 0,73 0,68 92, Prihodkovnost sredstev 1,09 1,01 92,70 8. OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI KAKOVOSTI IN VARNOSTI 8.1 Program in letni cilji za zagotovitev in nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov Letni cilji, kazalniki in ocena uspešnosti uresničevanja ciljev glede kakovosti in varnosti pacientov je podana že v poglavju 4, in sicer v okviru analize uresničevanja teh letnih ciljev: uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana doseganje želenih izidov zdravljenja; varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana; obvladovanje čakalnih dob UKC Ljubljana; zadovoljni pacienti in drugi odjemalci storitev UKC Ljubljana; učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana; motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana; razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso. Kakovostna in varna obravnava pacientov je ključna strateška usmeritev v UKC Ljubljana, ki jo uresničujemo tudi: s sistematičnim in celovitim načrtovanjem merljivih ciljev glede kakovosti in varnosti po vseh organizacijskih enotah ter s celovitim spremljanjem (nadzorom); z zagotavljanjem potrebnih pogojev (človeški, finančni in tehnološki viri); z dograjevanjem sistema upravljanja odklonov, ki omogoča pravočasno odkrivanje, sporočanje in analiziranje varnostnih zapletov in tveganih okoliščin; z izboljševanjem kulture poročanja o neželenih dogodkih; z informiranjem, prenosom dobrih praks ter razvojem znanj in veščin varnosti pacientov za vse zaposlene; z objavljanjem rezultatov o dosežkih glede kakovosti in varnosti za osebje in paciente. 8.2 Povratne informacije uporabnikov za leto 2012 UKC Ljubljana načrtuje in spremlja zadovoljstvo uporabnikov storitev z nacionalnimi anketami in lastnimi anketami. Leta 2010 smo na vseh hospitalnih oddelkih UKC Ljubljana začeli uporabljati enoten vprašalnik o zadovoljstvu bolnikov z bolnišnično zdravstveno obravnavo, leta 2011 pa tudi za specialistično in urgentno ambulantno obravnavo. Na klinikah smo imenovali odgovorne osebe za sproten vnos podatkov v spletno aplikacijo ter za obdelavo in analizo anket. Zadovoljstvo pacientov smo izmerili tako, da smo razporedili odgovore s pomočjo Likertove lestvice od 1 (najslabša ocena) do 5 (najboljša ocena). Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo: obdelanih je bilo anket. Minimalen vzorec je zbralo 33 organizacijskih enot od 47. Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo v UKC Ljubljana leta 2012 je bila 4,66 in se je glede na leto 2011 zvišala. Pacienti so pri bolnišnični obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin (4,88), sledijo ocene glede: količine informacij (4,84), odnosa zaposlenih (4,80), razumljivosti informacij (4,79) ter spoštovanja pravice do zasebnosti (4,76). Najslabše so hospitalizirani pacienti ocenili seznanjenost s pravicami in dolžnostmi (4,17) in možnost sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi (4,37). Ocene so se na vseh področjih popravile, razen pri seznanjenosti s pacientovimi pravicami in dolžnostmi, tu je ocena glede na leto 2011 padla. Ocena se je znižala samo na določenih enotah, ki pa bodo podatek vsebinsko preučile in pripravile korektivne ukrepe. Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo so dosegli: Klinika za nuklearno medicino (4,90), Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike (4,87), ki je leta 2012 oceno izboljšal na vseh področjih, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo Kirurške klinike (4,84), Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike (4,81), Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije Interne klinike (4,75) ter Klinični oddelek za nevrokirurgijo Kirurške klinike (4,75). Največji porast ocene je razviden na KO za perinatologijo Ginekološke klinike (s 4,50 leta 2011 na 4,87 leta 2012), na KO za urologijo Kirurške klinike (s 4,26 na 4,42) ter na Kliniki za otorinolaringologijo (s 4,44 na 4,58)

54 Preglednica 49: Zadovoljstvo hospitaliziranih pacientov, Ključna področja Indeks (12/11) Zadovoljstvo z odnosom zaposlenih 4,7 4,78 4,8 100,40 Obravnava bolečine 4,88 4,89 4,88 99,80 Količina informacij o bolezni in zdravljenju 4,79 4,79 4,84 101,00 Razumljivost informacij 4,67 4,74 4,79 101,10 Informiranost o pravicah 4,25 4,33 4,17 96,30 Možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev 4,24 4,28 3,37 102,00 Varovanje zasebnosti 4,74 4,74 4,76 100,40 Preglednica 51: Primerjalna preglednica prispelih zadev od leta 2008 do konca leta 2012 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 število % število % število % število % število % Vse obravnave Zahteve za prvo obravnavo Pritožbe Pohvale Drugo Zadovoljstvo pacientov s specialistično zdravstveno obravnavo: Obdelanih je bilo anket. Minimalen vzorec je zbralo 14 organizacijskih enot od 49. Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo leta 2012 je bila 3,87 in se je glede na leto 2011 zvišala. Pacienti so v specialistično-ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje pravice do zasebnosti z oceno 4,88, sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih (4,69), zdravstvene obravnave (4,60), prejetih informacij (4,51), postopka naročanja (4,46) in časa čakanja na pregled (4,16). Najslabše pa so ocenili ponovno obveščanje o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot 30 dni) z oceno 1,78 ter seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici (več kot 60 minut) z oceno 1,90. Ocene so se na vseh področjih popravile, razen pri seznanjenosti z vzroki za daljše čakanje v čakalnici, tu se je ocena glede na leto 2011 znižala. Ob tem velja izpostaviti, da se je leta 2012 delež pacientov, ki so čakali več kot 60 minut, zmanjšal. Na oceno so močno vplivale slabe ocene dveh klinik, kjer pa je bil delež pacientov, ki je čakal več kot 60 minut, zelo majhen (1 do 5 odstotkov anketiranih). Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo so dosegli: Center za vojne veterane Interne klinike (4,26), KO za ginekologijo Ginekološke klinike (4,17), Služba za pljučne bolezni Pediatrične klinike (3,98), KO za torakalno kirurgijo Kirurške klinike, Stomatološka klinika (3,93) ter KO za nevrofiziologijo Nevrološke klinike (3,93). Največji porast ocene je razviden na Kliniki za otorinolaringologijo (s 3,57 na 3,89), na Očesni kliniki (s 3,46 na 3,73) ter na Centru za vojne veterane Interne klinike (s 4,05 na 4,26). Med urgentnimi ambulantami, kjer pacienti izpolnjujejo enak vprašalnik kot v specialističnih ambulantah, razen vprašanja o ponovnem obveščanju o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot 30 dni), so najboljšo oceno dosegli v Sprejemno-urgentni ambulanti Pediatrične klinike (4,26) ter v Urgentni ambulanti Ginekološke klinike (4,40). Spremljali smo tudi pritožbe in pohvale pacientov, njihovih svojcev oziroma sorodnikov (Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana). Delež pritožb se je znižal, delež pohval pa povišal. Podrobneje je to opisano v nadaljevanju poročila. Od 1. januarja do 31. decembra 2012 je bilo vloženih 6 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic Preglednica 50: Zadovoljstvo pacientov v specialističnih ambulantah, Ključna področja Indeks (12/11) Spoštovanje pravice do zasebnosti 4,83 4,88 101,00 Odnos zaposlenih 4,63 4,69 101,30 Zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo 4,53 4,60 101,50 Zadovoljstvo s prejetimi informacijami 4,43 4,51 101,80 Zadovoljstvo s postopkom naročanja 4,37 4,46 102,10 Trajanje čakanja na pregled v čakalnici 4,20 4,16 99,00 Ponovno obveščanje o pregledu 1,69 1,78 105,30 Seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici 2,05 1,90 92,70 Pacienti, ki so čakali 60 min. ali manj (%) 75,70 76,20 100,

55 8.3 Notranje presoje, dejavnosti za pridobitev akreditacijske listine in interni strokovni nadzori UKC Ljubljana je leta 2012 začel sistematično izvajati notranje presoje. Presoje so bile izvedene na Nevrološki kliniki, na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, na Dermatovenerološki kliniki in v Oskrbovalnih službah. Navedene notranje presoje so bile opravljene skladno s postopki, potrebnimi za pridobitev akreditacije. Od 10. do 14. decembra 2012 je bila v UKC Ljubljana opravljena predpresoja po protokolu DNV International Accreditation Standard for Hospitals. Poročilo o predpresoji in izpolnjevanju pogojev oziroma usposobljenosti za pridobitev standarda DNV vsebuje pripombe in priporočila za uskladitve oziroma popravke po vseh 27 področjih. Imenovali smo odgovorne osebe, ki bodo s sodelavci pregledale pripombe in pripravili potrebne korektivne ukrepe za izpolnitev skladnosti s predpisanimi standardi. Predvidevamo, da bo končna presoja uspešno opravljena v prvi polovici junija Leta 2012 je bilo opravljenih več internih strokovnih nadzorov. Izpostaviti velja dva, in sicer: 31. januarja 2012 je bil opravljen nadzor na KO za nevrokirurgijo. Ugotovljene so bile pomanjkljivosti na strokovni, organizacijski in sistemski ravni. Za vsako od navedenih pomanjkljivosti so bili dani predlogi za izboljšave. 8. maja 2012 je bil opravljen nadzor na KO za urologijo. Tudi tu so bile ugotovljene pomanjkljivosti na strokovni, organizacijski in sistemski ravni. Za vsako od navedenih pomanjkljivosti so bili dani predlogi za izboljšave. V enem letu je predviden ponovni nadzor. 8.4 Poročilo o sistemu upravljanja odklonov Sistem za obvladovanje varnostnih incidentov in odklonov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju in analiziranju teh dogodkov ter na osnovi tako pridobljenih spoznanj poučevanju zdravstvenih delavcev in predlaganju izboljšav, da se podobni zapleti ne bi ponavljali. Večina varnostnih incidentov je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela. Poudariti je treba, da obravnava varnostnih incidentov ni naravnana na vpletene osebe, pač pa na dogodke. Po vsem svetu je vprašanje varnosti pacientov poglavitno v sistemih zdravstvenega varstva in skrb za varno zdravstveno oskrbo je vse pomembnejša. V okviru sistema zagotavljamo: poročanje o varnostnih incidentih, spremljanje obravnav varnostnih incidentov, ugotavljanje vzrokov in posledic; spremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki dopuščajo incident, in odpravljanje osnovnih vzrokov ter spremljajočih dejavnikov. Cilj sistema je vzpostavitev večje varnosti pacientov in zaposlenih ter obvladovanje stroškov. V obdobju januar december 2012 smo prejeli obvestil o varnostnih zapletih. Od teh smo 56 varnostnih incidentov opredelili kot opozorilni nevarni dogodek (OND). V 19 primerih smo sprožili postopek vzročnoposledične analize (VPA) oziroma analize osnovnih vzrokov, 33 varnostnih pogovorov in 4 konference o zapletih in izidih zdravljenja (MM-konferenca). Podatki so zgolj o postopkih, ki jih imamo evidentirane v sistemu upravljanja odklonov. Nezaključenih je 10 postopkov; 10 poročil smo v skladu s protokolom podali Ministrstvu za zdravje. Iz analiz in korektivnih ter preventivnih ukrepov, ki so jih predlagali strokovnjaki, vključeni v VPA, izhaja, da moramo posebno pozornost nameniti okoliščinam, ki privedejo do padca pacienta (obravnava jih skupina za padce, ki je pripravila povzetek vseh korektivnih in preventivnih ukrepov). Zelo dejavna je projektna skupina za varno ravnanje z zdravili s ciljem, da preverijo standarde za varno ravnanje z zdravili, spremljajo in analizirajo varnostne zaplete v zvezi z njimi, predlagajo korektivne ukrepe in izvajanje preventivnih dejavnosti v celotnem procesu ravnanja z zdravili. Način obravnave incidentov v zvezi s krvjo in krvnimi pripravki bo treba podrobneje opredeliti. Za poročanje in obravnavo v primeru OND smo pripravili navodila, ki so jih prejeli predstojniki in glavne medicinske sestre, objavljena pa so tudi na spletni strani. Med opozorilne nevarne dogodke smo uvrstili: 1 samomor; 30 padcev pacientov (zlom kolka, stegnenice, poškodba glave); 6 zapletov v zvezi z zdravili; 17 zapletov pri invazivnih posegih (operativni posegi, invazivni diagnostični in terapevtski posegi); 2 zapleta v zvezi z: odpovedjo defibrilatorja med reanimacijo, prazna jeklenka O2 pri transportu vitalno ogroženega pacienta. Izdelali smo 4 organizacijske predpise, in sicer: sistem upravljanja odklonov, obravnava varnostnih zapletov pri zdravstveni obravnavi pacienta, poročanje o opozorilnih nevarnih dogodkih in komuniciranje v primeru izrednega dogodka. V zvezi z nasiljem in trpinčenjem je projektna skupina za pripravo smernic za sistemsko reševanje nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu pripravila ukrepe za zaščito zaposlenih pred trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem ter diskriminacijo na delovnem mestu in protokol obravnave (pobuda in vodenje skupine pooblaščenka za varnost). V istem obdobju smo izvajali stalno izobraževanje zaposlenih o izboljševanju varnostne kulture. Za zdravnike in medicinske sestre, ki so se udeležili predavanj, smo pri pristojnih zbornicah pridobili licenčne točke. Preglednica 52: Sporočeni varnostni zapleti v obdobju januar december 2012 PADCI RAZJEDA ZARADI PRITISKA Strokovni varnostni zapleti ZAPLETI V ZVEZI Z ZDRAVILI INCIDENTI ** HOSPIT. OKUŽBE MRSA ZAPLET PRI invaz. posegih DRUGI ZAPLETI *** *** POGREŠANI PACIENTI * Dodatno je bilo vloženih 6 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. ** Število obravnavanih primerov na IMDPŠ. *** O podatkih poroča SPOBO. **** Pod»drugi zapleti«vključujemo administrativne napake, zaplete v zvezi z okvaro opreme (pri izvajanju postopkov), neustrezna navodila, pomanjkljivo komunikacijo v timu, neodzivnost konziliarnih zdravnikov, opustitev postopka, nesrečo. Podatki o številu in obliki varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere so prek vzročnoposledičnih analiz zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Število sporočil o varnostnih zapletih se je lani povečalo tudi zaradi večje ozaveščenosti zaposlenih o varnostni kulturi. Posamezni varnostni zapleti se obravnavajo v okolju, kjer se zgodijo. Tam se izvedejo tudi ukrepi, da se podobni dogodek ne bi ponovil, niso pa bili obravnavani v širšem okolju zavoda. Želimo, da bi služili kot učni primer, na podlagi katerega bi preprečevali varnostne zaplete tudi v drugih organizacijskih enotah, čemur je prvenstveno namenjena uvedba sistemskega obvladovanja varnostnih zapletov. Zato je pomembno, da sta pooblaščenki sprotno obveščeni o predlaganih ukrepih in jih glede na njihovo vsebino uvajata v prakso celotne ustanove. Pridobivanje dodatnega znanja o varnostni kulturi zagotavlja kakovostnejšo in varnejšo obravnavo pacientov ter boljše medsebojne odnose med zaposlenimi, manj varnostnih zapletov pa pomeni tudi bistveno cenejšo zdravstveno obravnavo pacientov. Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o vzpostavljanju varnostne kulture v UKC Ljubljana in možnostih sodelovanja prek predstavnice pacientov v skupini za strokovno presojo in sveta pacientov. Sum na kaznivo dejanje 1 TATVINA, 2 DRUGO VERBALNO Nasilje FIZIČNO Nesreče pri delu NESREČE PRI DELU PRIHOD NA DELO Urad za pritožbe POHVALE PRITOŽBE * 25 Test

56 8.5 Aktivne klinične poti v UKC Ljubljana KLINIKA KLINIČNI ODDELEK NASLOV KLINIČNE POTI Interna klinika KO za kardiologijo Invazivni diagnostični in terapevtski srčni posegi Interna klinika KO za kardiologijo Akutni koronarni sindrom brez elevacije spojnice ST Interna klinika KO za kardiologijo Perkutana implantacija aortnih zaklopk Interna klinika KO za kardiologijo Zdravljenje degenerativne aortne stenoze s perkutanimi posegi: balonska dilatacija (BAV) Interna klinika KO za kardiologijo Klinična pot za biventrikularno stimulacijo srca Interna klinika KO za kardiologijo Klinična pot bolnika za presaditev matičnih celic Interna klinika KO za kardiologijo Klinična pot za bolnike pred, med in po transplantaciji srca Interna klinika KO za kardiologijo Perkutano zapiranje ASD Interna klinika KO za kardiologijo Perkutano zapiranje PFO Interna klinika KO za kardiologijo Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja z vstavitvijo mehanskega podpornega sistema (VAD) Interna klinika KO za žilne bolezni Pljučna embolija Interna klinika KO za žilne bolezni Periferna arterijska bolezen trombolitično zdravljenje arterijske zapore Interna klinika KO za žilne bolezni Periferna arterijska bolezen invazivni rekanalizacijski poseg Interna klinika KO za žilne bolezni Zdravljenje tromboflebitisa Interna klinika KO za žilne bolezni Skozikožni znotrajžilni diagnostični in revaskularizacijski posegi na perifernih arterijah Interna klinika KO za žilne bolezni Venska tromboza Interna klinika KO za nefrologijo Priprava bolnika na presaditev ledvice umrlega darovalca Interna klinika KO za nefrologijo Vstavitev peritonealnega dializnega katetra v področni anesteziji Interna klinika KO za nefrologijo Sum na trombozo AV fistule Interna klinika KO za nefrologijo Klinična pot bolnika za ledvično biopsijo lastne ali presajene ledvice Interna klinika KO za nefrologijo Klinična pot bolnika na peritonealni dializi pri sumu na peritonitis Interna klinika KO za nefrologijo Klinična pot bolnika pri zvišanju koncentracije kreatinina za več kot 25 % od stabilne prejšnje vrednosti pri bolniku s presajeno ledvico Kirurška klinika KO za kirurgijo srca in ožilja Srčna operacija Kirurška klinika KO za abdominalno kirurgijo Kolorektalni karcinom Kirurška klinika KO za travmatologijo Oskrba zlomov proksimalne stegnenice pri poškodovancih, starejših od 65 let Kirurška klinika KO za travmatologijo Opazovanje poškodovancev s poškodbo glave Nevrološka klinika Nevrološka klinika Nevrološka klinika KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Endovaskularno zdravljenje anevrizme/arteriovenske malformacije (AVM) Endovaskularni poseg vratnih in možganskih žil Akutna ishemična možganska kap (tromboliza) KLINIKA KLINIČNI ODDELEK NASLOV KLINIČNE POTI Nevrološka klinika Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo Sindrom zapestnega prehoda Nevrološka klinika KO za bolezni živčevja Demenca Ginekološka klinika KO za ginekologijo Nenormalni krvavitvi iz maternice Ginekološka klinika KO za ginekologijo Lažji uroginekološki posegi Ginekološka klinika KO za ginekologijo Lažji posegi ženskega reproduktivnega trakta Ginekološka klinika KO za perinatologijo Amniocenteza in biopsija hormonskih resic Ginekološka klinika KO za reprodukcijo Operativno zdravljenje benigne patologije rodil Ginekološka klinika KO za reprodukcijo Prekinitev nosečnosti z Mifepristonom in Misoprostolom Ginekološka klinika KO za perinatologijo Porod Pediatrična klinika KO za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Bolnik z nizko rastjo Pediatrična klinika KO za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Otrok, mladostnica, mladostnik s prekomerno prehranjenostjo Pediatrična klinika KO za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z infliksimabom Pediatrična klinika KO za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Bolnik za uvajanje črpalke Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo Nosna polipoza Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo Akutna izguba sluha Očesna klinika Katarakta Očesna klinika Anti VEGF rh. SDM Očesna klinika Ablacija retine Očesna klinika Keratoplastika Očesna klinika Pterigij Ortopedska klinika Hernia disci Ortopedska klinika Valgusna deformacija nožnega palca Ortopedska klinika Endoproteza kolena Dermatovenerološka klinika Tromboflebitis Dermatovenerološka klinika Hipostazični dermatitis Dermatovenerološka klinika Bolniki z varicami Dermatovenerološka klinika Golenja razjeda

57 8.6 Načrtna raba protimikrobnih zdravil in preprečevanje okužb Glede predpisovanja antibiotikov v UKC Ljubljana in protimikrobne odpornosti spremljamo porabo antibiotikov in protimikrobnih zdravil po enotah UKC Ljubljana ter protimikrobno odpornost bakterij in gliv, osamljenih v UKC Ljubljana. Podatke za obravnavo smo pripravljali s sodelovanjem Lekarne UKC Ljubljana in Informacijskega centra oziroma Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podatki o občutljivosti mikroorganizmov (osamljenih iz kliničnih kužnin) za antibiotike v UKC Ljubljana, so objavljeni na spletni strani UKC Ljubljana pod rubriko Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb ( V primerjavi z letom 2011 je v UKC Ljubljana v prvem polletju prišlo do nekaterih sprememb v občutljivosti bakterij, osamljenih iz sterilnih kužnin. Med po Gramu pozitivnimi bakterijami ostaja delež MRSA nespremenjen. Bolj zaskrbljujoč je porast deleža VRE, ki se je že v prvem polletju povečal za 70,7 odstotka na 2,5 odstotka, pozneje pa smo opažali več lokalnih izbruhov (podatki še niso obdelani). Med po Gramu negativnimi bakterijami se je pri bakteriji Escherichia coli minimalno povečal delež odpornosti proti imipenemom, nekoliko pa se je zmanjšal delež bakterij, ki izločajo ESBL. Pri bakteriji Klebsiella pneumoniae je nekoliko narasel delež izolatov, ki izloča ESBL (s 24,9 odstotka na 25,4 odstotka), zmanjšala pa se je odpornost proti ertapenemu in imipenemu. Najbolj skrb vzbujajoča je odpornosti pri bakteriji Pseudomonas aeruginosa, predvsem je narasla odpornost proti imipenemu (s 16 odstotkov na 23,6 odstotka). V UKC Ljubljana je še uveljavljen ukrep omejitve predpisovanja cefalosporinskih antibiotikov, ki je stopil v veljavo po sklepu komisije za antibiotike v začetku leta Komisija za antibiotike je s pomočjo Službe za odnose z javnostmi izvedla akcijo zmanjšanja predpisovanja antibiotikov z naslovom»minus 10 odstotkov«. Z njo smo zdravnike informirali in motivirali za načrtno predpisovanje protimikrobnih zdravil. To je prva tovrstna akcija v Sloveniji glede protimikrobnih zdravil, zanjo se zanimajo tudi druge slovenske bolnišnice. Obvladovanje pojava večkratno odpornih bakterij obsega: spremljanje pojavnosti (s predhodno določenimi indikacijami za nadzorne kužnine in s spremljanjem odpornosti iz kliničnih kužnin; spremljanje podatkov za kazalnik kakovosti MRSA; analiza pojavnosti večkratno odpornih bakterij, zlasti analiza možnih prenosov in pojava večjega števila primerov z uporabo mikrobioloških in epidemioloških metod; izredni strokovni nadzori na oddelkih z večjim pojavom bolnišničnih prenosov ali s sumom nanje, svetovanje in izvedba učnih delavnic. Leta 2012 smo obdržali pojavnost MRSA na nizki stopnji, zmanjšali smo število bolnišničnih okužb z MRSA. Preprečili smo širjenje ekstremno odpornih bakterij, vnesenih iz drugih držav, s postavijo ustreznega algoritma za aktivno iskanje teh mikroorganizmov. Obvladali smo začetni možni izbruh širjenja na vankomicin odpornih enterokokov (VRE). Težavo predstavljajo po Gramu negativne bakterije izvedli smo: analizo pojavnosti in izvedbo izobraževanj na oddelkih z večjim tveganjem; spremljanje pojavnosti katetrskih seps v enotah EIT analiza dobljenih podatkov; predstavitev podatkov na oddelkih in izvedli smo učne delavnice. Ugotavljamo, da je pojavnost katetrskih seps majhna in primerljiva z drugimi evropskimi bolnišnicami, na posameznih oddelkih pa tudi bistveno nižja. Ponovna ocenitev se izvaja na šest mesecev. UKC Ljubljana je kot eden od nosilcev raziskave leta 2012 nadaljeval validacijo in analizo republiške presečne raziskave o bolnišničnih okužbah dokončne analize bodo znane leta Predstavitev podatkov je bila ob mednarodnem dnevu antibiotikov 18. november Analiza kompliance s higieno rok stalen proces na izbranih oddelkih EIT, dodatni nadzori in analize 5. maja v sklopu kampanje WHO. Analiza rezultatov, sporočanje ukrepov in izvedba učnih delavnic. Preglednica 53: ESBL po klinikah vsi bolniki (že kolonizirani in novo odkriti bolniki), pri katerih so bile ugotovljene enterobakterije ESBL po klinikah INTERNA KIRURGIJA NEVROLOŠKA GINEKOLOŠKA PEDIATRIČNA NEGOVALNA DERMATOVENEROLOŠKA INFEKCIJSKA OČESNA ORTOPEDSKA ORL NUKLEARNA UKC LJUBLJANA SKUPAJ Preglednica 54: MRSA po klinikah vsi bolniki (že kolonizirani in novo odkriti bolniki), pri katerih je bila ugotovljena bakterija MRSA po klinikah INTERNA KIRURGIJA NEVROLOŠKA GINEKOLOŠKA PEDIATRIČNA NEGOVALNA DERMATOVENEROLOŠKA INFEKCIJSKA OČESNA ORTOPEDSKA ORL NUKLEARNA UKC LJUBLJANA

