PREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Transcript

1 PREHRANA Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

2 Prehrana Avtor Tisk in prelom Založnik in nosilec Avtorskih pravic Naklada Gita Merela, dipl. var. inž. Grafika 3000 d.o.o. Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Celovška cesta 71, Ljubljana 1000 izvodov, brezplačni izvod CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana MERELA, Gita Prehrana / [avtorica Gita Merela] izd. - Ljubljana : Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ, 2014 ISBN Gl. stv. nasl Publikacija je pripravljena v okviru projekta ProZDRAV»S spoznavanjem in preverjanjem tveganj skupaj do zdravih in varnih delovnih mest«. Projekt je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsebina te publikacije ne odraža mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

3 PREHRANA 3 VSEBINA PUBLIKACIJE UVOD... 5 NEKAJ O PREHRANI ZDRAVA PREHRANA Ogljikovi hidrati Beljakovine Vitamini in minerali Minerali Vlaknine NEZDRAVA PREHRANA Sladkorji Meso z veliko soli in... 31

4 4 PREHRANA Ponarejena zdrava hrana Sestavine, ki jih ne morete izgovoriti Posledice Nezdravo prehranjevanje delavcev NASVETI Koristne povezave Literatura:... 48

5 PREHRANA 5 UVOD ste.

6 6 PREHRANA NEKAJ O PREHRANI Hrana okoli ali izvora. Hrana. Hrana pa petih osnovnih hranil, ki so: ogljikovi hidrati e jakovine, vitamini, minerali. le-teh. Z se lahko e te Podatki o pov

7 PREHRANA 7 e K ima hipotalamus * *Hipotalamus vidnih, telesne temperature,...

8 8 PREHRANA OGLJIKOVI HIDRATI, tudi smeh. in testene, sladkor in ee. N in o porast inzulina.

9 PREHRANA 9

10 10 PREHRANA lki (mleko, sir, VITAMINI te e po vitaminih. del encimov. Minerale

11 PREHRANA 11 VODA, hranila po telesu, uravnava krvni volumen in telesno voda v 50-60%. so lahko hranila Esencialna hranila so: vitamini in minerali, nekatere --

12 12 PREHRANA ZDRAVA PREHRANA ; ; ; ; s. si vaši hrani pestrost in okusnost. ste vsak dan si lahko predstate s p

13 PREHRANA 13 Prehranska piramida

14 14 PREHRANA te v v katerih kot po e skupine ne te pozorni na to, da piramida s s

15 PREHRANA 15 OGLJIKOVI HIDRATI p hidratov vrsti: vsak i pa sladki krompir, polno

16 16 PREHRANA

17 PREHRANA 17, anci, ravioli.

18 18 PREHRANA G vnesenih : med,... : testenine, orientalski rezanci, ovsena moka,,... : sladoled, mleko (polnomastno in posneto,...

19 PREHRANA 19 vnos Ogljikove hidrate je najprimernejše jesti 2 uri pred, se pravi pred delom, med samim delom pa veliko de z visokim GI ine,.

20 20 PREHRANA BELJAKOVINE Beljakovine proteini so,. Hormoni, kot so inzulin, kontrolne ravni mleko, sir in jogurt krom.

21 PREHRANA 21 Z mast presnovo. Prav tako kot o o s a s avokado, olive, o arašidovo maslo, s, k, o,

22 22 PREHRANA s, m, s, tofu.,

23 PREHRANA 23 VITAMINI IN MINERALI, zato te 1, B 2, B 6, B 12, folne kisline in pantotenske te vnesti s hrano ali z vitaminskimi izdelki. vitamin ne more vitaminov.,

24 24 PREHRANA Vitamin D Vitamin K Vitamin C u,

25 PREHRANA 25 Vitamini skupine B 1 - Vitamin B 2 vs kvas. Vitamin B 3 Vitamin B 5 Vitamin B 6

26 26 PREHRANA ko. Vitamin B 7 Vitamin B 9 Vitamin B 12 mleku prostorih.