58 9. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) Načrtovane naloge Službe za notranjo revizijo so bile leta 2012 usmerjene v: redne notranje revizije (na podlagi letnega načrta dela) stroški IT-ja in izvajanje transplantacijske dejavnosti, izredne notranje revizije (na podlagi naloga generalnega direktorja) financiranje kardiokirurškega programa, izvajanje elektrofizioloških preiskav pri otrocih, najem in izvedba nadgradnje centralnega sistema za vodenje evidenc delovnega časa, zamenjava dvigal, prejete donacije, projekt Mosar, odmerjanje letnih dopustov, naknadne notranje revizije potni nalogi in podjemne pogodbe, izvajanje svetovanja posameznim revidiranim področjem, priprava izjave o oceni NNJF. Letni načrt dela za leto 2012 je bil pripravljen za štiri zaposlene v Službi za notranjo revizijo. Ob tem smo upoštevali dejstvo, da bo ena oseba zaposlena le polovični delovni čas zaradi koriščenja pravic z naslova starševskega varstva. Zaradi nepričakovane dolge bolniške odsotnosti (pol leta) še ene zaposlene osebe in obsežnosti izrednih revizij načrta dela za leto 2012 nismo uspeli v celoti realizirati. 9.1 Notranje revizije Leta 2012 so bile izvedene te izredne notranje revizije: 1. Financiranje pediatričnega kardiokirurškega programa v UKC Ljubljana Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da se na podlagi sklenjene avtorske pogodbe s tujim državljanom izvaja usposabljanje naših kirurgov, opravljajo pa se tudi redni programi operacij, za katere bi morala biti sklenjena druga oblika pogodbe, ne pa avtorska pogodba. Za usposabljanje domačih kirurgov pod nadzorom tujega kirurga ni bil pripravljen terminski program usposabljanja in ni sklenjene pogodbe med UKC Ljubljana in ustanovo Sheba Medical Center v Izraelu, ampak se iz leta v leto terminski plan predvideva in podaljšuje le ustno. Pri specializantih, določenih za usposabljanje prirojenih srčnih napak, niso bile upoštevane določbe navodil za opravljanje specializacije in kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike glede koriščenja študijskega dopusta. V enem primeru samoplačniške operacije prirojene srčne napake tujega državljana je pri vodji programa prišlo do dvojnega plačila (podjemna pogodba, nadure), plačilo za tujega kirurga pa je prikazano v bistveno nižjem znesku, kot ga je UKC Ljubljana izplačal po avtorski pogodbi. Zaključno revizijsko poročilo je bilo dano komisiji za preprečevanje korupcije in kriminalistični policiji na podlagi njihovega zahtevka. Za doslednejše izvajanje dela so bila podana ta priporočila: vodstvo naj določi neodvisno strokovno komisijo za pripravo in nadzor programa usposabljanja naših kirurgov specialistov za kardiološke operacije otrok; pripravi naj se ustrezna pogodba za tujega zdravnika ter dogovor s tujo ustanovo za usposabljanje naših kirurgov; sprejme naj se odločitev o številu naših specialistov, ki naj se vključijo oziroma nadaljujejo usposabljanje za otroški kardiokirurški program; vzpostavijo naj se ustrezne notranje kontrole evidenca plačane odsotnosti na podlagi potnih nalogov in evidenca prisotnosti in odsotnosti zaposlenih še vedno nista usklajeni, usklajene niso tudi nekatere druge oblike prisotnosti in odsotnosti, in to kljub večkratnim priporočilom iz revizijskih poročil; vzpostavi naj se elektronski nadzor koriščenja študijskega dopusta z naslova opravljanja specializacij in izobraževanj ali usposabljanj po sklenjenih pogodbah. Na podlagi predlaganih popravljalnih ukrepov je bilo v porevizijskem postopku ugotovljeno, da je vodstvo imenovalo neodvisno strokovno komisijo za nadzor nad pediatričnim kardiokirurškim programom ter komisijo za zagotovitev nemotenega delovanja programa; program bo nadaljeval eden od dosedanjih kirurgov, ki sta se usposabljala za ta program, v program pa bo vključen še en mlajši kirurg. Za usklajenost evidenc dela je uveden dodaten nadzor, izvršen je bil poračun neupravičenih izplačil, vsem zdravnikom so bila dana pisna pravila o službenih odsotnostih, kar so potrdili s podpisi. Elektronski nadzor koriščenja študijskega dopusta še ni vzpostavljen. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo ocenili na podlagi sprejetih ukrepov. Odgovorne osebe s posameznih področij so v predpisanem roku podale nekatere popravljalne ukrepe, ki smo jih ocenili kot delno zadovoljive. 2. Revizija izvajanja programa elektrofizioloških preiskav pri otrocih Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da so na dan 1. julij 2011 čakalne dobe za elektrofiziološke preiskave pet- do desetkrat presegle najdaljšo dopustno čakalno dobo po Pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, kar je nedopustno, še posebej za otroke (med revizijskim pregledom so se čakalne dobe občutno skrajšale), ugotovili smo še, da je izkoriščenost rednega delovnega časa za izvajanje elektrofizioloških preiskav slaba, da organizacija in izvajanje službe za neprekinjeno zdravstveno varstvo ni v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, da je plačevanje dodatnih stroškov (letalske vozovnice, nočitve), ki niso dogovorjeni v sklenjenih avtorskih pogodbah s predavateljem za elektrofiziološke delavnice, neupravičeno. Za doslednejše izvajanje dela so bila podana ta priporočila: v sestrskih poročilih ali na temperaturnih listih pacientov mora biti natančno zavedena ura odhoda pacienta na določene posege ali preiskave in ura povratka s posega ali preiskave. To mora veljati za vse hospitalizirane paciente v UKC Ljubljana; z boljšo izkoriščenostjo rednega delovnega časa se čakalne dobe za elektrofiziološke preiskave še lahko skrajšajo; organizacija dela NNMP mora biti usklajena s predpisi; prepoved plačil dodatnih stroškov z naslova sklenjenih avtorskih pogodb, če v pogodbi niso dogovorjeni. Na podlagi predlaganih popravljalnih ukrepov je bilo v porevizijskem postopku ugotovljeno, da je pomočnica glavne sestre UKC Ljubljana na strokovnem svetu zdravstvene in babiške nege vse prisotne opozorila na obvezno natančno beleženje trajanja obravnave pacienta v sestrsko poročilo in na temperaturni list, iz katerega morata biti razvidna datum in ura obravnave pacienta, ki odide iz KO oziroma se vrne iz preiskave, invazivnega posega ali operacije. Čakalne dobe so se v primerjavi s 1. julijem 2011 skrajšale, tako da se je stanje na dan 29. februar 2012 vidno izboljšalo. Najkrajša pričakovana čakalna doba za preiskave EFP za odrasle je bila 201 dan, čez dopustno čakalno dobo so čakali 103 bolniki. Najkrajša pričakovana čakalna dobra za preiskave EFP za otroke je bila 356 dni, čez dopustno čakalno dobo je čakalo 11 otrok. Od 19. marca 2012 je bil aparat za opravljanje elektrofizioloških posegov v popolni okvari in posege so lahko opravljali le na KIR. Čakalne dobe so se ponovno podaljšale. Stanje na dan 30. junij 2012 je bilo tako: najkrajša pričakovana čakalna doba za preiskave EFP za odrasle je 209 dni, čez dopustno čakalno dobo čaka 135 bolnikov. Najkrajša pričakovana čakalna doba za preiskave EFP za otroke je 452 dni, čez dopustno čakalno dobo čaka 16 otrok. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo ocenili na podlagi sprejetih ukrepov. Odgovorni za pripravo popravljalnih ukrepov za prvo in drugo priporočilo iz revizijskega poročila sta nam posredovali odzivno poročilo v predvidenem roku. Odzivnega poročila za tretje in četrto priporočilo nismo prejeli. Popravljalne ukrepe smo ocenili kot nezadovoljive. 3. Revizija pravilnosti izvedbe javnega razpisa najema in izvedbe nadgradnje centralnega sistema za vodenje evidenc delovnega časa Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da se proračunska sredstva ne porabljajo cilju primerno zaradi nedokončanih ali ponavljajočih se projektov, za izvedbo pogodbenih obveznosti izbranega ponudnika po javnem razpisu se postavlja predpogoj (dokončanje projekta za razporejanje zaposlenih), obstaja dvom, da so sredstva za razvoj in nadgradnjo poslovno- -informacijskega sistema odobrena in porabljena negospodarno. Za doslednejše izvajanje dela so bila podana ta priporočila: nadaljevanje novega projekta se mora dosledno izvajati skladno s pogodbenimi določili brez postavljanja kakršnih koli predpogojev, da bi se izvajalcu lahko omogočila izvedba v določenem pogodbenem roku; določiti administratorja oziroma skrbnika aplikacije v UKC Ljubljana, ki bo odgovoren za njeno delovanje in vzdrževanje, opravljal bo komunikacijo z zunanjim izvajalcem (Četrta pot); izvede naj se analiza realizacije pogodbe, sklenjene z IRC Celje, za nadgradnjo poslovno-informacijskega sistema iz leta 2007 (za vseh devet modulov) ali se moduli uporabljajo, ali so v celoti dokončani in proti odgovornim osebam uvesti potrebne sankcije. Odzivnega poročila o popravljalnih ukrepih s strani odgovornih oseb v predpisanem 90-dnevnem roku nismo prejeli, zato smo jih ocenili kot nezadovoljive. Odzivno poročilo za prvi dve priporočili smo prejeli šele po porevizijskem poročilu, in sicer, da se projekt izvaja v skladu s pogodbenimi določili (popravljalni ukrep je nezadovoljiv, kajti v skladu s pogodbenimi določili bi moral biti projekt že zaključen) in da je skrbnik aplikacije vodja Službe za poslovno informatiko. 4. Revizija javnega razpisa obnove oziroma zamenjave dvigal Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da je bil postopek javnega naročanja zamenjave dotrajanih dvigal v predrazpisni fazi (pred objavo javnega razpisa na portalu javnih naročil) pripravljen nepregledno, zato je bilo oteženo ugotavljanje tako spoštovanja načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov kot tudi učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti oziroma primernosti pri porabi sredstev UKC Ljubljana. UKC Ljubljana kot naročnik v obravnavanem postopku v predrazpisni fazi ponudnikov ni obravnaval enakopravno, saj je ponudnika KONE, d. o. o., obravnaval prednostno. V obravnavanem JR med ponudniki ni bilo konkurenčnosti, nekateri sodelujoči v JR so se dobivali s ponudniki pred uradno objavo JR. Raziskava trga se izvaja v več

59 fazah, prihaja do nepotrebne komunikacije med ponudniki in raziskovalci trga pred objavo JR. Komisija je sprejela sklep, da izbor ponudbe JN ni bil možen v nobenem sklopu ter da ni bilo možno izvesti niti postopka s pogajanji. Zaključno revizijsko poročilo je bilo dano komisiji za preprečevanje korupcije na podlagi njihovega zahtevka. Za doslednejše izvajanje dela so bila podana ta priporočila: pri JR je treba nujno voditi pregledno in natančno evidenco vseh dokumentov; vsi sodelujoči pri pripravi JR naj se v izogib konfliktu interesov ne dobivajo s ponudniki pred potekom JR in med njim, razen kadar je to nujno potrebno za uspešno izvedbo javnega naročila; raziskavo trga je treba izvajati s čim manj komunikacije s ponudniki, na začetku raziskave trga je treba pridobiti čim več ponudb ter vse ponudnike obravnavati enako. Prav tako bi bilo dobro opraviti še raziskavo pri uporabnikih oziroma naročnikih ter izdelati ustrezne analize; odgovorni naj premislijo o ustreznosti postavljenih meril, da ne bi bila najnižja cena edino merilo, ampak še druga ustrezno ovrednotena merila za JN investicij z visokimi zneski (smiselnost ponavljanja razpisa); vodstvo naj premisli o smiselnosti objavljanja investicijskih zneskov v letnih planih za posamezno investicijo (kot so dvigala), ki so javno dostopno objavljeni na internetu. Objavljeni zneski lahko vplivajo na zmanjšanje konkurenčnosti ponudbe; v tehnični službi se lahko deponirajo po posameznih investicijah, v letnem načrtu se planira skupni znesek za investicije; knjiga vpisov na recepciji o prihodih in odhodih obiskovalcev naj se vodi pregledno z razločnimi vpisi (tiskanimi črkami) teh podatkov: datum in ura prihoda, ime in priimek obiskovalca, namen obiska, podpis obiskovalca. Pri nadomeščanju redno zaposlenega, študenta ali drugega zaposlenega je nujno treba opozoriti na dosledno vpisovanje vseh obiskovalcev v knjigo obiskov. Odzivnega poročila o popravljalnih ukrepih s strani odgovornih oseb v predpisanem 30-dnevnem roku nismo prejeli, zato smo jih ocenili kot nezadovoljive. Odzivno poročilo smo prejeli šele po porevizijskem poročilu, in sicer, da sta bila 3. novembra 2011 sprejeta Pravilnik o javnem naročanju UKC Ljubljana in Poslovnik komisije za javna naročila, s katerima so dana priporočila uresničena. SNR je to dejstvo v času revizijskega pregleda upoštevala, s priporočili pa je bilo izpostavljeno tveganje, da predpisi niso dosledno upoštevani. Glede priporočila o dosledni evidenci obiskovalcev je bila 15. maja 2012 izdana okrožnica. 5. Leta 2012 je bila izvedena naknadna notranja revizija potni nalogi Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da je 0,8 odstotka (43 od 5.473) vseh leta 2011 izdanih PN ostalo nezaključenih (neobračunanih), ker niso bili pravočasno oddani v obračun; še vedno se izdajajo novi PN kljub neporavnanim obveznostim iz predhodnih PN, 18 odstotkov (993 od 5.473) vseh leta 2011 izdanih PN je bilo izstavljenih prepozno (po odhodu na pot), kar 71,6 odstotka (3.751 od 5.242) vseh predlogov za obračun potnih stroškov na podlagi leta 2011 izdanih PN je bilo oddanih prepozno, donacije niso bile pravočasno nakazane ali pa so bile nakazane po odhodu ali vrnitvi zaposlenega s službene poti, dnevna evidenca prisotnosti in odsotnosti se občasno še vedno ne ujema z dejansko službeno odsotnostjo, še vedno se beleži»višek ur«na dela prost dan, službene odsotnosti se še vedno odobravajo večjim skupinam zaposlenih po posameznih OE v istem časovnem obdobju, nekaj zaposlenih, katerih trajanje izobraževanja je daljše od 30 dni, nima sklenjenih pogodb o izpopolnjevanju, obračun potnih stroškov ni transparenten (iz obračuna ni razvidno, iz česa je sestavljen končni strošek za dnevnice in kilometrino). Za doslednejše izvajanje dela so bila podana ta priporočila: poslovni direktorji naj zagotovijo dosledno upoštevanje pravilnika o službenih odsotnostih. Pri tem naj bodo še posebej pozorni na to, da bodo potni nalogi pravočasno oddani v obračun, da se potni nalog ne sme izdati v primeru neporavnanih obveznosti iz predhodnih potnih nalogov, da morajo biti potni nalogi izdani pred odhodom in ne po odhodu na službeno pot, da službene odsotnosti za pasivno udeležbo na posameznem strokovnem izpopolnjevanju ne smejo biti odobrene hkrati večjemu številu zaposlenih iz iste enote, in da bodo imeli delavci, ki so napoteni na izpopolnjevanje, katero v strnjeni obliki traja več kot 30 dni, pravočasno sklenjeno ustrezno pogodbo o izobraževanju; za ugotovljene nepravilnosti pri dveh zaposlenih naj se preveri upravičenost, ustrezno popravi evidenca prisotnosti in odsotnosti, izvede poračun in dokazila pošlje Službi za notranjo revizijo; pri elektronskem beleženju naj se z informacijsko tehnologijo povežejo moduli (načrtovanje in razporejanje delovnega časa, beleženje evidence delovnega časa, izdajanje potnih nalogov) in vzpostavi ustrezna varovala za samodejni nadzor in nadzor nad napakami; postopek od prejetja, pregleda in do podpisa donacijskih pogodb je treba občutno skrajšati (predvsem po opravljenem finančnem in pravnem pregledu); za večjo preglednost obračuna potnih stroškov predlagamo, da se obrazec predloga za obračun potnih nalogov dopolni tako, da bo od predlagatelja zahteval tudi vpis podatkov, iz katerih bo nedvoumno razviden in preverljiv potek izračuna posameznih obračunskih postavk, kot sta na primer kilometrina in dnevnice. Na podlagi predlaganih popravljalnih ukrepov je bilo v porevizijskem postopku ugotovljeno, da so bili sprejeti ti popravljalni ukrepi: vsi zaposleni so bili na kolegijih ali sestankih organizacijskih enot opozorjeni na nepravilnosti pri izdajanju potnih nalogov in na upoštevanje pravilnika o službenih odsotnostih; potni nalog se ne sme izdati, dokler niso poravnane obveznosti iz prejšnjih potnih nalogov; potni nalog se izda pred odhodom na službeno pot (izjeme morajo biti strokovno utemeljene); za izobraževanje, ki traja več kot 30 dni, se sklene ustrezna pogodba; službene odsotnosti se odobrijo večjemu številu zaposlenih, če je to v interesu organizacijske enote in jih strokovno utemelji predstojnik ali druga odgovorna oseba; poslovni direktorji v sodelovanju s strokovnimi direktorji in predstojniki pravočasno pošiljajo zaprosila podjetjem za donatorska sredstva, poskrbijo za sledljivost pogodb in vsako leto pravočasno pripravijo izobraževalne načrte. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo ocenili na podlagi sprejetih ukrepov. Odgovorni za pripravo popravljalnih ukrepov za prvo in četrto priporočilo iz revizijskega poročila so nam podali odzivno poročilo v predvidenem roku. Odzivnega poročila za drugo, tretjo in peto priporočilo nismo prejeli. Popravljalne ukrepe smo ocenili kot delno zadovoljive. Leta 2012 smo prejeli delovni nalog generalnega direktorja za izvedbo izredne notranje revizije: 6. Revizija pravilnosti vodenja čakalnih knjig in čakalnih seznamov na KO za urologijo Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da se čakalni seznam vodi v elektronski obliki, čakalna doba v hospitalni dejavnosti presega najdaljšo dopustno čakalno dobo (210 do 385 dni), čakalna doba pri malignih obolenjih presega najdaljšo dopustno čakalno dobo (120 do 180 dni), čakalna doba pri ambulantni dejavnosti presega najdaljšo dopustno čakalno dobo (150 do 350 dni), število čakajočih nad dopustno čakalno dobo na dan 31. december 2011 je 576 pacientov (450 za hospitalno dejavnost in 126 za ambulantno dejavnost), 8 urologov dela drugje brez soglasja za delo pri drugem delodajalcu. Za doslednejše izvajanje dela so bila podana ta priporočila: vodstvo KO za urologijo naj vodstvu UKC Ljubljana predstavi predvidene ukrepe za skrajšanje čakalnih dob znotraj meje najdaljše dopustne čakalne dobe, predvsem pa za skrajšanje čakalnih dob za paciente z rakom; pacienti, predvideni za operacijo, naj pred sprejemom v bolnišnico opravijo anesteziološki pregled in potrebne diagnostične preiskave; za reševanje nastale problematike bi bilo treba pripraviti protokol za obravnavo pacientov po transplantaciji ledvic; preveriti vse možnosti za odpiranje še ene urološke urgentne ambulante; dosledno upoštevati določbe pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov glede vzpostavljanja stikov s pacienti pred načrtovanimi izvedbami zdravstvenih storitev; nadgraditi program BIRPIS tako, da ne bo dopuščal dvojnega vnosa bolnikov v primeru različne stopnje nujnosti in da bo omogočen pravilen obračun opravljenih storitev; podatke, ki morajo biti vpisani na operacijskem listu, je treba takoj vnesti v računalniški program, zdravnik se na operacijski list samo še podpiše; ustrezno ukrepati v primerih kršitev pogodb o zaposlitvi in internih predpisov; vzpostaviti dnevno bolnišnico za interventne posege iz urologije na Kliničnem inštitutu za radiologijo. Na podlagi predlaganih popravljalnih ukrepov je bilo v porevizijskem postopku ugotovljeno, da se bodo čakalne dobe skrajšale s povečanjem števila operativnih dni z uporabo operacijske dvorane na Ginekološki kliniki, z boljšo predoperativno pripravo bolnika bodo skrajšali ležalno dobo in sproščene bodo posteljne kapacitete, teden dni pred načrtovanim sprejemom bodo vzpostavili stik s pacientom in se tako izognili morebitnim odsotnostim pacientov. Protokol sprejema bolnika po transplantaciji ledvic na KO za urologijo je bil s sodelovanjem v. d. predstojnika KO za urologijo, vodje centra za transplantacijo ledvic, vodje KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in vodje oddelka za intenzivno terapijo na KO za anesteziologijo pripravljen 14. septembra 2012 in poslan strokovnemu direktorju Kirurške klinike. Vodstvo Kirurške klinike in vodstvo KO za urologijo je imelo 19. septembra 2012 sestanek z vodjo Službe za pogodbene odnose (SPS) z ZZZS. Predlog o prestrukturiranju plana znotraj Kirurške klinike so oddali na ZZZS. V. d. predstojnika KO za urologijo bo na SPS prosil za nov prostor za urološko urgentno ambulanto. Iz fotokopije zapisnika inšpekcijskega nadzora o pacientovih pravicah z dne 12. septembra 2012 je razvidno, da odgovorna oseba vzpostavlja stik s pacientom najmanj tri delovne dni pred načrtovano izvedbo operativnega posega in najmanj teden dni pred izvedbo drugih zdravstvenih storitev. Iz fotokopije zapisnika inšpekcijskega nadzora izhaja, da so odgovorni za program BIRPIS seznanjeni s problematiko in da programa ne morejo nadgraditi. Generalni direktor UKC Ljubljana je zaposlenim, ki so navedeni v uradnem zaznamku, 23. julija 2012 izdal opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Opozorila so bila vročena vsem navedenim zaposlenim. Prof. dr. Boris Sedmak, dr. med., je odstopil z vodstvenega delovnega mesta predstojnika KO za urologijo in od 1. septembra 2012 je v. d. predstojnika KO za urologijo prof. dr. Bojan Tršinar, dr. med., višji svetnik. Na Inštitutu za radiologijo je vzpostavljena dnevna bolnišnica za interventne posege iz urologije. Na KO za urologijo so pridobili tri na novo urejene sobe za intenzivno zdravljenje, ki so opremljene z vsemi potrebnimi priključki za aparature, ki so namenjene za intenzivno zdravljenje, ena soba je namenjena paci

60 entom po transplantaciji ledvic. Izboljšani pogoji zdravljenja bodo pripomogli k boljšim rezultatom pri okrevanju pacientov in olajšali delo zaposlenim. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo ocenili na podlagi sprejetih ukrepov. Odzivna poročila smo prejeli v predpisanem 90-dnevnem roku in popravljalne ukrepe ocenili kot zadovoljive. Leta 2012 smo začeli izvajati te notranje revizije: Transplantacijska dejavnost in podjemne pogodbe, ki bosta zaključeni v začetku februarja 2013, ter stroški IT-ja. 9.2 Svetovalna funkcija Leta 2012 se je izvajala svetovalna funkcija, in sicer: formalna svetovalna funkcija glede povračil stroškov prevoza na delo in z dela, samoplačniške dejavnosti, neprekinjenega zdravstvenega varstva, akreditacije, arhiviranja dokumentarnega gradiva, beleženja delovnega časa; neformalna svetovalna funkcija s stalno udeležbo na kolegijih pomočnice generalnega direktorja za pravne zadeve, priprava izjave o oceni NNJF. Služba za notranjo revizijo je v tem letu dejavno sodelovala s Komisijo za preprečevanje korupcije, zdravstveno in delovno inšpekcijo, kriminalistično policijo, Uradom Republike Slovenije za nadzor proračuna ter Računskim sodiščem Republike Slovenije. Ena zaposlena je tudi članica komisije za nadzor javnih financ pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. 10. POJASNILA ZA PODROČJA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI Kljub uspešnemu poslovnemu rezultatu ugotavljamo, da vsi načrtovani in zastavljeni cilji niso bili doseženi. Preglednica 55: (MZ preglednica 8) Nedoseženi cilji, ukrepi in terminski načrt za ukrepanje Nedoseženi cilj Ukrepi Terminski načrt za doseganje Izravnan poslovni izid sanacijski ukrepi vodstva UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov leto 2013 Odprava nedopustnih čakalnih dob napotilo izvajalcem, da je program dosežen najmanj v planiranem obsegu, dovoljeno tudi preseganje programa leto 2013 Predlogi za širitve programov in boljše vrednotenje že obstoječih predlogi za povečanje sredstev v splošnem dogovoru leto OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA Poslovanje UKC Ljubljana ima pozitiven vpliv na širše družbeno okolje. UKC Ljubljana je: pomembna mednarodno uveljavljena in priznana zdravstvena ustanova z mednarodno priznanimi strokovnjaki, ki uspešno sodeluje z drugimi tujimi uglednimi bolnišnicami in univerzami. Leta 2012 je UKC Ljubljana uspešno razvil oziroma predstavil številne odmevne metode zdravljenja; vodilna strokovna, pedagoška in znanstveno-raziskovalna ustanova slovenskega zdravstva, ki zagotavlja razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje; uvaja in izvaja najzahtevnejše oblike zdravljenja ter daje znanje drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom ter dejavno sodeluje z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani; strokovna in uspešna sekundarna bolnišnica, ki zagotavlja kakovostno, varno in učinkovito zdravstveno oskrbo; s prihodkom 452 milijonov evrov je ena od večjih ustanov v Sloveniji; velik kupec vseh materialov in storitev, ki jih potrebuje za izvajanje zdravstvenih storitev. Pri tem je pomembno, da UKC Ljubljana ostane plačilno sposoben, to pomeni, da je zmožen svoje obveznosti do dobaviteljev in države poravnavati v rokih zapadlosti; velik in korekten delodajalec, ki redno poravnava vse obveznosti do zaposlenih. Povprečno število zaposlenih leta 2012 je bilo Zaposleni UKC Ljubljana imajo velik intelektualni potencial. 12. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE, TER POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 12.1 Predstavitev zaposlenih po poklicih in področjih dela Analiza kadrovanja in kadrovske politike UKC Ljubljana je na dan 31. decembra 2012 zaposloval skupaj ljudi, kar pomeni, da smo zaposlovali za 0,4 odstotka ali 28 posameznikov manj od načrtovanega. Dosegli smo torej 99,64 odstotka načrtovanih zaposlitev. Kot je razvidno s slike 12, se je upad v zaposlovanju nadaljeval od polovice leta dalje in zadnji mesec leta smo presegli zadani cilj

61 Slika 12: Gibanje števila zaposlenih po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2010 do 2012 Slika 13: Gibanje števila nezdravstvenega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2010 do Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (vsi profili) 2020 Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (nezdravstveni delavci) Plan ( ) Plan ( ) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1900 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Najmočnejši upad števila zaposlenih beležimo pri nezdravstvenem kadru. Konec leta 2011 smo zaposlovali oseb nezdravstvenega kadra, medtem ko smo konec leta 2012 zaposlovali nezdravstvenih delavcev, kar je za 57 manj oziroma za 49 nezdravstvenih sodelavcev manj od načrtovanega. Upad zaposlovanja nezdravstvenega kadra leta 2012 je viden tudi s spodnje slike. Največji upad nezdravstvenega kadra v primerjavi s koncem leta 2011 zaznavamo pri administraciji (plačna skupina J2). Po številu največje znižanje nezdravstvenega kadra v primerjavi s koncem leta 2011 zaznavamo v Tehnično-vzdrževalni službi (14 zaposlenih), sledijo Ginekološka klinika (13 zaposlenih), Kirurška klinika (12 zaposlenih) in Oskrbovalne službe (10 zaposlenih). V administraciji smo torej za 25 zaposlenih pod načrtovanim, pri tehničnem vzdrževanju za 11 zaposlenih in prav toliko v okviru oskrbovalnih služb. Trend upadanja števila zaposlenih je zaznati pri vseh skupinah profilov, z izjemo področja zdravstvene nege, pri kateri smo konec leta 2012 načrtovano število zaposlenih tudi presegali (za skupaj 1,1 odstotka ali 40 zaposlenih). Od načrtovanih zaposlenih smo dosegli zaposlenih v zdravstveni negi, od tega diplomiranih medicinskih sester (114 nad načrtovanim številom), 89 diplomiranih babic (5 manj od načrtovanega števila), 46 medicinskih sester za izobraževanje, obvladovanje bolnišničnih okužb, razvoj in kakovost (6 manj od načrtovanega števila), srednjih medicinskih sester (49 manj od načrtovanega števila), 215 bolničarjev (5 manj od načrtovanega števila) ter 74 ostalih profilov v zdravstveni negi. Sledi, da smo konec leta 2012 za skupaj 45 zaposlenih presegli načrtovano število diplomiranih in srednjih medicinskih sester, medtem ko smo pri številu bolničarjev za 5 zaposlenih pod načrtovanim. Pri zdravstveni negi se je leta 2012 povečalo število diplomiranih medicinskih sester zaradi spremembe šolskega sistema in povečanja zahtevnosti del ter nalog medicinskih sester. Leta 2012 je zavod zapustilo skupaj 165 srednjih in diplomiranih medicinskih sester, medtem ko se je v zavodu na novo zaposlilo 196 medicinskih sester. Največji porast števila negovalnega kadra v primerjavi s preteklim letom zaznavamo na Interni kliniki (v povprečju za 3,2 odstotka, kar je 23 zaposlenih glede na leto 2011). Sledi Kirurška klinika z 10 zaposlenimi v zdravstveni negi več kot leta Pri tem je treba poudariti, da sta Kirurška in Interna klinika po obsegu tudi največji. Klinike, ki so konec leta 2012 v primerjavi s preteklim letom beležile manjše število negovalnega kadra so: Nevrološka, Ginekološka in Dermatovenerološka klinika, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) ter Strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve (SUPAS). Število kadra iz ur z naslova dolgih boleznin ter nege družinskega člana in porodniških odsotnosti (v breme drugih) kaže, da je bilo leta 2012 za 3,8 zaposlenega iz ur več tovrstnih odsotnosti kot leta Delež tovrstnih odsotnosti je v obeh letih znašal 7,9 odstotka v vseh urah (brez ur pripravljenosti na domu oziroma stanja pripravljenosti)

62 Slika 14: Gibanje števila negovalnega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2010 do 2012 Slika 15: Gibanje števila zdravstvenih sodelavcev po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2010 do Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravstvena nega) 790 Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravstveni delavci in sodelavci) Plan ( ) Plan ( ) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 670 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Opomba: V to skupino niso vključeni farmacevtski delavci. V skupini farmacevtskih delavcev je od junija 2012 zaznati trend upadanja števila zaposlenih, kar je razvidno tudi s spodnje slike. Konec leta 2012 smo tako zaposlovali 4 farmacevtske sodelavce manj od načrtovanega. Kljub temu pa smo konec leta 2012 zaposlovali 3 farmacevte več kot konec leta S spodnje slike je razvidno, da v UKC Ljubljana zaposlujemo večje število farmacevtov kot pretekla leta potrebe po številu farmacevtskih delavcev smo upoštevali že v načrtu za leto Razlogi so v večjem obsegu dela zaradi reorganizacije preskrbe z zdravili, uvedene analizne metode testiranja v lekarni izdelanih infuzijskih raztopin na endotoksine in dodatne mikrobiološke kontrole okolja, povečanju obsega dela kliničnih farmacevtov, zaradi večjega obsega izdelovanja zdravil za zunanje naročnike ter obsega storitev v zvezi z izdajanjem neregistriranih zdravil. Pri skupini zdravstvenih sodelavcev smo konec leta 2012 uspeli uskladiti število zaposlenih z načrtovanim stanjem. Kljub temu pa načrt zdravstvenih sodelavcev še vedno presega sedem organizacijskih enot, med njimi izstopata Pediatrična klinika (preseganje za 6 zaposlenih) in Interna klinika (3 zaposleni). V primerjavi s koncem leta 2011 smo konec leta 2012 zaposlovali 4 zdravstvene sodelavce manj. V skupini zdravnikov tudi leta 2012 beležimo upad zaposlovanja. Konec leta 2012 smo zaposlovali zdravnikov, kar je za 27 manj kot konec leta Razlog manjšega števila zaposlenih je predvsem v manjšem številu zdravnikov specializantov, saj smo konec leta 2012 zaposlovali 27 specializantov manj kot konec leta Leta 2012 smo pridobili 41 zdravnikov specialistov zaradi zaključka specializacij, tj. zaradi prehajanja v UKC Ljubljana zaposlenih specializantov v specialiste. Zavod je leta 2012 zapustilo skupaj 49 specialistov, medtem ko smo na novo zaposlili 12 zdravnikov specialistov. Prav tako je leta 2012 zavod zapustilo skupaj 85 zdravnikov brez specializacije ter specializantov, na novo pa se jih je zaposlilo 94. Zaposlili smo 13 zdravnikov manj od načrtovanega, in sicer je bil načrt vseh zdravnikov in zobozdravnikov, dosegli pa smo število 1.197, od tega 740 zdravnikov specialistov (brez zobozdravnikov), 318 zdravnikov specializantov (brez zobozdravnikov), 83 sobnih zdravnikov oziroma zdravnikov brez specializacije, 42 zobozdravnikov, 14 zdravnikov svetovalcev. Zdravniki specializanti so bili napoteni na usposabljanje s strani Zdravniške zbornice Slovenije, nekateri pa so opravljali prilagoditveno obdobje za priznavanje poklicne kvalifikacije zdravnik specialist v Republiki Sloveniji. Slika 16: Gibanje števila vseh zdravnikov po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2010 do 2012 Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravniki) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Plan ( )

63 Naslednja slika prikazuje trend zaposlenih v zdravstveni negi, zdravnikov, farmacevtov in nezdravstvenega kadra od leta 2008 dalje. Slika 17: Povprečno število zaposlenih v okviru navedenih poklicnih skupin od leta 2008 dalje UKC Ljubljana je 31. decembra 2012 zaposloval 402 zaposlena (5,2 odstotka), ki pa zavoda ne bremenijo, ker so financirani iz drugih virov (ZZZS usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov; ARRS usposabljanje mladih raziskovalcev itd.). Od tega je 353 zdravnikov (87,8 odstotka), med katerimi prevladujejo specializanti (307 specializantov). Drugih je 74 pripravnikov in 21 raziskovalcev. Največji delež zaposlenih (48 odstotkov) v UKC Ljubljana zavzema področje zdravstvene nege; skupaj z zdravniki znaša ta delež 63,4 odstotka. V strukturi zaposlenih konec leta 2012 beležimo za 0,6 odstotne točke več zdravstvenega kadra kot konec leta 2011, kar pomeni, da smo zaposlovali 11 več zdravstvenih sodelavcev kot konec leta Število nezdravstvenega kadra smo uspeli znižati za 0,6 odstotne točke, kar pomeni, da smo zaposlovali 57 zaposlenih manj kot konec leta Strežnice, čistilke in administratorji zavzemajo največji delež (56 odstotkov) nezdravstvenega kadra v zavodu. Število zdravstvenega in nezdravstvenega kadra po področjih dela in po organizacijskih enotah prikazuje preglednica Zdravstvena nega J_B - Nezdravstveni delavci Zdravniki (brez specializantov) Farmacevtski delavci Klinični inštitut za radiologijo , ,0 Klinika za nuklearno medicino , ,4 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa , ,3 Klinika za otorino. in cervik. kirurgijo , ,3 Ortopedska klinika , ,1 Očesna klinika , ,3 Klinika za inf. bol. in vroč. stanja , ,6 Dermatovenerološka klinika , ,7 Stomatološka klinika , ,5 Negovalna bolnišnica , ,0 Pediatrična klinika** , ,7 Ginekološka klinika , ,3 Nevrološka klinika , ,9 Kirurška klinika , ,9 Interna klinika , ,6 ŠTEVILO ZAPOSLENIH po stanju na zadnji dan v mesecu plan na dan na dan na dan indeks: re. 2012/plan 2012 plan na dan na dan na dan indeks: re. 2012/plan 2012 Število zaposlenih Število zaposlenih 1 zdravstveni kader 2 nezdravstveni kader Preglednica 56: Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del)

64 Preglednica 56 (nadaljevanje): Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del) 1 zdravstveni kader 2 nezdravstveni kader število zaposlenih indeks: re. 2012/plan Število zaposlenih indeks: re. 2012/plan ŠTEVILO ZAPOSLENIH po stanju na zadnji dan v mesecu 2012 na dan na dan plan na dan na dan na dan plan na dan Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo , ,3 Inštitut za med. rehabilitacijo , ,0 Vodenje samostojnih in diagnostičnih enot , ,0 Lekarna , ,9 Reševalna postaja , ,1 Strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve* , ,7 Oskrbovalne službe** , ,9 Služba bolniške prehrane in dietoterapije , ,2 Tehnično vzdrževalna služba , ,0 Sindikati , ,0 UKC Ljubljana , ,5 UKC - temeljna zdr. dej. (brez diagn.) , ,4 UKC - temeljna zdr. dej. - diagnostične OE , ,2 UKC - dejavnosti skupnega pomena z SUPAS , ,2 * Število in plan sodelavcev iz plačne skupine B (vodstvo zavoda) sta izločena iz preglednice. Slika 18: Struktura zaposlenih po področjih dela na dan 31. december 2012 NEZDRAVSTVENI DELAVCI Strokovni sodelavci in ostali nezdravstveni delavci 72 % Administracija 28% Ostali sodelavci iz drugih pl. sk. 10 % Farmacevtski delavci 2 % Zdravstvena nega 48 % Nezdravstveni delavci 25 % STRUKTURA ZAPOSLENIH Decembra 2012 je bilo zaradi daljših bolniških odsotnosti odsotnih 246 javnih uslužbencev (3,2 odstotka vseh zaposlenih), zaradi porodniških odsotnosti ter nege in varstva otroka pa je bilo odsotnih 343 javnih uslužbencev (4,5 odstotka vseh zaposlenih). Delovni proces je zahteval določena najnujnejša nadomestila začasnih odsotnosti, kar smo delno tudi realizirali z novimi zaposlitvami za določen čas. Na dan 31. december 2012 smo imeli skupaj 735 zaposlenih za določen čas, 523 zaposlenih za krajši delovni čas, 9 zaposlenih pa je imelo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo. Leta 2012 je 31. maja začel veljati ZUJF, ki je na področju zaposlovanja prinesel spremembe, in sicer je omejil zaposlovanje pod pogoji iz 183. člena ter vezal zaposlovanje na pridobitev soglasja sveta javnega zavoda po predhodnem soglasju ministra za zdravje v skladu z določbo 186. člena navedenega zakona. Zaposleni v breme zavoda 71 % Zdravstveni tehniki in bolničaji 60 % ZDRAVNIKI Zdravniki in zobozdravniki 15 % Refundirani 29% IZVAJALCI ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE Diplomirani in višji negovalni kader 40 %

65 Preglednica 57: Predstavitev zaposlenih po skupinah profilov v UKC Ljubljana Indeks št. 2012/št Število zaposlenih na dan Indeks št. 2012/plan 2012 skupaj kader v breme zavoda kader iz drugih virov Št. zap. na dan Plan na dan Struktura zaposlenih = = 5/1 7 = 5/2 I. ZDRAVNIKI IN ZDRAVSTVENA NEGA (A + B) ,6 100,3 A E1 zdravniki in zobozdravniki ( ) ,9 97,8 1 Zdravniki ,1 97,7 2 Zobozdravniki ,3 100,0 3 Zdravniki svetovalci ,0 100,0 B E3 zdravstvena nega (ZN) ,1 101,1 II. E2 farmacevtski delavci ,7 102,6 III. E4 zdravstveni delavci in sodelavci ,0 99,5 IV. Drugi delavci iz drugih plačnih skupin ,1 97,0 V. J nezdravstveni delavci ,5 97,1 Skupaj (I. + II. + III. + IV. + V.) ,6 99,4 Preglednica 58: Število zaposlenih glede na zahtevano izobrazbeno raven Skupine tarifnih razredov Od I do vključno V Naziv dosežene izobrazbene ravni UKC Ljubljana je konec leta 2012 zaposloval 46,8 odstotka zaposlenih od vključno višje stopnje strokovne izobrazbe delovnih mest naprej. Spodnja preglednica (Število zaposlenih glede na zahtevano izobrazbeno raven) prikazuje število in strukturo zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe glede na zasedena delovna mesta Število zaposlenih na zadnji dan v letu % v strukturi % v strukturi 2012 nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 115 1,5 99 1,3 nižja poklicna izobrazba 125 1, ,5 popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 1 0,0 1 0,0 popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 634 8, ,7 srednja poklicna izobrazba 392 5, ,1 srednja splošna izobrazba 23 0,3 28 0,4 srednja strokovna izobrazba , ,3 Vsota , ,2 Od VI do vključno VII višješolska izobrazba (prejšnja) 381 4, ,6 višja strokovna izobrazba 12 0,2 14 0,2 visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) , ,8 visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 181 2, ,1 visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) , ,6 visokošolska univerzitetna izobrazba 1 0,0 2 0,0 specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 16 0,2 16 0,2 specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) 13 0,2 15 0,2 magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 32 0,4 34 0,4 Vsota , ,1 VIII in IX specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 34 0,4 33 0,4 magisterij znanosti (prejšnji); državni pravniški izpit; specializacija v zdravstvu 469 6, ,2 doktorat znanosti (prejšnji) 298 3, ,0 doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja) 5 0,1 5 0,1 Vsota , ,7 SKUPNA VSOTA , ,0 Ker je kakovost organizacij premo sorazmerna z ustrezno izobraženim in strokovno usposobljenim kadrom, se je kader primoran nenehno prilagajati spreminjajočim se potrebam. V UKC Ljubljana potekajo različni izobraževalni procesi: stalno izobraževanje zaposlenih in vseh tistih, ki jih izobražujemo kot terciarna učna ustanova. Izobraževanje ne poteka samo na področju medicine in zdravstvene nege ter drugih specialnih področjih, ampak tudi na področjih, ki so pomembna za učinkovito vodenje in timsko delo