27 PREHRANA 27, sailorr Minerali vitaminsko-mineralne izdelke. makroelemente in mikroelemente. Med e pa

28 28 PREHRANA ne Vlaknine vrednosti številne pri prehrani z -90 ur, pri se skrajša na

29 PREHRANA 29 kar varuje. m. - Nasprotno,, polnozrnate testenine,, in rozine,

30 30 PREHRANA,,,,. NEZDRAVA PREHRANA Nezdrava prehrana -ta veliko

31 PREHRANA 31 Sladkorji shr tako

32 32 PREHRANA Ponarejena zdrava hrana ek e e polnozrnati izdelki. 80% v telo

33 PREHRANA 33 Sestavine, ki jih ne morete izgovoriti prehranske dodatke ( atki ) z namenom, ali arom le- navedene kot Nekatere raziskave so pokazale, da so posamezni aditivi zdravju zelo nevarni in škodljivi. Hitra prehrana itra prehrana, med mladimi poznana tudi z imenom fast food«, pomisli na. tudi dodatkov (E-

34 34 PREHRANA zelo h.

35 PREHRANA 35 Posledice visok krvni tlak, povišan holesterol.. artritisa hitra prehrana.

36 36 PREHRANA sodi nihanji in depresijo hr, da po '' II,... dosti. prekomerno prehra % % moških,

37 PREHRANA 37 je med 45. in 64. l med 65. in 74. letom starosti. indeks telesne mase ITM lahko : ] : [telesna višina x telesna višina v m] v letih prenizka telesna 17 16,9 in < 18 17,2 in < 19 17,9 in < 20 in 18,4 in < primerna 17,0-28,3 in 24,7 24,8-28,2 > 17,3-28,7 in 24,8 24,9-28,6 > 18,0-29,4 in 24,9 25,0-29,3 > 18,5-30,0 in 24,9 25,0-29,9 >

38 38 PREHRANA letih prenizka telesna 17 16,8 in < 18 17,5 in < 19 17,9 in < 17,9 in < primerna 16,9-27,8 in 24,5 24,6-27,7 > 17,6-28,4 in 24,7 24,8-28,3 > 18,0-29,3 in 24,8 24,9-29,2 > 18,0-29,3 in 24,8 24,9-29,2 > tipa II imenom tipa 2 visoka raven odpornost na inzulin inzulina. telesno aktivnos in s prehrane v zadostni meri, so primer inzulin.

39 PREHRANA 39, kap, prizadetost vida, odpoved ledvic, ki lahko vodi v dializo do in tudi za omtev a sladkanih

40 40 PREHRANA Holesterol telesu, v tako imenovanih lipoproteinih. vrsti lipoproteinov: : :

41 PREHRANA 41 Kada le-ta steni., holesterol

42 42 PREHRANA so: mmol/l i raven krvnih Visok krvni tlak, ki te verjetnost za in drugih zapletov.

43 PREHRANA 43 - podnevi,

44 44 PREHRANA NEZDRAVO PREHRANJEVANJE DELAVCEV e in - %, % in za nekatere vrste raka za 6 %. zaposlenih redno

45 PREHRANA 45 zdravstvenem varstvu Inštituta za Slovenije jemalo zdravila za uravnavanje zvišanega krvnega tlaka, in sicer 43,7 %; 21,3 % 18,0 % vprašanih je jemalo zdravila za, 14,7 12,2 % zaradi drugih motenj kardiovaskularnega sistema % zaradi 8,9 % zaradi sladkorne.

46 46 PREHRANA NASVETI s

47 PREHRANA 47 KORISTNE POVEZAVE Inštitut za nutricionistiko

48 48 PREHRANA LITERATURA: G. Zdrava prehrana, a. Prehrana,, avtor: Urška Hafner. Prehrana, Za aktivne. Inštitut za potrošnika.. zdr Zaletel--

49 PREHRANA 49 Eurostat, News release. koliko holesterola imate v. v (7th izdrs, ; analysis" -08-

50 50 PREHRANA ProZDRAV S spoznavanjem in preverjanjem tveganj skupaj do zdravih in varnih delovnih mest Projekt je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.