66 Druge oblike dela Leta 2012 je bilo v Kadrovski službi UKC Ljubljana pripravljenih 828 podjemnih in 239 avtorskih pogodb. Različna začasna in občasna dela so opravljali tudi dijaki in študentje prek študentskega servisa, zlasti se je pomoč v navedeni obliki potrebovala pri zdravstveni negi, fizioterapiji, radiologiji, spremstvu bolnikov, v lekarni, kuhinji in v administraciji. Načrtovani stroški dela prek napotnic pooblaščenih organizacij za posredovanje dela so bili za leto 2012 v višini evrov, realizacija stroškov za to obliko dela leta 2012 pa je znašala evrov Izobraževanje, specializacije in pripravništvo Služba za izobraževanje (SI) z organizacijskimi enotami znotraj UKC Ljubljana in drugimi zavodi sodeluje pri koordinaciji glede izobraževanja, specializacij, pripravništev, uvajanja v delo, strokovnih izpitov, prostovoljnega dela, obvezne delovne prakse dijakov, usposabljanj in izpopolnjevanj. V UKC Ljubljana je bilo leta 2012 veljavnih 313 pogodb o izobraževanju. Od tega je bilo na novo sklenjenih 54 pogodb in 161 aneksov k že veljavnim pogodbam o izobraževanju. Za primerjavo so navedeni podatki za leto Dne 31. maja 2012 je stopil v veljavo ZUJF, ki omejuje sklepanje pogodb o izobraževanju, zato je trend števila sklenjenih pogodb o izobraževanju leta 2012 negativen. V sodelovanju s pristojnimi institucijami za spremljanje in usklajevanje izvedbe specialističnih programov glede na določila Zakona o zdravniški službi in Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov so bili izvedeni programi specializacij. Leta 2012 je bilo v UKC Ljubljana na kroženju 651 specializantov. Leta 2012 je bilo v UKC Ljubljana 15 specialistov iz tujine na usposabljanju za priznanje poklicne kvalifikacije s strokovnega področja pediatrije (6 kandidatov); anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine (6 kandidatov) in po 1 kandidat s področja otorinolaringologije, dermatovenerologije in oftalmologije. Kandidati prihajajo iz Srbije (10), Hrvaške (2), Bosne in Hercegovine (2) in Makedonije (1). V UKC Ljubljana se je leta 2012 izvajalo 225 programov pripravništev različnih poklicev za zaposlene v UKC Ljubljana (od tega 143 novih programov) in 179 programov za zaposlene v drugih zdravstvenih in socialnih zavodih. V našem zavodu smo imeli 12 prostovoljcev. Preglednica 59: Pogodbe o izobraževanju POGODBE O IZOBRAŽEVANJU Leta 2011 Leta 2012 Vse veljavne pogodbe Zdravniki Nega Drugi poklici Nove pogodbe Zdravniki Nega Drugi poklici 25 3 Aneks k pogodbi Zdravniki Nega Drugi poklici 31 9 Preglednica 60: Specializanti SPECIALIZANTI Leta 2011 Leta 2012 pogodbe za specializante plačnik ZZZS pogodbe za specializante plačnik UKCL tripartitne pogodbe za specializante iz drugih zavodov, krožečih v UKCL pogodbe za izpopolnjevanje v tujini - zaposleni v UKCL Preglednica 61: Pripravništvo ŠTEVILO PROGRAMOV PRIPRAVNIŠTEV ZA ZAPOSLENE V UKCL v letih 2011 in 2012 programi pripravništev leta 2011 Preglednica 62: Uvajanje v delo programi pripravništev leta 2012 POKLICI novo vključeni vsi novo vključeni vsi Tehnik zdravstvene nege/strednja medicinska sestra Bolničar negovalec Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik/ diplomirana babica/babičar Zdravnik/zdravnica Laboratorijski tehnik Diplomirani fizioterapevt Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije Diplomirani inženir radiologije Magister farmacije Univerzitetni diplomirani biolog Univerzitetni diplomirani inženir laboratorijske biomedicine Univerzitetni diplomirani psiholog Delovni terapevt Ustni higienik 1 1 Profesor defektologije 0 1 Diplomirani delovni terapevt Univerzitetni diplomirani socialni delavec 0 1 Farmacevtski tehnik Diplomirani sanitetni inženir Profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike SKUPAJ V program»uvajanje v delo diplomiranih medicinskih sester/ zdravstvenikov in diplomiranih babic/babičarjev, ki so končali program, reguliran z EU«je bilo leta 2012 vključenih 120 sodelavcev iz zdravstvene nege. S preizkusom znanja in veščin je bilo leta 2012 zaključenih 80 programov uvajanja v delo. ŠTEVILO PROGRAMOV»Uvajanje v delo«in OPRAVLJENIH»Preizkusov znanja in veščin«leta 2011 in Programi Preizkus znanja in veščin

67 Leta 2012 je na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije (MZ) strokovni izpit opravilo 119 pripravnikov. Preglednica 63: Strokovni izpiti na Ministrstvu za zdravje V UKC Ljubljana je program pripravništva z opravljenim strokovnim izpitom zaključilo 172 pripravnikov. Od tega je bilo 37 pripravnikov zaposlenih v UKC Ljubljana, 135 pa jih je prišlo iz drugih zdravstvenih in socialnih zavodov. Za diplomirane medicinske sestre, diplomirane zdravstvenike in diplomirane babice/diplomirane babičarje smo organizirali 5 uvajalnih seminarjev, ki se jih je udeležilo 121 sodelavcev iz zdravstvene nege. Udeležencev iz drugih zavodov nismo imeli. ŠTEVILO OPRAVLJENIH STROKOVNIH IZPITOV na Ministrstvu za zdravje PO POKLICIH leta 2011 in 2012 POKLIC Zdravnik/zdravnica Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik 5 4 Doktor dentalne medicine 1 0 Diplomirani fizioterapevt 7 7 Univerzitetni diplomirani kemik 1 0 Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije 1 2 Diplomirani delovni terapevt 1 2 Profesor defektologije 1 0 Diplomirani inženir radiologije 9 6 Univerzitetni diplomirani socialni delavec 1 2 Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine 6 4 Univerzitetni diplomirani pedagog 1 0 Magister farmacije 1 1 Tehnik zdravstvene nege/srednja medicinska sestra 1 0 Ustni higienik 1 0 Univerzitetni diplomirani psiholog 7 Univerziteni diplomirani biolog 1 Farmacevtski tehnik 1 Magister laboratorijske biomedicine 1 Profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike 1 SKUPAJ Preglednica 64: Strokovni izpiti v UKC Ljubljana POKLIC Preglednica 65: Uvajalni seminarji ŠTEVILO OPRAVLJENIH STROKOVNIH IZPITOV v UKCL PO POKLICIH leta 2011 in 2012 zaposleni v UKCL zaposleni v zunanjih zavodih skupaj Tehnik zdravstvene nege/ srednja medicnska sestra Bolničar negovalec Laboratorijski tehnik Zobotehnik Farmacevtski tehnik Poslovni sekretar 1 1 Strojni tehnik 1 1 Magister prava 1 1 Elektrotehnik elektronik 1 1 Ekonomski tehnik 1 1 Pisarniški referent SKUPAJ ŠTEVILO ORGANIZIRANIH UVAJALNIH SEMINARJEV IN UDELEŽENCEV po poklicih leta 2011 in 2012 POKLIC število udeležencev število seminarjev zaposleni v drugih zaposleni v UKCL zavodih skupaj Tehnik zdravstvene nege/ srednja medicinska sestra Diplomirana medicinska sestra /diplomirani zdravstvenik/ diplomirana babica/babičar SKUPAJ

68 Leta 2012 je bilo izvedenih 131 tečajev oživljanja, ki se ga je udeležilo udeležencev, in 6 tečajev varstva pri delu z udeležbo 424 udeležencev. Tečaje»Osnove preprečevanja bolnišničnih okužb«smo začeli izvajati v drugi polovici leta V UKC Ljubljana se izvajajo 3 programi za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Leta 2012 je bilo izdanih 229 certifikatov. Za izobraževanja je bilo leta 2012 v UKC Ljubljana porabljenih ur (podatki so pridobljeni iz Dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti DEPO). Preglednica 67: Nacionalne poklicne kvalifikacije Preglednica 66: Tečaji TEČAJI OŽIVLJANJE (TPO) Število tečajev Število udeležencev Varstvo pri delu Število tečajev 6 6 Število udeležencev Osnove preprečevanja bolnišničnih okužb Število tečajev 3 Število udeležencev 206 NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE leta 2012 Poklicni profil na podlagi potrjevanja na podlagi potrjevanja s preverjanjem skupaj Zdravstveni reševalec Zdravstvena reševalka Zobozdravstveni asistent Zobozdravstvena asistentka Ortopedski tehnolog Ortopedska tehnologinja SKUPAJ Preglednica 68: Število ur za izobraževanje ŠTEVILO UR IZOBRAŽEVANJ UKCL Študijski dopust ,64 % ,54 % Interno izobraževanje ,22 % ,78 % Izobraževanje zunaj zavoda ,14 % ,68 % Po podatkih iz DEPO je bilo največ ur porabljenih za interno izobraževanje v poklicni skupini zdravstvena nega, in sicer 89 odstotkov vseh ur v sklopu internega izobraževanja. Za potrebe študijskih dopustov je bilo v poklicni skupini zdravniki in zobozdravniki ter zdravstvena nega več kot štiri petine vseh ur porabljenih za študijski dopust; v podobnem deležu sta razmerji za obe poklicni skupini pri izobraževanjih, ki so potekala zunaj zavoda (seminarji, kongresi, tečaji, strokovna srečanja, vabljena predavanja, strokovni razgovori, priprave na strokovni izpit). Preglednica 69: Izobraževanje po urah po vrsti odsotnosti PORABA UR ZA IZOBRAŽEVANJE Zdravniki in zobozdravniki Preglednica 70: Izobraževanje v urah po poklicnih skupinah IZOBRAŽEVANJE ZUNAJ ZAVODA INTERNO IZOBRAŽEVANJE ŠTUDIJSKI DOPUST (SKUPAJ) % % % % % % Zdravstvena nega % % % % % % Farmacevtski delavci 0 % 3 0 % % % % % Zdravstveni delavci In sodelavci % 99 1 % % % % % Nezdravstveni sodelavci % % % % % % Vodenje in upravljanje % % % % PORABA UR ZA IZOBRAŽEVANJE POKLICNA SKUPINA V povprečju je za izobraževanje porabljenih 19,9 ure za zaposlenega delavca. Uporabljeni podatek o številu zaposlenih je z dne 31. december POVPREČNO ŠTEVILO UR NA PORABA UR PO POKLICNI SKUPINI ZAPOSLENEGA Zdravniki in zobozdravniki % % 81,0 67,2 Zdravstvena nega % % 17,7 13,2 Farmacevtski delavci % % 19,1 19,4 Zdravstveni delavci in sodelavci % % 19,7 17,2 Nezdravstveni sodelavci % % 3,4 3,2 Vodenje in upravljanje % % 45,7 73,

69 Področje internih in eksternih izobraževanj (strokovnih usposabljanj in izpopolnjevanj za pridobitev funkcionalnih znanj) S ciljem vseživljenjskega učenja zaposlenih v UKC Ljubljana smo v Službi za izobraževanje izvedli ta izobraževanja: Interna izobraževanja: 1. Preventiva melanom V sodelovanju z Dermatovenerološko kliniko smo julija in avgusta pripravili 13 enournih izobraževanj na temo preventive glede melanoma za vse zaposlene v UKC Ljubljana. Izobraževanja se je udeležilo 358 udeležencev. 2. Uporaba nove klasifikacije SPP V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS smo novembra in decembra organizirali 7 izobraževanj, ki se jih je udeležilo 133 udeležencev. Izobraževanje je bilo namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim administratorjem. 3. Izdatki tuje zavarovane osebe V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS smo organizirali 3 izobraževanja, ki so se ga udeležili 204 zaposleni iz zdravstvene administracije in zdravstvene nege. 4. Strokovno usposabljanje za delo z dokumentarnim gradivom V sodelovanju s Službo za organizacijo in razvoj logistike ter Arhivom Republike Slovenije smo organizirali 2 seminarja za zaposlene, ki pri svojem delu delajo z dokumentarnim in arhivskim gradivom. Izobraževanja se je udeležilo 49 udeležencev, ki so morali po končanem izobraževanju opraviti preizkus strokovne usposobljenosti. Skladno s sklepom kolegija generalnega direktorja smo leta 2012 začeli izdajati potrdila o udeležbi na izobraževanjih znotraj UKC Ljubljana (Varnostna kultura, Standardni postopki pri oskrbi akutne in kronične rane, Posvetovalni forum ZN, interklinični seminarji, izobraževanja v Medicinskem simulacijskem centru, izobraževanje za administracijo, Kirurška delavnica, Preventiva melanom, Predstavitev uporabe standardov NIAHO, Uporaba nove klasifikacije SPP, Izdatki tuje zavarovane osebe) in vnašati podatke v Kadrovski informacijski sistem (KIS) z namenom vzpostavitve skupnega sistema vodenja evidenc. Eksterna izobraževanja: Prve mednarodne dvodnevne konference»zdravstvo brez meja«v organizaciji UKC Ljubljana, ki je potekala 25. in 26. oktobra 2012 na Bledu, se je udeležilo skupaj 119 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Srbije in Latvije. Svoje prispevke je predstavilo 17 tujih in domačih predavateljev. Mednarodna konferenca je bila namenjena predvsem vodstvom bolnišnic, zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn ter vseh drugih ponudnikov zdravstvenih storitev, gostila pa je mednarodno priznane strokovnjake, ki so razložili ključne spremembe pri uvedbi nove direktive 2011/24/EU. Izbor predavateljev je pripravil organizacijski odbor v sodelovanju s strokovnjaki UKC Ljubljana in Ministrstvom za zdravje. Organizacijska pisarna je v sodelovanju z drugimi službami znotraj UKC Ljubljana in zunanjimi sodelavci izpeljala vse organizacijske postopke (najava konference, priprava programa, gradiva, lokacije konference, urejanje spletne strani, zbiranje donatorskih in sponzorskih sredstev). Prihodki so bili z naslova kotizacij, donacij in sponzorstev v skupnem znesku ,18 evra, odhodki (stroški konference) pa ,22 evra. Finančno stanje konference na dan 8. januar 2013 je ,96 evra Dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem Pranje perila Pranje bolniškega perila za večino klinik izvaja zunanji izvajalec, ki je bil izbran na javnem razpisu. Dnevno operejo v povprečju 10 ton bolniškega perila iz vseh enot UKC Ljubljana, razen Ginekološke klinike. V povprečju dnevno operejo 3 tone zaščitnih delovnih oblek, drugo je bolniško perilo. Odvoz umazanega perila poteka štirikrat dnevno, dovoz čistega perila pa enkrat dnevno in dodatno po potrebi na podlagi standardiziranih naročilnic. Perilo je last UKC Ljubljana. Storitev zavzema pranje in šivanje. Leta 2012 je bil strošek pranja za zunanjega izvajalca tisoč evrov. Na Ginekološki kliniki dodatno obratuje lastna pralnica za potrebe Ginekološke klinike, Tehničnih služb, samskih domov in delno za Interno kliniko. Leta 2012 je bilo opranih 455 ton perila. V pralnici je zaposlenih 14 delavcev. Čiščenje Čiščenje in vzdrževanje splošne higiene prostorov in opreme poteka na tretjini površin UKC Ljubljana kot storitev zunanjih izvajalcev (Poliklinika, Stomatološka klinika, KO za maksilofacialno kirurgijo, Dermatovenerološka klinika, Očesna klinika, Pediatrična klinika, Reševalna postaja, lokacije v okviru SUPAS, laboratorij na Infekcijski kliniki), kar predstavlja m2 talnih površin. Pogodbeni zunanji izvajalci poleg čiščenja prostorov opravljajo tudi druga dela, kot so čiščenje oken, vzdrževanje predpražnikov pred vhodi v zgradbe, čiščenje steklenih fasad na novih lokacijah Pediatrične klinike, ORL in Očesne klinike. Dela izvajajo trije zunanji izvajalci, ki so bili izbrani na javnem razpisu. Vrednost opravljenih del je leta 2012 znašala tisoč evrov. Čiščenje dveh tretjin površin UKC Ljubljana izvaja organizacijska enota, vključena v UKC Ljubljana. Zaposlenih je 278 delavcev, ki poleg čiščenja nadzorujejo tudi delo zunanjih izvajalcev. Leta 2012 je bilo za namen pranja in čiščenja porabljenih za 689 tisoč evrov raznovrstnih izdelkov. Interni transport Interni transport je organiziran z zunanjimi izvajalci transporta na vseh lokacijah UKC Ljubljana. Izvaja prevoz potrošnega materiala, zdravil in drugega potrošnega materiala, ki poteka do skladišč in do uporabnikov na lokacijah. Tudi prevoz odpadkov iz oddelkov do deponij je v delokrogu zunanjih izvajalcev. Nadzor nad pogodbenimi partnerji izvajajo ustrezne službe UKC Ljubljana v skladu s pogodbenimi dogovori. Za namen transportnih storitev vseh vrst je bilo leta 2012 izkazanih tisoč evrov stroškov. Varovanje Varovanje stavb izvaja en pogodbeni partner, izbran na javnem razpisu. Varovanje poteka na 24 lokacijah, dnevno od 8 do 24 ur. Delo zunanjega izvajalca nadzorujejo trije zaposleni v UKC Ljubljana. Za varovanje je bilo leta 2012 izkazanih tisoč evrov stroškov. Informatika Za informatiko in delovanje vseh vrst informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v UKC Ljubljana, skrbijo zunanji izvajalci. Za delovanje zdravstvenega in poslovnega sistema so sklenjene pogodbe z devetimi izvajalci. Poleg tega zunanji partnerji opravljajo še storitve vzdrževanja omrežja, prijave napak (center za pomoč uporabnikom), servisiranja strojne opreme in vzdrževanja sistemske programske opreme. Leta 2012 je bilo skupno realiziranih tisoč evrov stroškov za delo vseh zunanjih izvajalcev. Za celovite storitve informatike v UKC Ljubljana v okviru organizirane samostojne enote skrbi še 30 zaposlenih

70 12.2 Poročilo o investicijskih vlaganjih Investicije, ki jih ne sofinancirajo kohezijski skladi Nabava medicinske in nemedicinske opreme UKC Ljubljana je leta 2012 za nabavo medicinske in nemedicinske opreme razpolagal s evri z naslova sredstev amortizacije ter s evri z naslova drugih lastnih virov, proračunskih sredstev ter donacij skupaj torej z evri, kar je predstavljeno v spodnji preglednici. Preglednica 71: Viri sredstev in poraba sredstev leta 2012 Za. št. VRSTA SREDSTEV Planirana sredstva za l Prenos sredstev iz l vključno z razpisi v teku Skupaj razpoložljiva sredstva l Porabljena sredstva l Rezervirana sredstva (razpisi v teku) Prenos sredstev v l = (1 + 2) = 3 - (4 + 5) 1 30 % AM % AM združena sredstva UKC % AM rezervni sklad UKCL sredstva informatike presežek poslovanja iz leta 2011 in nagrada za kakovost upravljanje dokumentiranega gradiva SKUPAJ drugi lastni viri proračunska sredstva donacije SKUPAJ SKUPAJ Lastni viri: Najpomembnejši lastni vir predstavljajo sredstva amortizacije (preglednica A) in zagotavljajo pretežni del financiranja nabave opreme in izvedbe investicij. Leta 2012 smo za investicije in nabavo opreme imeli iz tega vira na razpolago tisoč evrov. Nabave in investicije smo realizirali v višini tisoč evrov ter istočasno izvedli še postopke nabav za tisoč evrov, ki pa še niso zaključeni. V leto 2013 prenašamo tisoč evrov, kar je samo 9,3 odstotka vseh sredstev. Skupaj z drugimi lastnimi viri je bilo lani lastnih virov na razpolago evrov. Od tega smo realizirali evrov ter rezervirali evrov. Prenos v leto 2013 je evrov ali 8,2 odstotka vseh sredstev Preglednica 72: Poraba sredstev amortizacije leta 2012 po klinikah in kliničnih inštitutih ORGANIZACIJSKA ENOTA 30 % AM lastna sredstva 60 % AM združena sredstva 10 % AM rezervni sklad Sredstva informatike Upravljanje dokumentiranega gradiva Presežek poslovanja in nagrada za kakovost Skupaj Interna klinika * * Kirurška klinika * * Nevrološka klinika * * Ginekološka klinika * * Pediatrična klinika * * * * * Stomatološka klinika * * * * Samostojne klinike * * Diagnostični inštituti * * Lekarna * * * Reševalna postaja 0 * * * * Strateško upravljanje in poslovno-administracijske * storitve Oskrbovalne službe * * * Služba bolniške prehrane in dietoterapije * * * * Tehnično-vzdrževalna služba * * * * Proračunska sredstva: UKC Ljubljana je leta 2012 nabavil za evrov opreme z naslova proračunskih sredstev (zgornja preglednica z naslovom Viri sredstev in poraba sredstev leta 2012). Donacijska sredstva: UKC Ljubljana je leta 2012 nabavil za evrov opreme z naslova donacijskih sredstev (zgornja preglednica z naslovom Viri sredstev in poraba sredstev leta 2012). Prihranki pri nabavi opreme: Leta 2012 smo pri nabavi opreme iz skupnih sredstev amortizacije ustvarili prihranek v skupni višini evrov. Namenili smo ga za: nadgradnjo sistema RIC/PACS ( evrov), opremo za krizni center ( evrov), nerazporejeno ( evrov)

71 Preglednica 73: Poraba sredstev leta 2012 (z razpisi v teku) po vrsti opreme vsi viri Zap. št. PREDMET NABAVE Vrednost/EUR 1 RTG-oprema ,80 2 Računalniška oprema ,14 3 UZ-aparat ,12 4 Sistem za robotsko asistirane operativne posege ,00 5 Kirurški inštrumenti ,24 6 Bolniške postelje ,86 7 Laboratorijska oprema ,64 8 Monitorji ,46 9 Endoskopska oprema ,52 10 Termodezinfektoji in sterilizatorji ,86 11 Anestezijski aparati ,00 12 Črpalke in perfuzorji ,70 13 Medicinski vozički in mize ,40 14 Oprema za operacijske dvorane ,66 15 Oprema za lekarne ,00 16 Mikroskopi ,84 17 Oprema za funkcionalno diagnostiko ,40 18 UPS hospital ,00 19 Aparat ICP-MS ,00 20 Razna medicinska oprema ,75 21 Reševalna vozila ,45 22 Pohištvo ,33 23 Birooprema ,88 24 Respiratorji ,70 25 Oprema za očesno kliniko ,43 26 Upravljanje dokumentiranega gradiva ,00 27 RFID ,00 28 Defibrilatorji ,26 29 Vozički ,92 30 Zobozdravniški stol ,29 31 Orodje ,24 Zap. št. PREDMET NABAVE Vrednost/EUR 32 FTH-oprema ,47 33 Klima naprave ,90 34 Aparat za pripravo paranteralne prehrane ,00 35 Razna nemedicinska oprema ,38 36 Aparati za ambulante ,01 37 Oprema za nevrologijo ,80 38 Stoli ,00 39 Kovinska oprema ,97 40 Aparati za dušik ,40 41 Čistilni stroji in druga oprema ,39 42 Blazine antidekubitus ,00 43 Zunanji pacemaker ,80 44 Avdio-video oprema ,61 45 EMG-aparat ,08 46 Aparat za ventrikularno podporo krvnega tlaka ,00 47 Bela tehnika ,10 48 Oprema za učenje ,12 49 Osebni avtomobil ,00 50 Čistilci zraka ,24 51 Nadgradnja aparata za merjenje kostne gostote ,28 52 Varnostna oprema ,18 53 Endopat ,00 54 Laserski aparat 8.008,73 55 Pisarniški pripomočki 5.957,58 56 Avdiometer 3.876,12 57 Oprema za stomatologijo 3.358,80 58 Jeklenke in regulatorji kisika 2.277,77 59 Prelagalne deske 508,38 SKUPNA VSOTA ,00 Opomba: Nabava istovrstne opreme se mnogokrat izvede iz več virov sredstev (npr. amortizacija, donacija, raziskovalna sredstva, terciar raziskovalni projekt) Investicije v okviru projekta energetske sanacije Na javnem razpisu Ministrstva za zdravje z dne 5. februarja 2010 za energetsko sanacijo stavb slovenskih bolnišnic, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, je UKC Ljubljana sklenil dve pogodbi o sofinanciranju operacije. Projektu Energetska sanacija posteljnega objekta (hospitala) UKC Ljubljana je bilo dodeljenih ,00 evrov nepovratnih sredstev, projektu Energetska sanacija energetske učinkovitosti v stari pediatrični kliniki pa ,46 evra nepovratnih sredstev. Celotna vrednost projekta energetske sanacije objekta hospital je znašala 4,2 milijona evrov, energetske sanacije objekta stare pediatrične klinike pa 3,5 milijona evrov. Takoj po začetku dejavnosti za izvedbo zastavljenih ciljev energetske sanacije hospitala smo žal ugotovili, da načrtovani energetski ukrepi ne bodo omogočili predvidenih energetskih prihrankov, ki pa so bili tudi napačno definirani, zato smo konec novembra 2010 od pogodbe za izvedbo operacije odstopili. Odločili smo se, da bomo z izborom novega izvajalca dopolnili študijo Razširjeni energetski pregled objekta hospital in se ponovno prijavili na naslednji razpisni rok. Naročili smo še projektni dokument Idejna zasnova energetske sanacije objekta hospital, ki naj bi s svojimi ugotovitvami podprl študijo razširjenega energetskega pregleda. Zaradi izredno zahtevnih in obsežnih del na strojnih in elektro napeljavah v objektu, ki bodo predmet energetske sanacije, smo naročili še revizijo idejne zasnove energetske sanacije hospitala, da bi olajšali delo projektantom in izvajalcem energetske sanacije. Ukrepi energetske sanacije v stari pediatrični kliniki obsegajo celovito energetsko sanacijo stavbnega ovoja, prezračevanja prostorov z rekuperacijo, pridobivanja toplote s termičnim solarnim sistemom in hlajenja prostorov z absorpcijskim sistemom. Zaradi tesne povezanosti energetske sanacije s celovito obnovo objekta v Negovalni oddelek v Ljubljani, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje, je bilo predvideno, da bosta oba projekta potekala skupaj. Leta 2010 so dejavnosti pri projektu obsegale določitev programskih vsebin negovalnega oddelka. Leta 2011 je bil izveden razpis za projektiranje energetske sanacije objekta in izbran projektant, ki je začel pripravljati projektno dokumentacijo, za kar je bilo predvideno evrov, rok pa je konec februarja Ker pa je bilo projektiranje energetske sanacije objekta zahteven projekt, ki je bil tesno povezan in odvisen tudi od projekta celovite sanacije objekta, se je rok za izdelavo projektne dokumentacije zamaknil do konca septembra 2012, porabljenih je bilo evrov. Preostanek sredstev je namenjen izdelavi projektov izvedenih del ter projektantskemu nadzoru, ko se bodo dela nadaljevala. Zaradi tesne povezanosti obeh projektov sanacije so se začeli pojavljati nepremostljivi časovni zastoji pri izvedbi obeh projektov, ki pa so jih še otežile težave zaradi zniževanja proračunskih sredstev za investicije v zdravstvo med gospodarsko krizo. To nam je onemogočilo dokončanje projekta energetske sanacije do postavljenega roka (konec januarja 2013), zato smo konec aprila 2012 odstopili od pogodbe o sofinanciranju operacije. Januarja 2013 smo v celoti vrnili izplačana nepovratna sredstva za dotedanjo izvedbo operacije v višini evrov, ki so bila namenjena izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega programa za energetsko sanacijo stare pediatrične klinike v Ljubljani Investicije v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči UKC Ljubljana ne sodeluje v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči. Dela, ki se izvajajo v okviru DTS sever, sofinancira Ministrstvo za zdravje Poročilo o opravljenih vzdrževalnih delih Investicijsko vzdrževanje je bilo usmerjeno v zagotavljanje osnovnih pogojev za delo oziroma bivanje bolnikov: izvedel se je razpis za izvedbo del, ki so bila tudi opravljena (zamenjava oken na Ginekološki kliniki Stara porodnišnica, hodnik, pritličje, upravni trakt, Infekcijski kliniki otroški oddelek I., 2. nadstropje jug, oddelek III., 2. nadstropje, in objektu SUPAS-a Bohoričeva 28, klet, zahod. Izvedla se je obnova sanitarnih prostorov v hospitalnem objektu (izvedba predvidena za leto 2012). Izvedle so se obnove sanitarnih in ambulantnih prostorov (zaradi zamakanja, dotrajanosti napeljave ), obnove tehnološko zastarelih in dotrajanih infrastrukturnih sistemov in naprav (toplotne naprave, avtomatska vrata, bolniška signalizacija ), pleskarska in tlakovalna dela na večjih površinah (hodniki, bolniške sobe, ambulante ), zamenjave tehničnih stropov v kompletu z razsvetljavo in zamenjava strešne kritine na različnih objektih UKC Ljubljana. Skupna realizirana poraba sredstev, odobrenih z načrtom za investicijsko vzdrževanje za leto 2012, je 1 milijon evrov. Pri tekočem vzdrževanju je bila prioritetna naloga preventivno vzdrževanje in servisiranje medicinske opreme ter sistemov. Poleg tega je bilo opravljenih zelo veliko manjših obnov objektov in opreme (popravila talnih oblog, beljenje, popravilo pohištvene opreme, ključavničarska dela, manjša gradbena dela, popravila vodovodov, električnih napeljav, preventivna vzdrževanja dvigal, servisiranje zapornic ), s katerimi vzdržujemo objekte za primerno bivanje pacientov in delo zaposlenih

72 13. PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU Priloga 1 (nadaljevanje): Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2012 plačnik ARRS Priloga 1: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2012 plačnik ARRS Zap. št Klinika Stomatološka klinika KO za nevrokirurgijo KO za bolezni živčevja KO za žilne bolezni KO za otroško kirurgijo in IT Stomatološka klinika Nosilec UL Fak. za farmacijo, dr. Julijana Kristl Nacionalni inš. za biologijo, dr. Tamara Lah Turnšek UL Fak. za rač. in informatiko, dr. Ivan Bratko Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana (prof. dr. Milan Petelin, dr. dent med. ) (dr. Marjan Koršič, dr. med. ) (prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. ) prof. dr. Mojca Stegnar, univ. dipl. biol. prof. dr. Metka Derganc, dr. med. prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med. 7 Infekcijska klinika prof. dr. Bojana Beovič, dr. med Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Pediatrična klinika, UL Fak. za farmacijo, (doc. dr. Janez Jazbec, dr. med., prof. Ginekološka dr. Irena Mlinarič Raščan dr. Ksenija Geršak, dr. med.) klinikaž Ginekološka kl., nevrološka klinika UL MF, dr. Borut Peterlin (mag. Gorazd Rudlof, dr. med., prof. dr. Zvezda Pirtošek, dr. med. ) NASLOV Načrtovanje, izdelava in vrednotenje biomimetičnih nanokompoznih sistemov za učinkovito obnovo tkiv Dvojna narava matičnih celic v raku in njihova uporaba v zdravljenju Strojno učenje v gradnji inteligentnih sistemov za poučevanje Napovedana vrednost generacije trombina za izid po revaskularizacijskem posegu in za uspešnost antikoagulacijskega zdravljenja Indeks CD64 in CD163 na levkocitih, sprožilni (triggering) receptor izražen na monocitih (TREM 1), beljakovina, ki veže lipopoliasaharid (LBP) ter protitelesa proti endotoksin (EndoCab) pri sepsi in pljučnici kritično bolnih otrok Spektroskopsko proučevanje razvoja dentina Varnost in klinična učinkovitost izločkov ličink muhe Lucilia sericata pri zdravljenju okužb ran Intergrativna genomika pri nevrodegenerativnih boleznih Genetski polimorfizmi presnovnih poti pri avtizmu Farmakogenetksi pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji levkemij Družinska anamneza genetsko orodje za preventivno medicino 12 Infekcijska klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. Trajanje antibiotičnega zdravljenja erythema migransž Pediatrična klinika Pediatrična klinika IJS, dr. Igor Križaj (dr. Alenka Trampuš Bakija, dr. med. ) prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. 15 KNM OI, dr. Marko Hočevar (prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. ) 16 Ginekološka kl. UL MF, dr. Tea Laničnik Rižner (prof. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med. ) 17 Ginekološka kl. prof. dr. Branko Zorn, dr. med. 18 Ginekološka kl. doc. dr. Irma Virant Klun, univ. dipl. biol. Odkrivanje inovativnih učinkovin za regulacijo hemostaze z venomiko kače Vipera a. ammodytes Genetske in klinične značilnosti hiperholesterolemij pri otrocih in mladostnikih Spremljanje somatskih mutacij genov odgovornih za nastanek melanoma in klinična prognoza bolezni Molekularne osnove ednometrioze in raka endomestrija študije metaboloma HPV okužbe pri slovenskih plodnih in neplodih moških, njihova škodljivost za semenčece in prenašanje na ženske partnerice: argumenti za zgodnje odkrivanje in preprečevanje Ustvarjanje linije multipotentnih/pluripotentnih matičnih celic iz odraslega humanega tkiva jajčnika in mod: perspektiva za reproduktivno in regenerativno medicino Trajanje projekta Vrednost projekta (v evrih) Zap. št. 19 Klinika Pediatrična klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana prof. dr. Janez Jazbec, dr. med. 20 Infekcijska klinika UL MF, dr. Steyer Andrej (prof. dr. Franc Strle, dr. med.) 21 Klinika za nuklearno medicino 22 Infekcijska klinika ZZV MB, dr. Maja Rupnik KO za hematologijo (nosilec IJS) KO za nevrofiziologijo KO za žilne bolezni Infekcijska klinika, Kirurška klinika 28 Ortopedska kl KO za endokrinologijo Pediatrična klinika KO za žilne bolezni UL Fak. za farmacijo, dr. Albin Kristl Inšt. za kriminologijo pri PF, dr. Renata Salecl UL, FF, dr. Vojko Gorjanc UL Fak. za elektrotehniko, dr. Franjo Pernuš UL MF, dr. Damjana Rozman prof. dr. Jure Fettich, dr. med. (prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.) (asist. dr. Tadej Pajič, spec. med. biokem.) prof. dr. Simon Podnar, dr. med. (dr. Petra Malovrh, univ. dipl. biol. ) (doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., prof. dr Uroš Ahčan, dr. med)) (prof. dr. Rok Vengust, dr. med.) (prof. dr. Janez Preželj, dr. med.) prof. dr. David Neubauer, dr. med. prof. dr. Mirza Šabovič, dr. med. 33 Ginekološka kl. prof. dr. Tomaž Tomaževič, dr. med. 34 Infekcijska klinika IVZ, Irena Klavs (prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc) 35 Ortopedska kl. prof. dr. Rok Vengust, dr. med. 36 Ginekološka kl. doc. dr. Borut Kobal, dr. med. 37 IMDPŠ UL MF, dr. Vita Dolžan (dr. Metoda Dodič Fikfak,dr. med.) KO za vaskularno in int. nevro terapijo Pediatrična klinika prof. dr. Marjan Zaletel,dr. med. prof. dr. Tadej Avčin, dr. med NASLOV Vloga genetskih polimorfizmov na izid zdravljenja in pojav zapletov pri otrocih z rakom Uporaba klasičnih in modrenih molekularnih metod za etiološko opredelitev gastroenteritisov Razvoj in ovrednotenje radiooznačenih bioloških mulekul za ciljano radionuklidno terapijo nevroendokrinih tumorjev in spremljajočo diagnostiko Vloga okolja in gostitelja pri pojavu in razvoju okužbe s Clostridium difficile Vpliv aktivnega transporta imatiniba in različnih genotipov pacientov na uspešnost terapije kronične mieloične levkemije Živčni nadzor in nevrološke motnje dihanja Pravo in možgani kriminološka, filozofska in psihoanalitična dogajanja o subjektu v dobi nevro znanosti Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji Avtomatska analiza CT in MR slik hrbtenice Funkcijska genomika ravnovesja holesterola: vloga lanosterol 14 alfa demetilaze (CYP51) pri razvoju metabolističnih obolenj Vpliv živega srebra na zgodnji razvoj Zaščitni pleiotropni učinki nizkih odmerkov zaviralcev sistema reninangiotenzin in statinov pri zdravi populaciji srednjih let Endoskopski postopki v naravi in asistirani reprodukciji človeka Slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb Degeneracija medvretenčne ploščice:raziskava vzrokov in potencial celične terapije pri zdravljenju Ocena preživetja bolnic z napredovalnim karcinomom jajčnikov glede na primarno oz. laparoskopsko ocenjeno optimalno citoredukcijo Molekularna epidemiologija bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu in novi pristopi za zgodnje odkrivanje in zdravljenje mezotelioma Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških boleznih Sistemske imunske bolezni pri otrocih in mladostnikih Trajanje projekta Vrednost projekta (v evrih)

73 Priloga 1 (nadaljevanje): Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2012 plačnik ARRS Zap. Št. Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana 40 Ginekološka kl. prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med KO za maksilofac kirurgijo Ko za bolezni živčevja KO za nevrokirurgijo 44 Ortopedska kl KO za nevrofiziologijo KO za bolezni živčevja, Ortopedska kl., Očesna kl., KO za plastično kirurgijo, Dermatološka kl, KO za endorinologijo UL, Fak. za šport, dr. Matej Tušak Uprimorska, ZR središče Koper, dr. Nejc Šarabon UL Fakuteta za strojništvo, dr. Janez Možina doc. dr. Nataša Hren Ihan, dr. med prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. (mag. Klemen Stražar, dr. med. ) (prof. dr. Janez Zidar, dr. med. ) NASLOV Izražanje genov v kumulusnih celicah jajčnikov foliklov v postopkih zunajtelesne oploditve Kronične vnetne in rakaste spremembe ustne sluznice Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc: vloga biomarkerjev Medoperacijski nadzor delovanja vidnega živca med nevrokirurško operacijo s fotopletizmografijo razvoj nove aplikacije za varovanje vida med operacijo Biopsihosocialni dejavniki uspešne rehabilitacije športinika po poškodbi Vrednotenje živčno mišičnih stabilizacijskih funkcij trupa in razvoj programov preventivne vadbe proti bolečini v spodnjemu delu hrbta 6 koordinatorjev v UKC Ljubljana Laserska triagulacija v medicini (LASTRIM) Trajanje projekta Vrednost projekta (v evrih) Vloga GPCR receptorjev in inegrinov v razvoju B Infekcijska klinika dr. Kristina Nadrah, dr. med limfocitov v kostnemu mozgu Ortopedska (dr. Matej Drobnič, dr. med. ) klinika SKUPAJ SKUPAJ ,40 19 Nevrološka klinika UL,Fak. za šport, dr. Milan Čoh (doc. dr. Bojana Žvan,dr. med. ) Kineziologija monostrukturnih polistrukturnih in konvencionalnih športov ,20 18 Kirurška klinika Zavod RS za transf. medicino, dr. Primož Rožman (prof. dr. Dragica Smrke, dr. med. ) Človeške matične celice napredno zdravljenje s celicami ,25 17 Pediatrična klinika OI, dr. Janez Žgajnar (dr. Veronika Velenšek, dr. med. ) Družine s povišano visoko ogorženostjo za raka: svetovanje, odkrivanje mutacij in preprečevanje raka ,64 16 Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene bolezni pri otrocih in mladostnikih ,40 15 Nevrološka klinika prof. dr. Simon Podnar, dr. med. Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni ,60 14 Očesna klinika prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Očesne bolezni odraslih in otrok ,40 13 Interna klinika prof. dr. Marko Noč, dr. med. Nujna stanja v interni medicini ,96 12 Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekologija in reprodukcija ,80 11 Interna klinika prof. dr. Andrej Bren, dr. med. Ledvične bolezni in nadometila zdravljenja ,06 10 Kirurška klinika OI, dr. Tanja Čufer (dr. Boris Sedmak, dr. med. ) Napovedni dejavniki in zdravljenja bolnikom z rakom dojk in drugimi raki ,08 9 Interna klinika prof. dr. Blaž Rozman, dr. med. Sistemske avtoimunske bolezni ,80 8 Interna klinika prof. dr. Pavel Poredoš dr. med. Ateroskleroza in tromboza ,51 7 ORL OI, dr. Primož Strojan (prof. dr. Alojz Šmid, dr. med. ) Rak glave in vratu analiza bioloških značilnosti in poskus izboljšanja zdravljenja ,10 6 Interna klinika prof. dr. Janez Preželj, dr. med. Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah ,00 5 Infekcijska klinika prof. dr. Franci Strle, dr. med. Bolzni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci ,00 4 Stomatološka klinika prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent med. Parodontalna medicina ,40 3 Interna klinika UL MF, dr. Matej Bračko (doc. dr. Helena Podgornik) Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnoszo, napoved poteka bolezni in izida zdravljenja ,00 2 Ginekološka klinika prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med. Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod ,60 1 Ortopedska klinika UL MF, dr. Ida Eržen (Janez Brecelj, dr. med. ) Molekularni mehanizmi razvoja in delovanja skeletne mišice ,60 Zap. št. Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana NASLOV Trajanje projekta vrednost projekta (v evrih) Priloga 2: Raziskovalni programi v UKC Ljubljana leta 2012 plačnik ARRS

74 Priloga 3: Raziskovalni projekti leta 2012 v okviru Evropske unije Akronim Nosilec/koordinator Nosilec v UKC Ljubljana Organizacijska enota Zap. št. 1 EuroCAT University of Ulster, Ulster prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Kl. za medicinsko genetiko, Ljubljana 2 SIGN Ginekološka klinika 3 Ob. Surve ULSS 20, U.O.C. Servizio Verona, Verona prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med. 4 OrphaNet Europe Inserm TRANSFERT, Montpellier, Cedex prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. 5 OrphaNet RD Portal Inserm SC11, Orphanet, Paris prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. 6 ARPEC St George s Hospital, London prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 7 Esac III Universiteit Antwerpen, Antwerpen prof. dr. Milan Čižman, dr. med. 8 PROHIBIT National Institute of Public Health and Environment, Bilthoven doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med. 9 SATURN University Medical Centre Utrecht, Utrecht doc. dr. Matjaž Jereb, dr. med. 10 ARCH Istituto Mario Negri, Milan prim. prof. dr. Marko Malovrh, dr. med. 11 e-cardionet Azienda ULSS 14 di Chioggia, Chioggia prof. dr. Igor Zupan, dr. med. 12 EUMUSC.Net The Royal Cornwall Hospital and RCHT, Truro dr. Snežna Sodin Šemrl Interna klinika 13 NefroQuest ERA-EDTA, Padova prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, dr. med. 14 Phime Lund University Hospital, Lund prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl. biol. KIKKB 15 Hires + UKC Ljubljana, KIMDPŠ, Ljubljana doc. dr. Metoda Dodič-Fikfak, dr. med. KIMDPŠ 16 IRENE + FT ASREES, Paris doc. dr. Metoda Dodič - Fikfak, dr. med. 17 LEECH Nofer Institite of Occupational Medicine, Lodz Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov. 18 MentHealthWork BKK Bundesverband, Essen Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov. 19 WHP CMEPIUS, Ljubljana Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov. 20 e-health EGIZ Net Europe, Trieste prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. 21 e-surgerynet Regione veneto-azienda U.L.S.S. 13, Mirano prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Kirurška klinika 22 IntegrAid SB Izola, Izola prof. dr. Matej Cimerman, dr. med. 23 TARCC Inserm Transfert, Paris doc. dr. Tanja Gmeiner Stopar, mag. farm. KNM 24 EUBIROD Universita Degli Studi di Perugia, Perugia prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Pediatrična klinika 25 In.Form EWIV-GEIE, Villach asist. dr. Magdalena Avbelj, dr. med. 26 neuroped Hospices Civils de Lyon, Lyon prof. dr. David Neubauer, dr. med. 27 NOTE University NHS Trust, Southampton prof. dr. David Neubauer, dr. med. 28 Respect Goteborgs Universitet - UGOT, Goteborg prof. dr. David Neubauer, dr. med. 29 SCPE-Net University Hospital SERMAS, Madrid prof. dr. David Neubauer, dr. med. 30 SHARE Universitair Medisch Centrum Utrecht prof. dr. Tadej Avčin, dr. med. Očesna klinika, KNM, Dermatovenerološka klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Stomatološka klinika prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.; asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. Laha, d.o.o., Ljubljana operacija KC BME (projekti PhysiCoDerm, TOF-PET, SmartMed, MINMED) 31 Priloga 3a: Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Določanje mase levega prekata s 3D ehokardiografijo Borut Kolšek, Andrej Erhartič Zgodnje odkrivanje hipertenzije v nosečnosti Jana Brguljan Hitij Ugotavljanje funkcije levega prekata s 3D UZ metodo pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo Borut Čegovnik Funkcionalno izobraževanje za pridobitev specialnih znanj pri bolniku z visokim krvnim tlakom Rok Accetto, Irena Verlič, Andreja Šum Lešnjak Renalna denervacija Rok Accetto, Barbara Salobir KO za hipertenzijo Vzorci genske ekspresije kot napovedni dejavnih uspešnosti perkutane transluminalne angioplastke Mojca Božič Mijovski Celostna obravnava bolnikov z družinsko dislipidemijo Matija Cevc Trombolitično zdravljenje perifernih arterijskih zapor z ultrazvočno ali farmakomehanično podporo Aleš Blinc Trombolitično zdravljenje zapor globokih ven Matija Kozak Dopolnilno zdravljenje hipertenzije in nizke variabilnosti srčne frekvence z biofeedback metodo pri bolnikih s srčnim popuščanjem Dušan Enova Vzpostavitev delovanja bolnišničnih registrov bolnikov z nekaterimi pomembnimi internističnimi obolenji: koronarno boleznijo, amputacijami okončin zaradi gangrene ob sladkorni bolezni, hudo Zlatko Fras osteoporozo Agregacija trombocitov ob perkutani koronarni intervenciji pri terapevtsko hlajenih bolnikih po primarnem srčnem zastoju Aleš Blinc Bolnišnični register bolnikov z antikoagulacijskim zdravljenjem Alenka Mavri KO za žilne bolezni Uvedba perkutane podpore krvnega obtoka Marko Noč Spremljanje prekrvavitve in delovanja možganov po srčnem zastoju Matej Podbregar KO za intenzivno interno medicino Zdravljenje ishemične bolezni srca s transendokardialno presaditvijo avtolognih matičnih celic Bojan Vrtovec Intrakavitarna sonografija srca za vodenje invazivnih kardioloških posegov Andrej Pernat Balonska krioablacija za zdravljenje atrijske fibrilacije Peter Rakovec Perkutano zapiranje avrikule levega atrija za preprečevanje trombemboličnih zapletov atrijske fibrilacije Matjaž Šinkovec Moč srčne kontrakcije kot hemodinamski senzor pri biventrikularni elektrostimulaciji srca Igor Zupan Uporaba intramiokardnega EKG za diagnostiko zavrnitvenih reakcij po transplantaciji srca Bojan Vrtovec Zdravljenje pomembne mitralne regurgitacije pri visokorizičnih bolnikih s perkutano vstavitvijo MClipa Matjaž Bunc Zdravljenje kroničnih totalnih zapor koronarnih arterij po retrogradni poti Matjaž Bunc Napovedni dejavniki za reverzibilnost pljučne arterijske hipertenzije pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem Miran Šebeštjen Zdravljenje vaskulopatije srčnega presadka s presaditvijo avtolognih matičnih celic Bojan Vrtovec MERJENJE MINUTNEGA SRČNEGA IZTISA Z»REAL TIME«3D EHOKARDIOGRAFIJO PRI BOLNIKIH PRED UVRSTITVIJO NA LISTO ČAKAJOČIH ZA PRESADITEV SRCA Renata Okrajšek Bioresorbtivni stenti: uvedba metode in študijski Matjaž Bunc Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije pri prirojenih srčnih napakah Katja Prokšelj

75 Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec KO za kardiologijo Pomen gliv za bolezni dihal in zdravljenje Marjeta Terčelj Obravnava bolnikov s pljučno hipertenzijo nove diagnostične metode, novi neklasični dejavniki tveganja in racionalizacija diagnostičnih in terapevtskih postopkov Barbara Salobir, Vojka Gorjup sarkoidozpomen GLUKANA IN GLIV KOT POVZROČITELJ ZA KRONIČNE BOLEZNIH DIHAL, sarkoidoze, kronične nealergijske astme Marjeta Terčelj KO za pljučne bolezni in alergijo Uvajanje enobalonske potisne enteroskopije v diagnostiko in zdravljenje bolezni tankega črevesa Borut Štabuc Primerjava izolatov koprokultur in povzročiteljev bakterijskih okužb pri bolnikih z jetrno cirozo Marija Ribnikar Transplantacija avtolognih perifernih krvotvornih matičnih celic CD34 pri bolnikih z napredovalo jetrno cirozo Borut Štabuc Zaviranje mikrovesikulacije kot antimetastatski in antikoagulantni mehanizem pri raku prebavnih organov Rado Janša Nadzor nad stanjem prehranjenosti in izboljšanje stanja prehranjenosti bolnikov z boleznimi prebavil Živa Mrevlje Poškodbe požiralnika pri zdravljenju atrijske fibrilacije s katetrsko radiofrekvnečno ablacijo in krioablacijo Manfred Mervic KO za gastroenterologijo Vpliv genetskih polimorfizmov v presnovi peroralnih antidiabetikov na pojavnsot hipoglikemije in urejenost sladkorne bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 Andrej Janež Hipofizni tumorji molekularni mehanizmi tumorigeneze, racionalizacija diagnostičnih postopkov in ocena uspešnosti operativnega in medikamentoznega zdravljenj Marija Pfeifer Sindrom policističnih ovarijev molekularni mehanizmi, racionalizacija diagnostičnih postopkov in ocena različnih terapevtskih algoritmov zdravljenja Andrej Janež Ugotavljanje prikrite glukokortikoidne aktivnosti in njenih posledic pri bolnikih z incidentalomom nadledvičnice Tomaž Kocjan KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Zgodnji napovedni kazalci aktivnosti ledvične bolezni Jelka Lindič Celonočna hemodializa Rafael Ponikvar Urgentne trombektomije tromboziranih AV fistul in AV graftov pri hemodializnih bolnikih v Rsloveniji Rafael Ponikvar Vloga selektivnega aktivatorja receptorja za vitamin D, parikalcitola, na zmanjšanje proteinurije pri bolnikih s presajeno ledvico Miha Arnol Pomen določanja podokaliksin pozitivnih celic (podocitov) v urinu za napoved napredovanja obstoječe glomerulne bolezni Radoslav Kveder Edukacija ledvičnih bolnikov Jelka Lindič IgA nefropatija zdravljenje in prognostični dejavniki Damjan Kovač Zdravljenje akutne mioglobinurične ledvične odpovedi z dializo z zelo visokoprepustno membrano Vladimir Premru Zdravljenje čepne nefropatije pri bolnikih s plazmocitomom z zelo visoko prepustno hemodializo Andreja Marn Pernat Standardizirana ultrazvočno dopplersa preiskava presajene ledvice kot napovednik dolgoročnega delovanja presadka Jadranka Buturović Ponikvar Klinično ovrednotenje Valganciklovira pri prejemnikih transplantirane ledvice Aljoša Kandus, Andrej Bren Št. projekta Naslov projekta Nosilec Vpliv Tredaptiva na biokemijske in hemodinamske kazalce kardiovaskularne ogroženosti pri bolnikih s presajeno ledvico Gregor Mlinšek Spremljanje učinkovitosti zdravljenja humoralne zavrnitve presajene ledvice s plazmaferezo in intravenskimi imunoglobulini Jakob Gubenšek SPREMLJANJE BOLNIKOV PO ODPOVEDI PRESAJENE LEDVICE Jadranka Buturović Ponikvar Diagnostika in zdravljenje podhranjenih bolnikov z končno odpovedjo ledvic (dializa, CAPD, Tx L) Bojan Knap, Marija Madronič KO za nefrologijo Spremembe očesnega ozadja kot možen pokazatelj prizadetosti žil pri bolnikih z antifosfolipidnimi protitelesi Aleš Ambrožič Opredelitev vpliva zdravljenja z metotreksatom na hiperlipidemijo in hiperglikemijo pri bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo Aleš Ambrožič Elektronska klinična pot za zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom Žiga Rotar Vrednotenje serumskega amiloid A (SAA) kot vnetnega markerja, v boleznih, kjer C reaktivni protein ne deluje in vrednotenje SAA pri aktivosti bolezni pri revmatoidnem artritisu Katja Lakota Standardizacija izolacije mikroveziklov iz plazme krvodajalcev in bolnikov, kot markerjev revmatičnih bolezni Snežna Sodin Šemrl Diagnostično vrednotenje avtoprotiteles proti beta2 glikoproteinu I Saša Čučnik Epitopska specifičnost visoko in nizko avidnih protiteles proti β2 glikoproteinu I Saša Čučnik RAZVOJ IN UVEDBA RUTINSKE METODE ZA DOLOČANJE PROTITELES PROTI DVOJNOVIJAČNI DNK Z UPORABO NERADIOAKTIVNIH REAGENTOV TANJA KVEDER Uporaba matičnih celic za uvedbo humanih regenerativnih celičnih modelov za simulacijo celjenja poškodb vezivnega tkiva sklepov, kože in pljuč Snežna Sodin Šemrl KO za revmatologijo Novi genetski dejavniki za napoved poteka in spremljanje zdravljenja bolnikov z akutno mieloično levkemijo Tadej Pajič Določitev hepcidina v serumu bolnikov z anemijo in mielodisplatičnim sindromom Samo Zver, Tadej Pajič Spremljanje minimalne preostale bolezni pri bolnikih z akutno mieloično levkemijo Tadej Pajič Pomen CD4+CD25 + uravnalnih T celic pri bolnikih z idiopatično trombocitopenično purpuro za oceno uspešnosti zdravljenja z glukokortikoidi Peter Černelč, Darja Žontar Primerjava filgrastima in pegilirane oblike filgrastima pri mobilizaciji krvotvornih matičnih celic pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom Barbara Skopec Vpliv ciklofosfamida, filgrastima in pegilirane oblike filgrastima na subpopulacijo limfocitov pri mobilizaciji perifernih krvnih matičnih celic Matevž Škerget Priprava DNA sond Helena Podgornik mikro RNA v serumu, plazmi bolnikov z levkemijo ali s kardiovaskularnimi obolenji Tadej Pajič, Matjaž Sever KO za hematologijo Določitev slovenskih referenčnih vrednosti za ročni dinamometer (moč stiska roke) Gregor Veninšek Celovita geriatrična ocena prenos v rutinsko delo Gregor Veninšek Center za vojne veterane Uvedba nove dekontaminacijske metode po politjih z jedkimi in dražilnimi kemikalijami Miran Brvar Analiza epidemioloških podatkov zastrupitev z namenom pregleda stanja in izdelave priporočil za izboljšanje zajemanja podatkov Lucija Šarc Hitro imunokemijsko testiranje sline in urina na prepovedane droge Miran Brvar

76 Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Epidemiološka analiza zastrupitev s kemikalijami z namenom priprave preventivnih programov Lucija Šarc Uporaba trombelastometrije (ROTEM) pri žrtvah ugrizov strupenih kač Damjan Grenc Center za zastrupitve Uporaba neinvazivne ventilacije pri bolnikih s pljučnim edemom na urgentnem oddelku Hugo Možina Center za transplantacije Uporaba neinvazivnega merjenja saturacije hemoglobina v možganih za primerjavo uspešnosti ročne in mehanične zunanje masaže srca pri oživljanju Hugon Možina Oblikovanje elektronske informacijske table za čakajoče v urgentnem bloku in elektronske bele table za nadzor poteka dela v urgentni ambulanti Hugon Možina Internistična prva pomoč INTERNA KLINIKA Terciarna preventiva kroničnih ran Ljubiša Pađen Uvedba lean managementa» vitkega pristopa«v centralni operacijski blok Dominika Oroszy Sl. skup. pom. Operacijski blok Klinični učinek alogenskega trombocitnega gela pri zdravljenju ran Dragica Smrke Funkcionalizacija večplastnih sodobnih oblog za zdravljenje ran Dragica Smrke Razvoj alginatne obloge z medicinskim medom in dodanim analgetikom Dragica Maja Smrke KO za kirurške okužbe Perkutano vstavljanje pulmonalnih zaklopk Nikola Lakič Prepoznava in napoved pojavnosti akutne ledvične odpovedi po operacijah srca z zunajtelesnim obtokom z uporaba označevalca NGAL (neutrophil gelatinase associated lipocalin) Jurij Matija Kališnik Vgrajevanje brezšivnih bioloških zaklopk pri manj invazivni srčni kirurgiji Borut Geršak Hibridno zdravljenje kronične atrijske fibrilacije z endoskopkim pristopom Borut Geršak Dnevna klinika za operativno zdravljenje bolnikov s srčnim spodbujevalnikom Slavica Popović Klinična pot za srčno operacijo Blanka Pust vodenje zdravljenja bolnikov na KO za Kirurgijo srca in ožilja Matija Jelenc, Slavica Popović, Blanka Pust KO za kirurgijo srca in ožilja Nacionalni register in obravnava bolnikov z Barrettovim požiralnikom Matevž Srpčič Manometrija in impedanca požiralnika Miha Sok Klinična pot za sprejem bolnika na dan operacije Bojana Smrke Kumer Minimalno invazivna onkološka kirurgija požiralnika Matevž Srpčič Vzpostavitev kirurškega programa presaditev pljuč v UKC Ljubljana Tomaž Štupnik KO za torakalno kirurgijo Uporaba proti adhezijske mrežice Divide pri tendolizah in nevrolizah na roki Darijo Pogorelec Zanesljivo načrtovanje in objektivna ocena rezultatov rekonstrukcije dojke s pomočjo laserskih tridimenzionalnih posnetkov Uroš Ahčan Celostna obravnava bolnikov po poškodbi brahialnega pleteža Peter Zorman Uporaba proti adhezijske mrežice Divide pri tendolizah in nevrolizah na roki Darijo Pogorelec Zanesljivo načrtovanje in objektivna ocena rezultatov rekonstrukcije dojke s pomočjo laserskih tridimenzionalnih posnetkov Uroš Ahčan Št. projekta Naslov projekta Nosilec Preoblikovanje telesa po masivnem hujšanju Nina Suvorov D volumska ocena učinka z matičnimi celicami obogatenega presajanja maščobe Klemen Rogelj Zdravljenje artroze karpometakarpalnega sklepa palca z razgradljivim sklepnim vmesnikom Artelon CMC Klemen Rogelj KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Terapevtska hipotermija pri novorojenčkih in otrocih: biokemične in elektrofiziološke spremembe Andreja Škofljanec Spremembe variabilnosti srčne frekvence pri transportiranih kritično bolnih novorojenčkih in kirurških otrocih Štefan Grosek Okužbe zaradi osrednjih znotrajžilnih katetrov: nadzor in metode preprečevanja Maja Pavčnik Arnol Pomen izraženosti levkocitne površinske molekule CD64 v različnih telesnih tekočinah (likvor, plevralna tekočina, trahealni aspirat) v diagnostiki bakterijske okužbe pri otrocih Mojca Grošelj Grenc Vpliv uvedbe rotacijske tromboelastometrije za spremljanje motenj v nastanku krvnega strdka na porabo krvnih pripravkov pri otrocih, operiranih na srcu Gorazd Kalan Vpliv majhnega operativnega posega v splošni anasteziji pri otrocih na koncentracijo kortizola in psihični stres staršev in njihovih otrok Marjanca Kovše, Štefan Grosek Citrulin v serumu kot biomarker enterocitne funkcije pri kritično bolnih otrocih s kirurško boleznijo Metka Derganc Okužbe povezane z uporabo dolgotrajnih osrednjih venskih katetrov pri otrocih na dolgotrajni popolni parenteralni prehrani: preprečevanje in zdravljenje Aida Granda KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Rekonstrukcija obraznega skeleta Andrej Kansky Vrednotenje nove metode predoperativne priprave pri prirojenih oronazalnih anomalijah Vesna Koželj Oblak Vpliv operativnega in obsevalnega zdravljenja na imunski status pacientov s karcinomom ustne votline Nataša Ihan Hren Tridimenzionalna analiza pooperativnih sprememb pri ortognatskih pacientih razreda III Kronične vnetne in rakaste spremembe ustne sluznice Nataša Ihan Hren Kirurško zdravljenje patologije čeljustnega sklepa Aleš Vesnaver Kirurško zdravljenje raka glave in vratu Andrej Kansky Rekonstrukcija, rehabilitacija in minimalni invazivni posegi v maksilofacialni kirurigji Andrej Kansky Diagnostika, etiologija in zdravljenje motenj dihanja pri orofacialnih anomalijah Vesna Koželj Ovrednotenje novih metod zdravljenja pri enostranskih in obojestranskih heilognatopalatoshizah učinkovitost zdravljenja orofacialnih shiz Vesna Koželj KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo Uporaba revizijske reverzne ramenske proteze za zdravljenje zapletov po operativnem zdravljenju večdelnih zlomov zgornjega dela nadlahtnice Ladislav Kovačič Operativno zdravljenje zasevkov v hrbtenici Said Al Mawed Trodimenzionalno načrtovanje osteosintez sklepnih zlomov Matej Cimerman Kombinirano zdravljenje osteoporotičnih zlomov torakolumbalne hrbtenice s posteriorno spondilodezo in vertebro ali kifoplastiko Said Al Mawed Intraoperativna navigacija pri zlomih dolgih kosti spodnjih okončin in medenice Anže Kristan Uporaba Y plošče pri zlomih nadlaktnice Iztok Gril Uporaba fiksatorja po Ilizarovu pri podaljševanju udov in zdravljenju nezaraščenih zlomov. Boštjan Sluga Primerjava dveh modelov delne ramenske proteze za zdravljenje večdelnih sklepnih zlomov zgornjega dela nadlahtnice Ladislav Kovačič

77 Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Uporaba InSpace resorbilnega subakromialnega vložka za zdravljenje masivne rupture rotatorne manšete prospekivna randomizirana raziskava Vladimir Senekovič Vpliv bakteriurije pri starejših bolnikih z zlomom kolka na kasnejše okužbe Matjaž Veselko Primerjava anterolateralnega in AMIS pristopa na kolku Tomaž Randl Primerjava enosnopne in dvosnopne rekonstrkcije sprednje križne vezi Marko Macura Uporaba minimalno invazivne tehnike ter modernih zunanjih fiksaterjev (Hinge, Ortho fix) pri večdelnih intraartikularnih zlomih distalnega dela golenice Gregor Makovec Vpliv lokalnega in sistemskega imunskega odziva na nastanek popoškodbenega osteitisa po visokoenergetski poškodbi goleni Matjaž Groznik Primerjava intramedularne in ekstramedularne osteosinteze pri zlomih zgornjega dela nadlahtnice Ladislav Kovačič Bakterijska kolonizacija kože nad ramenskim sklepom in perioperativno tveganje za okužbo Ladislav Kovačič Izobraževanje trodimenzionalnega načrtovanja osteosintez sklepnih zlomov Matej Cimerman KO za travmatologijo Sprednja cervikalna fuzija po mikrodiscektomiji z novo samostoječo kletko: Klinične izkušnje pri cervikalnih radikulopatijah in mielopatijah Borut Prestor Dejavniki ponovnega vznika po nevrokirurški odstranitvi meningiomov Andrej Vranič Pomen merjenja arterijskega pretoka poškodovanih možganov Marjan Koršič Primerjava endoskopske interlaminarne discektomije in standardne mikrokirurške discektomije pri enonivojskih hernijacijah ledvenih medvretenčnih ploščic Roman Bošnjak KO za nevrokirurgijo RECAF tumorski označevalec pri bolnikih z rakom prostate Tomaž Smrkolj Zdravljenje napredovalega raka prostate s cepivom Simon Hawlina Terapija bolnikov s ponavljajočimi se in kroničnimi vnetji sečil s HITOSANOM Boris Sedmak Uporaba trombocitnega gela pri laparoskopski radikalni prostatektomiji Borut Gubina Uporaba laparoskopske metode pri delni odstranitvi ledvice zaradi tumorja Boris Sedmak KO za urologijo Paliativna oskrba Zdravko Štor Minimalna rezidualna bolezen po resekciji kolorektalnega raka Gregor Norčič Multidisciplinarno zdravljenje lokalno napredovalega raka danke Mirko Omejc Vpliv laparoskopske in klasične operacije raka debelega črevesa in danke na bolnikov imunski sistem in pooperativni sistemski vnetni odgovor Jurij Janež Metabolna kirurgija, pristopi in ukrepi za izboljšanje rezultatov zdravljenja debelosti Tadeja Pintar Nekrozantni enterololitis novorojenčkov etiologija in zdravljenje Tadeja Pintar KO za abdominalno kirurgijo Primerjava zaščitnega delovanja splošne anestezije s sevofluranom in s propofolom na srčno mišico, ledvice in možgane pri operacijah premostitve zožitev venčnih arterij brez uporabe Nina Kosmač zunajtelesnega krvnega obtoka Vpliv kratkotrajne hiperoksije na možgansko oksigenacijo in nevrološki izhod po hudi možganski poškodbi Boriana Kremžar Racionalizacija mehanskega predihavanja s pomočjo objektivizacije globine sedacije z uporabo bispektralnega monitoringa Ognjen Cerović Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Primerjava ultrazvočne in slepe tehnike blokad simpatičnega živčevja za zdravljenje bolnikov s kompleksnim področnim bolečinskim sindromom Mensur Salihović Primerjava airtraq dl in macitosh laringoskopa pri intubacijah z dvosvetlinskim tubusom Mojca Drnovšek Globokar Uvedba Bonfils retromolarnega intubacijskega fiberskopa za težko intubacijo pri operativnem zdravljenju poškodb vratne hrbtenice Sabina Štivan Vrednotenje vnetnega odgovora v mišičju,perinevralnem tkivu, epiduralnem in subarahnoidalnem prostoru po vnosu gela med ultrazvočno vodenim izvajanjem področne Tatjana Stopar Pintarič anestezije VPLIV GLUKOKORTIKOIDOV NA UČINKOVANJE SELEKTIVNEGA VEZALCA MIŠIČNIH RELAKSANTOV SUGAMADEKSA Katja Režonja, Neva Požar Lukanović Primerjava med TIVA in TIVA TCI in prenos v klinično prakso Nina Pirc Ugotavljanje sprememb tkivne oksigenacije pri večjih operativnih posegih pri novorojenčkih in malih otrocih v splošni anesteziji Jelena Berger KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok KIRURŠKA KLINIKA Diagnostika in zdravljenje motenj dihanja pri bolnikih z amiotofično lateralno sklerozo in dednimi živčno mišičnimi boleznimi Lea Leonardis Zgodnje odkrivanje bolnikov z vedenjsko motnjo rem faze spanja Leja Dolenc Grošelj Mzltidisciplinarno odkrivanje kardiovaskularnih posledic bolnikov s sindromom obstruktivne apneje med spanjem (soaps) in njihovo zgodnje zdravljenje Leja Dolenc Grošelj Elektrofiziološke meritve in neinvazivna umetna ventilacija pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo Lea Leonardis Odkrivanje nočnih apnej in elektromiografija mišic jezika in diafragme pri bolnikih z miotonično distrofijo Lea Leonardis Diagnoza nevropatije tankih vlaken s pomočjo biopsije kože Zoran Rodi KIKNF Razlikovanje parkinsonizmov s PET CT možganov Maja Trošt SPECT v epileptičnim napadu za določanje lokalizacije Bogdan Lorber Primerjava učinkov parenteralnega zdravljenja z levodopo in apomorfinom ter najboljšega peroralnega zdravljenja na motorične in nemotorične znake Parkinsonove bolezni Nina Zupančič Križnar Določanje beljakovin tau, fosfo tau in amiloida v likvorju pri bolnikih z blagim kogntivnim upadom, zgodnjo in atipično demenco Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc: Uroš Rot vloga biomarkerjev Zdravljenje multiple skleroze s fingolimodom in baza podatkov Alenka Horvat ledinek Program obvladovanja utrudljivosti v vsakdanjem življenju pri osebah z multiplo sklerozo in prenos programa v druge zdravstvene zavode Alenka Horvat Ledinek, Jelka Janša, Zorana Sicherl, Andrej Martič Nevrokirurško zdravljenje epilepsije in baza podatkov Bogdan Lorber Evaluacijska raziskava za prenos testa: montrealska lestvica spoznavnih sposobnosti (v originalu Montreal Cognitive Assesment Scale MOCA) v slovenščino Milica Gregorič Kramberger Zasnova registra nevrodegenerativnih bolezni Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc: vloga biomarkerjev Milica Gregorič Kramberger Vpliv različnih seroloških tipov botulina v terapevtskih odmerkih na delovanje avtonomnega živčevja Bernard Meglič Predklinični znaki parkinsonizma: spremljanje in ugotavljanje napovedne vrednosti Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc: vloga biomarkerjev Maja Trošt

78 Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Blaga kognitivna motnja: napovedna vrednost FDG/PET slikanja možganov za razvoj demence Maja Trošt Primerjava nivoja izbranih mediatorjev vnetja pri bolnikih po prvem epileptičnem napadu in ob pri bolnikih z vztrajajočimi epileptičnimi napadi. Vpliv porušenja krvno možganske bariere na Gal Granda epileptogenezo Določanje IgM oligoklonalnih trakov v serumu in likvorju pri bolnikih z multiplo sklerozo in drugimi imunskimi boleznimi osrednjega živčevja Uroš Rot Zdravljenje spastičnosti bolnikov s cerebralno paralizo, možgansko kapjo in multiplo sklerozo s toksinom botulinom Nina Zupančič Križnar Kognitivne motnje pri bolnikih z nevroborelijozo Jurij Bon Diagnostika motenj mokrenja pri bolnikih z MS Zvezdan Pirtošek KO za bolezni živčevja Delovanje endotelija pri bolnikih z migreno Marjan Zaletel Paliativna oskrba bolnika z možgansko kapjo Serđo Mofardin, Obravnava bolnikov z manjšo ishemično možgansko kapjo in prehodnim ishemičnim napadom v TIA dnevni bolnišnici zadnja varianta Bojana Žvan Delovanje endotelija pri bolnikih z levkoariozo Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških boleznih Bojana Žvan Register zapletov pri nevroloških endovaskularnih zapletih Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških boleznih Janja Pretnar Oblak Razvoj diagnostike kronične cerebrospinalne venske insuficience Anita Resman Gašperšič Delovanje žilnega endotelija in srčne mišice pri bolnikih s huntingtonovo boleznijo Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških boleznih Jan Kobal Monitoriranje spazma možganskih žil pri bolniku s subarahnoidno krvavitvijo z metodo Near infrared spektroskopija (NIRS) Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških boleznih Darja Visočnik Vpliv električnega draženja možganov v zgodnjem obdobju po ishemični možganski kapi na končni izhod zdravljenja Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških boleznih Marjan Zaletel Merjenje togosti skupne karotidne arterije pri bolnikih z ishemično levkopatijo Marjan Zaletel, Bojana Žvan MERJENJE KLINIČNE UČINKOVITOSTI NOVIH ANTIOKOAGULANTNIH ZDRAVIL PRI BOLNIKIH Z ISHEMIČNO MOŽGANSKO KAPJO IN NEVALVULARNO ATRIJSKO FIBRILACIJO Z UPORABO Senta Frol, Zaletel Marjan, Bojana Žvan TRANSKRANIALNE DOPLERSKE PREISKAVE ZDRAVLJENJE BOLNIKOV Z AKUTNO ISHEMIČNO MOŽGANSKO KAPJO S KOMBINACIJO INTRAVENSKE TROMBOLIZE IN ENDOVASKULARNE MEHANSKE TROMBEKTOMIJE Vid Zgonc, Fajko F. Bajrović TRANSKRANIALNA DOPPLERSKA ULTRAZVOČNA PREISKAVA V ENOTI INTENZIVNE NEVROLOŠKE TERAPIJE Branka Ožek, Bojana Zvan KORELACIJA MED MOŽGANSKO ENERGETSKO KRIZO IN SISTEMSKO RAVNIJO GLUKOZE PRI BOLNIKIH Z INTRACEREBRALNO ALI INTRACEREBELARNO KRVAVITVIJO SIMONA ŠTEBLAJ KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Vnetni profil pri bolnikih pri epileptičnem napadu. TATJANA FILIPOVIĆ Služba za urgentno nevrologijo Primerjava učinkovitosti vadbe ravnotežja na dinamični stojki in Wii fit konzoli pri bolnikih s Parkinsovo boleznijo Sabina Posar Budimlić, Lidija Kambič, Martina Andoljšek, Nina Zupančič Križnar, Aleš Pražnikar Cerebelarni kognitivno afektivni sindrom nevropsihološka analiza in rehabilitacija Alenka Sever, Sanja Šešok, Anja Čuš Služba za nevrohabilitacijo Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec NEVROLOŠKA KLINIKA Antimuellerjev hormon in dolžina telomer napovednika ovarijske rezerve Helena Meden Vrtovec HE 4 pri raku ovarija in endometrija Leon Meglič Vpliv različnih modalitet zdravljenja prekomerno aktivnega sečnega mehurja na vzorec senzorne aktivnosti možgan Matija Barbič Novi biomarkerji pri raku jajčnika Borut Kobal Novejši napovedni dejavniki pri endometrijskem raku Špela Smrkolj Transuretralna ultrazvočno vodena aplikacija avtolognih mioblastov v kombinaciji s funkcionalno električno stimulacijo pri bolnicah s slabostjo uretralnega sfinktra Adolf Lukanović razvoj in uvedba e ambulantnega kartona Adolf Lukanovič Minimalno invazivna histeroskopija; evalvacija indikacij in metode v terciarnem centru Kobal Borut UČINKOVITOST LASERSKE TERAPIJE PRI ZDRAVLJENJU URINSKE INKONTINENCE IN SPOLNE DISFUNKCIJE PRI ŽENSKAH Adolf Lukanovič Uvedba algoritma ROMA v klinično prakso pri bolnicah s sumom na ovarijski karcinom Leon Meglič KO za ginekologijo Nadzor kakovosti zdravljenja novorojenčkov z nizko porodno težo Irena Štucin Gantar Vpeljava novega načina prekinitve nosečnosti pri ugotovljenih nepravilnostih v razvoju ploda po 22. tednu nosečnosti Nataša Tul Mandić Oksidativni stres po oživljanju nedonošenčkov vpliv na umrljivost in obolevnost Irena Štucin Gantar Simulacijsko učenje in preverjanje obvladovanja veščin Ksenija Geršak Uvedba novih metod za indukcijo poroda pri poterminski nosečnosti Gorazd Kavšek Analiza humanega mleka Andreja Domjan Arnšek Informacijska podpora sistemu kakovosti BIART Andreja Trojner Vpliv antenatalnih steroidov na prehodno dihalno stisko pri večjih nedonošenčkih in donošenih novorojenčkih rojenih z elektivnim carskim rezom. Janez Babnik Vpliv intrauterinega vnetja in možganskega pretoka krvi na nastanek možganske krvavitve pri nedonošenčkih rojenih pred 30 tednom nosečnosti Janez Babnik Sistem za shranjevanje podatkov in izpisovanje izvidov ultrazvočnih preiskav v nosečnosti Nataša Tul Mandić Indukcija poroda ali ekspektativno vodenje pri nosečnostni sladkorni bolezni Lili Steblovnik KO za perinatologijo Molekularno genetski mehanizmi v celicah granuloze pri ženskah vključenih v postopke oploditve Eda Vrtačnik Bokal z biomedicinsko pomočjo Vpliv kirurškega zdravljenja endometrioze jajčnika na rezervo jajčnika in plodno sposobnost Martina Ribič Pucelj Prezgodnji porod v povezavi z nepravilnostmi maternice Eda Vrtačnik Bokal Vpliv starosti pacientk in pacientov na izid postopka IMSI v postopku zunajtelesne oploditve Katja Knez in Irma Virant Klun Pomen nove metode vitrifikacije humanih zarodkov in jajčnih celic v postopku zunajtelesne oploditve Irma Virant Klun Fragmentacija DNK semenčic za hitrejše ovrednotenje funkcije semenčic in bolj uspešno zdravljenje moških z zmerno obliko neplodnosti Branko Zorn Zdravljenje moških z diskordantnimi rezultati preiskav semenčic: antioksidanti proti metodi IMSI. Longitudinalna kontrolirana študija. Sašo Drobnič Vnetje zunanjega spolovila pri deklicah. Vzroki, povzročitelji in zdravljenje. Barbara Požlep VPLIV FOTOBIOMODULACIJE Z LED NA GIBLJIVOST SPERMIJEV Helena Ban Frangež

79 Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec KO za reprodukcijo Konzervativno zdravljenje urinske inkontinence Lidija Žgur Uvajanje in razvoj imunohistokemijskih metod v ginekološki patologiji Snježana Frković Grazio Skupne medicinske službe Neplodnost in ščitnica Ksenija Geršak Primerjalna genomska hibridizacija z uporabo mikromrež acgh Borut Peterlin Uvedba metode MLPA za ugotavljane delecij v področju 22q11 in diagnostiko sindroma Prader Willi/Angelman Nataša Teran Uporaba bioinformacijskih baz pri ugotavljanju vzroka razvojnih nepravilnostmi in razvojnega zaostanka Karin Writzl Klinični inštitut za medicinsko genetiko GINEKOLOŠKA KLINIKA Izboljšanje prenatalne diagnostike prirojenih srčnih napak in motenj srčnega ritma v Sloveniji Samo Vesel Dolgoročni rezultati perkutanega zapiranja odprtega ovalnega okna v otroštvu Tomaž Podnar Služba za kardiologijo Celostna obravnava otrok in mladostnikov s Cistično fibrozo na terciarni ravni Uroš Krivec Ustanovitev Centra za primarno ciliarno diskinezijo Marina Praprotnik Epidemiološka raziskava pogostnosti astme pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji Mirjana Maslar Služba za pljučne bolezni Neželeni učinki dolgotrajnega zdravljenja z zaviralci protonske črpalke pri otrocih in mladostnikih Rok Orel Sestava bakterijske črevesne mikrobiote pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) in vpliv različnih načinov zdravljenja nanjo Rok Orel Citrulin označevalec funkcijske sposobnosti enterocitov Rok Orel, Jernej Brecelj KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje sladkorja v medceličnini pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo Tadej Battelino Nočni nadzor sladkorne bolezni tip 1 s pomočjo MD Logic sistema zaprte zanke hospitalna uporaba Tadej Battelino Uporaba zaprte zanke v izvenbolnišničnem okolju Tadej Battelino KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Vloga NGAL (neutrophil gelatinase associated lipocalin) v urinu kot označevalca subklinične okvare ledvic pri otrocih z visoko normalnim krvnim tlakom ter otrocih z esencialno arterijsko Tanja Kersnik Levart hipertenzijo Vloga NGAL (neutrophil gelatinase associated lipocalin) v urinu kot označevalec subklinične okvare ledvic pri novorojenčkih s prirojeno enostransko dilatacijo votlega sistema ledvic Tanja Kersnik Levart PROGNOSTIČNI POMEN C1q IN IgM DEPOZITOV PRI NEFROTSKEM SINDROMU Z MINIMALNIMI GLOMERULNIMI SPREMEMBAMI Tanja Kersnik Levart KO za nefrologijo Celovita imunološka in genetska diagnostika bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi I. Tadej Avčin Celovita obravnava otrok s preobčutljivostnimi in drugimi neželenimi reakcijami na zdravila I. Sistemske imunske bolezni pri otrocih in mladostnikih Tina Vesel Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Celovita imunološka in genetska diagnostika ter zdravljenje bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi II. Sistemske imunske bolezni pri otrocih in mladostnikih Tadej Avčin Klinične, laboratorijske in molekularno genetske značilnosti bolnikov s periodičnimi vročinskimi sindromi I Nataša Toplak Služba za revmatologijo, alergologijo in klinično imunologijo Uporaba preiskave trombelastometrija pri otrocih in mladostnikih Majda Benedik Dolničar, Lidija Kitanovski Mednarodna Inter Group študija klasičnega Hodgkinovega limfoma pri otrocih in mladostnikih Sistemske imunske bolezni pri otrocih in mladostnikih Janez Jazbec Program nevropsihološke diagnostike in rehabilitacije otrok, zdravljenih zaradi tumorja centralnega živčnega sistema Martina Buerger Lazar Preprečevanje in zdravljenje vnetja ustne sluznice zaradi kemoterapije pri otrocih Janez Jazbec, Tanja Tomaževič Pozne posledice pri pediatričnih bolnikih zdravljenih s presaditvijo krvotvornih matičnih celic Vladan Rajić, Janez Jazbec KO za hematologijo in onkologijo Zgodnje določanje in spremljanje mineralne kostne gostote z ultrazvokom pri novorojenčkih Borut Bratanič Nadzorovanje lokalne tkivne oksigenacije s spektroskopijo pri bolnih novorojenčkih v enoti intenzivne nege Petja Fister Celostna obravnava otrok s prirojeno citomegalijo Darja Paro Panjan KO za neonatologijo Določitev referenčnih vrednosti osnovnih testov hemostaze pri dojenčkih in otrocih Alenka Trampuš Bakija Ovrednotenje imunokromatografske metode za določanje koncentracije kalprotektina v blatu pri bolnikih s KVČB Mirjana Zupančič Prenos metode določanja prostih aminokislin pri diagnostiki vrojenih motenj presnove na nov, sodobnejši sistem Barbka Repič Lampret Opredelitev genetskih vzrokov hiperholesterolemije pri otrocih Katarina Trebušak Podkrajšek Molekularno genetska diagnostika sistemskih imunskih bolezni pri otrocih Maruša Debeljak Medicinske dejavnosti skupnega pomena Pomen prisotnosti staršev ob preiskavah njihovih otrok Milena Rogelj Videotelemetrija pri diagnostiki epilepsij in neepileptičnih paroksizmalnih motenj Natalija Krajnc Primerjava melatonina in kloralhidrata za indukcijo spanja ob elektroencefalografskem snemanju pri dojenčkih in malčkih Barbara Gnidovec Stražišar Obravnava motenj spanja pri otrocih z motnjami v razvoju Barbara Gnidovec Stražišar Vzroki, značilnosti in potek obolenj s tiki pri otrocih v Sloveniji Jasna Oražem Ugotavljanje spoznavnih sposobnosti dojenčkov Petra Lešnik Musek Farmakogenetika zdravljenja s protiepileptičnimi zdravili pri otrocih in mladostnikih z epilepsijo Zvonka Rener Primec KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Uvedba in klinična ter epidmiološka aplikacija elektronsko podprtega instrumenta za diagnostiko duševnih motenj v otroštvu in adolescenci Marija Anderluh Uvedba kognitivne remediacijske terapije v zdravljenje otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja Marija Anderluh Služba za otroško psihiatrijo E prehranski dnevnik (OPKP) Nataša Fidler Mis Služba za nutricionistiko, dietoterapijo in bolniško prehrano Optimizacija slikanja prsnih organov pri otrocih v prvem letu starosti Damjana Ključevšek

80 Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Služba za radiologijo Vpeljava metode pretočne citometrije za diagnostiko sistemskih imunskih pomanjklivosti pri otrocih Alenka Trampuš Bakija Opredelitev genetskih dejavnikov tveganja za razvoj celiakije pri otrocih Katarina Trebušak Podkrajšek Služba za spec. lab. dejavnost PEDIATRIČNA KLINIKA Sodobna klinična obravnava in sledenje bolnikov s temporomandibularnimi motnjami uvedba nove klinične dejavnosti v UKC in Sloveniji Ksenija Rener Sitar Ocena tveganja za karies in zobne erozije pri pacientih, okuženih s Helicobacter pylori in/ ali gastroezofagealnim refluksom Janja Jan Ortodontski premik zob pri pacientih s sladkorno boleznijo Martina Drevenšek Uporaba zirkonijeve oksidne keramike v snemni protetiki Milan Kuhar STOMATOLOŠKA KLINIKA Vpliv mikro okolja na celjenje kronične rane Nada Kecelj Leskovec Dolgotrajna prisotnost humanih virusov papiloma v dlačnih mešičkih in povezava s ponovitvijo bolezni pri moških z genitalnimi bradavicami Vesna Tlaker Žunter Lasersko zdravljenje v flebologiji Nada Kecelj Leskovec D lasersko merjenje venske golenje razjede Nada Kecelj Leskovec Atopy patch test Helena Rupnik Uvajanje in vitro diagnostike alergijskih kožnih bolezni s tehnologijo biočipa Tomaž Lunder Vpliv prehrane (mikroelementov) na celjenje venskih golenjih razjed Ana Slana Kineziterapija Tanja Planinšek Ručigaj Sklerozacije retikularnih varic s peno Andreja Murnik Vpliv lokaliziranega hiperbaričnega kisika na celjenje venskih golenjih razjed Andreja Murnik Zdravljenje venskih golenjih razjed s koncentriranimi trombociti in nato kritje s kožnimi transplantati Tanja Planinšek Ručigaj Radiofrekvenčno intraluminalno zdravljenje varic Tanja Planinšek Ručigaj IN Nada Kecelj Leskovec DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA Spremljanje pojavnosti okužb centralnih venskih katetrov Mateja Logar Etiologija in klinčna slika akutnega enterokolitisa pri odraslih Mateja Logar Priprava in uvajanje smernic za antibiotično kirurško profilakso Bojana Beović Uvedba elektronskega temperaturnega lista za nepretrgano beleženje bolnišničnih okužb, antibiotične porabe, odpornosti mikroorganizmov in umrljivosti na Oddelku intenzivne terapije Tomaž Jurca Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Pridružene bolezni in zapleti, povezani s HIV/AIDS Janez Tomažič Obravnava bolnika s sumom na malarijo klinična pot Tadeja Kotar Zdravljenje bolnikov z erythema migrans z doksiciklinom ali spremljajoče težave vplivajo na izhod zdravljenja? Katarina Ogrinc Elektronski arhiv Franc Strle, Mateja Klep OBRAVNAVA BOLNIKA S SEPTIČNIM ARTRITISOM PRIPRAVA KLINIČNE POTI Stanka Lotrič Furlan Nekateri najpomembnejši infekcijski zapleti po presaditvi ledvic Andreja Pikelj Pečnik Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA Uporaba DNA mikroplošč pri identifikaciji bakterijskih povzročiteljev okužb očesa Mojca Urbančič Barvni vid pri otrocih Manca Tekavčič Pompe Prirojena siva mrena primerjava dveh kirurških metod zdravljenja Vladimir Pfeifer Raziskava križne vezave roženičnega kolagena Mirna Štabuc Šilih Uporaba biorazgradljivega intravitrealnega implanta z deksametazonom Osurdex v zdravljenju kroničnega edema makule Aleksandra Kraut Genetski profil citokinov pri bolnikih z odstopom mrežnice Xhevat Lumi Učinkovitost in varnost zdravljenja diabetičnega makularnega edema (DME) z bevacizumabom (Avastin) Mojca Urbančič Morfološka ocena posameznih plasti mrežnice z OCT (optično koherenčno tomografijo) pri bolnikih z Leberjevo hereditarno optično nevropatijo in makularnimi distrofijami Martina Jarc Vidmar Razvoj in izdelava normativnih podatkovnih baz metod optične koherentne tomografije z aparatoma Spectralis HRA+OCT Heidelberg Engineering in Topcon 3DOCT 1000 Darko Perovšek Raziskava učinka diodnega laserja valovne dolžine 810 nm na znižanje očesnega tlaka in vidno funkcijo pri bolnikih z neurejenim glavkomom Barbara Cvenkel Zdravljenje makularnega edema z mikropulznim laserjem Davorin Sevšek Terapija diplopije pri odraslih pacientih Dragica Kosec Merjenje gostote endotelnih celic po presaditvi roženice pri prejemniku in primerjava z gostoto endotelnih celic dajalčeve roženice pred presaditvijo. Petra Schollmayer Tomografske spremembe ektatične roženice Mirna Štabuc Šilih OČESNA KLINIKA Tveganje za tromboembolične zaplete pri bolnikih z indikacijo za kirurški poseg v ortopediji Karin Schara Izboljšanje rekonstrukcije dolžin spodnjih ekstremitet in trohanterne abdukcijske ročice pri totalni endoprotezi kolka Blaž Mavčič Dolgoročni rezultati zdravljenja Perthesove bolezni Rok Vengust Analiza položaja totalne kolenske endoproteze in vloga pateloplastike na funkcionalni izid artroplastike kolena Borut Pompe Zdravljenje solitarne kostne ciste s kanuliranimi vijaki Janez Brecelj Vpliv različnih volumnov vbrizganega kostnega cementa na porazdelitev sil na sosednje vretence pri vertebroplastiki Rok Vengust Spinalna fuzija v predelu ledvene hrbtenice HORIZON SEXTANT Rok Vengust Totalna artroplastika gležnja Mobility Matej Drobnič REKONSTRUKCIJA VEZI IN TETIV VELIKIH SKLEPOV S SINTETIČNIMI PRESADKI NEOLIGAMENTS Klemen Stražar ORTOPEDSKA KLINIKA Uvajanje infratemporalnega (IT) kirurškega pristopa na patologijo infralabirintnega in apikalnega dela temporalne kosti, ter na bolezni madibularne in pterigopalatinalne kotanje Saba Battelino Ugotavljanje laringofaringealnega refluksa kot vzroka za bolezenske spremembe v grlu in žrelu Irena Hočevar Boltežar Preiskava sluha z izvabljenimi akustičnimi potenciali s pomočjo moduliranih tonov ASSR Jagoda Vatovec Vgradnja slušnega pripomočka v srednje uho (Vibrant sound bridge) Anton Gros Genetski vzroki progresivne izgube sluha Saba Battelino Kirurško zdravljenje obstruktivnih zastojev dihanja (OSA) s pomikom jezika naprej Igor Fajdiga Diagnostični postopki pri motnjah požiranja Irena Hočevar Boltežar

81 Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Zdravljenje nevrološko pogojenih glasovnih in govornih motenj ter motenj požiranja Irena Hočevar Boltežar Analiza EGFR statusa pri malignih tumorjih obušesne slinavke Aleš Grošelj Uvajanje uporabe harmoničnega skalpela v kirurgijo parotidne žleze Aleš Grošelj Sodobna diagnostika in zdravljenje okvar grlnih živcev Irena Hočevar Boltežar Uvajanje zdravljenja perforacij bobniča z uporabo palisadnih in ploščnih hrustančnih presadkov ter rastnega faktorja Saba Battelino KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALČNO KIRURGIJO Prezentizem v UKC Alenka Škerjanc Celostna ureditev in obvladovanje invalidnosti med zaposlenimi v UKC Ljubljana Nataša Dernovšček Hafner KIMDPŠ Vloga razmerja med prostim tiroksinom in prostim trijodtironinom pri opredelitvi funkcijskega stanja ščitnice Simona Gaberšček Zagotavljanje kakovosti pri PET preiskavah s FDG Jurij Fettich Individualna dozimetrija pri terapiji nevroendokrinih tumorjev z 90Y DOTATOC Petra Tomše Vpliv terapije s sandostatinom na kopičenje radiofarmaka za diagnostiko in terapijo nevroendokrinih tumorjev Marko Krošelj Razvoj analoga minigastrina kot potencialnega kandidata za scintigrafijo in radioterapijo tumorjev z izraženimi gastrinskimi receptorji za klinično uporabo Petra Kolenc Peitl Klinična vrednost PET/CT z 18 F holinom pri obravnavi bolnokov s karcinomom prostate: študija razmera med stroški in koristjo»cost/benefit study«marina Hodolič Radiooznačevanje CD34+ hematopoietskih zarodnih matičnih celic z 99mTc HMPAO, ugotavljanje njihove viabilnosti in sledljivosti po presaditvi Aljaž Sočan Tirolog konzultant pri vodenju kroničnih tiroloških bolnikih Zaletel Katja DOLOČITEV REFERENČNIH OBMOČIJ ZA ŠČITNIČNE HORMONE IN ŠČITNIČNA PROTITELESA PRI SLOVENSKI POPULACIJI Ajda Biček NUKLEARNA KLINIKA Protokoli magnetno resonančnih preiskav v nevropediatrični diagnostiki Nuška Pečarič Meglič Nevroradiološka diagnostika kronične cerebrovaskularne venske insuficience Dimitrij Lovrič Ocena zgornje dihalne poti z dinamičnim MR slikanjem med spanjem pri bolnikih z obstruktivno spalno apneo (OSA) Pavel Kavčič Endovaskularno zdravljenje arterij stopalnega loka Vladka Salapura Zdravljenje perifernih arterio venskih malformacij z Onyx om Dimitrij Kuhelj MR perfuzijsko slikanje možganskih tumorjev Matej Vrabec CT perfuzijskih parametrov pri neoperabilnem ploščatoceličnem karcinomu glave in vratu Katarina Šurlan Popovič Sledenje odgovora hepatoceličnega karcinoma na zdravljenje z uporabo MR specifičnega kontrastnega sredstva (Primovist) Peter Popovič ZNOTRAJŽILNO ZDRAVLJENJE HIPERTENZIJE Z RENALNO DENERVACIJO Dimitrij Kuhelj ZAVIRANJE NASTANKA POOPERATIVNE MIŠIČNE ATROFIJE Z METODO PREDPRIPRAVE Z ISHEMIČNO VADBO Jadran Koder Učinkovitost ultrazvoka s kontrastnim sredstvom v primerjavi z magnetno resonanco ali računalniško tomografijo za sledenje bolnikov s karcinomi ledvičnih celic, zdravljenih s Peter Popovič perkutano radiofrekvenčno ablacijo Možnosti uporabe elektrolizirane oksidirajoče vode (EOV) pri razkuževanju v radiologiji Dimitrij Kuhelj Priloga 3a (nadaljevanje): Raziskovalni projekti z naslova terciarja (terciarni projekti) Št. projekta Naslov projekta Nosilec Vpliv hiperbarične oksigenacije na mikrocirkulacijsko dinamiko radioterapevtskih poškodb čeljusti; ocena uspešnosti zdravljenja z MRI preiskavo Katarina Šurlan Popovič Optična koherenčna tomografija: nova znotrajžilna metoda v diagnostiki možganskožilnih bolezni, povezanih z ishemično možgansko kapjo Miran Jeromel Nevrointervencijski posegi glave in vratu Dimitrij Lovrič KLINIČNI INŠTITUT ZA RADIOLOGIJO Spremljanje učinkovitosti eritropoetina pri zaščiti centralnega živčnega sistema med operacijami na odprtem srcu Milan Skitek Avtomatizacija preiskave urinskega sedimenta Mateja Šter Markerji miokardne nekroze in spremljanje bolnikov po perkutani koronarni revaskularizaciji Milan Skitek Diagnostika eksokrine funkcije pankreasa z uporabo dihalnega testa Joško Osredkar Optimizacija sledljivosti diagnostičnih vzorcev za laboratorijske preiskave s pomočjo črtne kode Marija Prezelj Določanje leptina in leptinskih receptorjev v krvnem obtoku Aleš Jerin Vpliv vitaminov na izboljšanje mišičnega tonusa pri otrocih z nizkim mišičnim tonusom Alenka France Štiglic Razvoj novega krvnega testa za zgodnje odkrivanje raka prostate: integracija krvnih biomarkerjev z genetsko sliko posameznika Joško Osredkar Uporaba novega diagnostičnega in prognostičnega kazalnika presepsina scd14 pri bolnikih s sepso Ljuba Krnjak KIKKB Graded motor imagery programme, stopenjska terapija gibanja z vizualizacijo Sedej Bogdana Uvedba aktivacijske terapevtske mize v delovni terapiji v okviru rehabilitacije Mojca Kobal Petrišič, Sodelavci: Tomšič Milena, Orožen Barbara, Vitoslava Marušič, Alenka Höfferle Felc Uporaba električne stimulacije za preprečitev mišične atrofije pri rehabilitaciji kritično bolnih Urška Kidrič Sivec Vpliv senzorne stimulacije na zavest v fazi minimalnega zavedanja Alenka Juhant, Pavla Šink Ocena uspešnosti ultrazvočne terapije pri Peyronijevi bolezni in izdelava protokola obravnave Marko Brcar, Nataša Kos Izdelava in razvoj opornice pri operativnem in ne operativnem zdravljenju TFCC a Boštjan Žerdin, Alenka Hofferle Felc INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO Projekt vzpostavitve sistema za spremljanje z zdravili povezanih problemov/odklonov v bolnišnici z informacijsko podporo Andreja Čufar Elektronsko vodeno predpisovanje in izdelava parenteralnega pripravka z zdravilno učinkovino za onkološkega bolnika Neda Gržinič Elektronsko vodeno predpisovanje in izdelava parenteralnega pripravka za kritično bolnega otroka Dragica Penovski Plevčak Vzpostavitev kliničnega farmacevtskega informacijskega sistema Andreja Čufar LEKARNA Izboljšanje pretočnosti pacientov na Internistični prvi pomoči Stanko Grabljevec Analiza precepljenosti zaposlenih v UKC proti gripi in uvedba novih intervencij za dvig precepljenosti Tatjana Mrvič Uvedba sodobne metode izobraževanja v UKC Ljubljana E učenje Maja Klančnik Gruden Projekt vzpostavitve sistema upravljanja varnostnih incidentov z informacijsko podporo v UKC Ljubljana Jelka Mlakar Učinkovitost simulacijskega učenja v procesu usposabljanja zdravstvenih delavcev zaposlenih v UKCL v luči izboljšanja varnosti obravnave pacientov Vesna Paver Eržen SUPAS

82 Priloga 4: Poročilo za projekta diagnostično-terapevtska služba (DTS) in prometni terminal v UKC Ljubljana leta 2012 Služba za investicije in pooblaščeni predstavniki UKC Ljubljana (uporabnik) so leta 2012 sodelovali pri izvajanju projekta izgradnje in adaptacije objekta DTS sever in prometni terminal tako, da je uporabnik: zagotavljal sodelovanje odgovornih oseb pri izvedbi tehničnih pregledov in prevzemov objektov za posamezne zaključene dele investicije; 29. maja 2012 uradno odprl in začel uporabljati prenovljeno kuhinjo 1 v kleti objekta DST sever; sodeloval pri koordinaciji in izvedbi gradbenih del na gradbiščih: dokončanje 1. faze gradnje prometnega terminala in selitev začasnih uvozov, adaptacija centralne kuhinje in izgradnja vertikalnega komunikacijskega jedra s povezavo na heliport; zagotovil in izvedel začasne selitve programov uporabnika na začasne lokacije med izvajanjem gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del na odprtih gradbiščih in s tem omogočil nemoten potek gradnje; sodeloval pri izdelavi projektne dokumentacije s tem, da je zagotovil sodelovanje neposrednih uporabnikov pri izdelavi, pregledu in potrjevanju PZR/PZI-dokumentacije za objekt DTS sever in prometni terminal ter PZR/PZI-dokumentacije za heliport s povezovalnim mostovžem. Priloga 5: Poročila služb strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev 1. Poročilo Službe za odnose z javnostmi (SOJ) 1.1. Pojavnost UKC Ljubljana v medijih Od 1. januarja do 31. decembra 2012 je bilo v 204 različnih medijih objav (lani 4.438) o UKC Ljubljana. Mediji so leta 2012 največ pozornosti kliničnemu centru posvečali septembra, ko je v javnosti odmevala huda balonarska nesreča, poškodovane pa so oskrbeli v UKC Ljubljana; odmevala je tudi vest, da bodo morale medicinske sestre vrniti preveč izplačane plače; predsedniški kandidat Borut Pahor je po padcu s konja ostal v UKC Ljubljana na zdravljenju. Največ prispevkov so objavili tiskani mediji (lani 1.995), spletni portali so jih objavili (lani 1.183), radijske postaje 651 (lani 673), TV-postaje pa 651 (lani 587) Pregled odmevnih medijskih dogodkov v UKC Ljubljana za leto 2012 Pri vseh pomembnejših strokovnih dogodkih je Služba za odnose z javnostmi sodelovala ali s pripravo novinarske konference, z usklajevanjem izjav in sporočili za javnost ali pa smo govorcem nudili komunikacijsko podporo. Dejavnosti po posameznih mesecih je veliko in so dostopne v širšem poročilu. Za to poslovno poročilo navajamo samo nekaj od tem, ki so krojile medijsko pojavnost leta 2012, in sicer: večkratna komunikacija o vse večjem zniževanju sredstev za zdravstvo (z novinarskimi konferencami in sporočil za javnost); organizacija in komunikacija o dobrodelnih koncertih (primer: dobrodelni koncert za nakup robota v Lekarni in podporna novinarska konferenca o zdravljenju raka v UKC Ljubljana); obveščanje o omejitvah obiskov in pojavnosti različnih viroz skozi vse leto; organizacija dogodkov ob odprtju novih ali prenovljenih prostorov (npr. sobe za intenzivno terapijo novorojenčkov na Ginekološki kliniki, intenzivne sobe na KO za urologijo, selitev diabetoloških ambulant, KO za reprodukcijo Ginekološke klinike in KO za nefrologijo); akcija ozaveščanja o glavkomu; komunikacija v primeru množičnih nesreč (Škofja Loka, balonarska nesreča ); organizacija dobrodelnih akcij na posameznih oddelkih (predaja donacij); ozaveščanje o vseh pomembnih svetovnih dnevih in strokovnih tematikah (sladkorna bolezen, radiologija, prva uspešna presaditev srca in pljuč pri slovenski pacientki ); obeležitev obletnic znotraj UKC Ljubljana (25 let porodnišnice, 100 let hospitalne otorinolaringologije, 90 let Reševalne postaje); dejavno posredovanje pri pojavnosti posameznih tem v medijih (hematologija); posredovanje pri intervjujih (generalni direktor, strokovna direktorica, posamezni strokovnjaki klinik); posredovanje pri reportažah (priporočanje tem: urgenca, kirurgija, anesteziologi, podzemni prostori, kuhinja); dejavno sporočanje naših sporočil in izjav (vplivanje na javno mnenje); odzivnost na objavljene prispevke (demantiji, pojasnila, popravki); komunikacijska podpora pri kriznih temah (stavka medicinskih sester, balonarska nesreča, vseslovenski protesti ); komunikacijska podpora Svetu zavoda, mednarodni konferenci Zdravstvo brez meja, zdravljenju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja itd Protokolarna srečanja UKC Ljubljana je izredno zanimiv za obiske tujih pomembnih oseb in za obiske številnih domačih politikov in drugih delegacij. Vloga Službe za odnose z javnostmi je usklajevanje in priprava scenarijev za srečanja. Nekaj izbranih obiskov leta 2012: obisk ministra za zdravje Tomaža Gantarja urgenca, CIM, CIT; obisk ministra za zdravje iz Makedonije; minister za zdravje RS ogled prostorov KO za hematologijo (obnova); predaja projektne dokumentacije izvajalcev del KO za hematologijo; obisk kitajske delegacije; obisk japonske delegacije; obisk srbskih kirurgov in obiska ruske delegacije. 1.4 Interni časopis Leta 2012 je bilo izdanih šest številk internega glasila Interno, ki je tiskano v izvodih in je namenjeno predvsem zaposlenim. Glasilo pošiljamo tudi na vse naslove vidnih predstavnikov v zdravstvu (Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Zdravniška zbornica Republike Slovenije in drugi) in predstavnikom posameznih medijskih hiš. Leta 2012 je bilo glasilo distribuirano po čakalnicah znotraj UKC Ljubljana, s čimer je dostopno obiskovalcem bolnišnice. Glasilo vedno objavljamo tudi na zunanji in notranji spletni strani UKC Ljubljana. Leta 2012 je bilo glasilo temeljito prenovljeno, s čimer smo dosegli večjo branost in bližino pri zaposlenih. Z novimi temami smo zapolnili več rubrik Mi ustvarjamo, Kdo smo mi, UKCL smo ljudje in Pogled nazaj. Uvedli smo tudi dodatno rubriko, v kateri predstavljamo teme Službe za odnose z javnostmi. Za dodatno razvedrilo in boljšo prepoznavnost internega glasila smo tudi leta 2012 objavljali nagradno križanko, za katero od raznih podjetij vedno pridobimo simbolične nagrade. Odzivnost zaposlenih je izjemno velika, saj za posamezno številko dobimo tudi po petdeset in več pravilnih rešitev nagradne križanke Oblikovalska dejavnost V Službi za odnose z javnostmi smo okrepili oblikovalsko dejavnost. Leta 2012 smo oblikovali interni časopis, knjižico Informacije za paciente in obiskovalce, poslovno poročilo, strokovno poročilo, angleško zloženko in brošuro o UKC Ljubljana, raznovrstne plakate, obrazce za akreditacijo 1.6. Fotodokumentacijska dejavnost Del SOJ-a je tudi fotodokumentacijska dejavnost; fotografinja priskrbi material za interno glasilo, obeležuje vse druge pomembne dogodke (obiski delegacij), ureja fotomaterial za identifikacijske kartice zaposlenih, nudi podporo zaposlenim strokovnjakom z različnimi fotografskimi materiali, fotografira na oddelkih, seminarjih ali obletnicah Vprašanja uporabnikov, obiskovalcev in drugih Leta 2012 smo poskrbeli za odgovore na številna vprašanja posameznikov, ki jih pošiljajo na elektronski naslov info@kclj.si. Julija 2012 smo skrb za pošto z naslova info@kclj.si predali gospe Ireni Istenič, saj so bila vprašanja večinoma splošne narave

83 Priloga 6: Poročilo o delu Urada za pritožbe in pohvale Od 1. januarja do 31. decembra 2012 je prispelo 327 zadev, kar je za 1 zadevo manj kot v enakem obdobju lani. Reševanje zadev zahteva poleg poznavanja Statuta UKC Ljubljana ter Pravilnika o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic v UKC Ljubljana (Pravilnik) poznavanje pravnih podlag, kot so zakoni, ki zadevajo zdravstvo in socialno varstvo, vključno s kazenskim zakonikom, predvsem pa poznavanje Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Sodelujemo s pravno službo UKC Ljubljana, s članicama komisije za prvo obravnavo, kadar se primeri nanašajo na zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to določa ZPacP, in občasno s pooblaščenkama za varnost, s čimer se vključujemo v sistem zagotavljanja varnosti pacientov. Nekateri primeri zahtevajo sodelovanje z vodstvom UKC Ljubljana, v večini primerov pa je reševanje povezano s sodelovanjem s predstojniki in glavnimi medicinskimi sestrami različnih klinik in kliničnih oddelkov ter z vodji različnih služb v UKC Ljubljana. Pacientom so informacije o možnosti pritožbe dosegljive na spletni strani UKC Ljubljana ( php?m=19&s=0), v knjižici UKC Ljubljana Informacije za paciente in obiskovalce ter v Okrožnici o pritožnih poteh, ki je dostopna v vseh javnih prostorih UKC Ljubljana, kot to določa v ZPacP 58. členu, objavljena je tudi na spletni strani UKC Ljubljana. Informacije pacientom in njihovim svojcem med uradnimi urami dajemo tudi ustno, po telefonu ali osebno. Leta 2012 je bilo od 1. januarja do 31. decembra v delovodnik Urada za pritožbe in pohvale vknjiženih 327 zadev. V posamični prispeli zadevi so hkrati lahko opisane pritožbe, pohvale in zadeve pod drugo. Od prispelih zadev je bilo 6 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to opredeljuje ZPacP, 158 pritožb, 111 pohval in 60 zadev, opredeljenih pod drugo, kar je 335 obravnavanih zadev. Podrobnejša obrazložitev je navedena v preglednicah in besedilu, ki sledi). V skupnem številu niso upoštevane prošnje za posredovanje, ki so bile rešene po telefonu, različne informacije, dane po telefonu, in anketni vprašalniki za bolnike glede kakovosti storitev v UKC Ljubljana. Zadeve so v Urad največkrat poslane z elektronsko pošto, pisno in po telefonu, osebno pa redkeje. Pritožbe, pohvale in drugo po klinikah, kliničnih oddelkih in kliničnih inštitutih ter dejavnostih skupnega pomena: V urad je prispelo skupno 158 pritožb, ki so skupaj s pohvalami in drugim prikazane v preglednici 1. Na klinike, klinične oddelke, samostojne klinike in klinične inštitute ter druge službe skupnega pomena, ki niso navedene v preglednici, ni bilo naslovljene nobene pritožbe ali pohvale. Skupno število pritožb se razlikuje od števila pritožb v preglednicah, ker posamezne pritožbe vsebujejo več odklonov. Pritožbe so po vsebini podrobneje analizirane v preglednici 2. Pohval je bilo skupno 111 in se večinoma nanašajo na odnos do pacientov in njihovih svojcev, na obveščenost in informiranost, na organizacijo dela in na strokovno obravnavo. Tudi tu je število v preglednici različno, ker je bilo v posameznem primeru omenjenih več pohval. Drugih 60 primerov, ki obravnavajo preostale zadeve, zajema: napačna objava podatkov na spletni strani UKC Ljubljana in težka dostopnost do določenih rubrik, prošnja za pošiljanje izvidov s KO za hematologijo na začasni naslov, vprašanje, kam oddati vzorec krvi za določitev nalezljive bolezni, prošnja za priporočilo vodstva KO za otroško kirurgijo, poslano na ZZZS, za namestitev matere v Ljubljani zaradi bližine otroku z infekcijskim obolenjem, ki se zdravi v UKC Ljubljana, vtisi o zdravljenju na enem od KO, vprašanje o čakalnih dobah glede narave obolenja na preiskavo MRI na KIR, vprašanje glede zdravljenja s hiperbarično komoro, predlog za izboljšanje naročanja bolnikov na ambulantne preglede v KO za travmatologijo na Polikliniki, opravičilo varnostni službi v Urgentnem bloku zaradi napačnega parkiranja, ponudba za darovanje igrač Pediatrični kliniki, prošnja za pridobitev zdravstvene dokumentacije, opomba glede nepodpisane odpustne dokumentacije na KO za travmatologijo v urgentnih ambulantah, poizvedba glede hospitalizacije določenega pacienta, odziv pritožnice na odgovor iz Službe za spremstvo bolnikov, neodzivnost Dermatovenerološke klinike na naročanje po e-pošti, želja nameniti 0,5 odstotka dohodnine za nabavo medicinskih aparatov in donacijo sredstev paliativni oskrbi v negovalnem oddelku, prošnja za pojasnilo glede izbire anestezije (spinalne, splošne) pri določenem posegu itn. Preglednica 1 PRITOŽBE POHVALE DRUGO Interna klinika 27 2A 13 8 KO za kardiologijo 3 1A 4 1 KO za žilne bolezni KO za pljučne bolezni in alergijo 1 KO za nefrologijo 1 1 KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 2 1 KO za gastroenterologijo 7 1A 2 KO za hematologijo 1 1 KO za arterijsko hipertenzijo 1 CIIM 1 Internistična prva pomoč Kirurška klinika 35 6A KO za kirurgijo srca in ožilja KO za abdominalno kirurgijo 3 6* 3 1 (B. dr. P. Držaja*) 1* KO za nevrokirurgijo 4 1A 6 4 KO za plast., rekonstr., estet. kirurg. in opekline 2 3 KO za travmatologijo 6 4A 5 2A 2 KO za travmatologijo amb. v Urgentnem bloku KO za torakalno kirurgijo 1 1 KO za urologijo 3 1A 1 4 KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo 1 3 KO za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok Ambulanta za terapijo bolečine 1 3 KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 1 1 Urgentni kirurški blok kot celota 1 Nevrološka klinika 8 1A 3 1 KO za nevrofiziologijo 1 1 Ginekološka klinika 11 4A A KO za ginekologijo 2 4A 7 1 4A Urgentna ambulanta 1 KO za perinatologijo KO za reprodukcijo

84 Preglednica 1 (nadaljevanje) PRITOŽBE POHVALE DRUGO Pediatrična klinika Stomatološka klinika 2 3 Samostojne klinike in klinični inštituti Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo 3 3 1A 1 Očesna klinika 4 3A 1 1 Ortopedska klinika 2 3A 1 4 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Dermatovenerološka klinika 8A 3 1 Center za medicinsko rehabilitacijo 1 Diagnostične enote Klinika za radiologijo Poliklinika kot celota 1 1 Negovalni oddelek in paliativni tim 1 1 Reševalna postaja 2 10 Oskrbovalne službe 1 1 služba za informacije 1 spremstvo bolnikov 1 Služba bolniške prehrane in dietoterapije 1 Področje za ekonomsko in finančno dejavnost 1 Računovodska služba 1 Informacijsko področje 1 1 UKC Ljubljana kot ustanova 1 10 Ni v pristojnosti (SNMP, OI, ZD v Sloveniji) 10 6»A«označba za ambulante»*«označba za ambulante v bolnici dr. P. Držaja Analiza pritožb v preglednici 2 1. V stolpcu odnosi so zajete pritožbe bolnikov zaradi neprimernih odnosov (neprijaznost, osornost, aroganca itd.) zaposlenih v UKC Ljubljana do njih ali njihovih svojcev. 2. V stolpcu neobveščenost so zajete pritožbe bolnikov zaradi neinformiranosti o diagnozi, predvidenih postopkih in rezultatih zdravljenja in/ali navodilih ob odpustu ter zaradi slabe komunikacije z zdravstvenimi delavci tudi glede čakalnega časa. 3. V stolpcu čakanje so zajete pritožbe bolnikov zaradi čakanja na sprejem, obravnavo, odpustnico ali izvide brez pojasnila, zakaj je potrebno čakanje v konkretnem primeru. 4. V stolpcu strokovna obravnava so zajete pritožbe bolnikov glede domnevne nepravilnosti pri zdravstveni obravnavi. 5. V stolpcu organizacija dela so zajete pritožbe bolnikov glede domnevno slabe organizacije dela v specialistično-ambulantni dejavnosti ali na bolnišničnih oddelkih. 6. Stolpec druge pritožbe zajema vse tiste pritožbe, ki jih ni bilo mogoče razvrstiti v predhodne stolpce in so se nanašale na: nedosegljivost po telefonu glede naročanja ali prenaročanja (Ginekološka klinika., Ortopedska klinika, Dermatovenerološka klinika), ni bilo mogoče pridobiti datuma za preiskavo, zahteve za krajše čakanje na preglede in izvide, neodobritev operativnega posega s strani ZZZS zaradi neustreznih priporočil zdravnika, spreminjanje napotnice iz NUJNO v HITRO, zavrnjena prošnja za prevzem zdravstvene dokumentacije (nepoučenost zdravstvenega in administrativnega osebja), neupravičene terjatve plačila za zdravstvene storitve, neprimerni čakalni prostori na IPP, neprimerna hrana na določenem oddelku, obveščanje o spremembi datuma za pregled in pomik za nekaj mesecev naprej, pritožba nad nečitljivim izvidom, napisanim ročno, pritožba nad izvodom, ker ni bil podpisan s strani zdravnika ali žigosan, odtujena osebna lastnina, povrnitev potnih stroškov za opravljene nepotrebne poti, zahteva za odgovor na pritožbo, vloženo na KO, neupoštevanje rokov za odgovor na pritožbo itn