1. Kaj v računovodskem pristopu pomenita obdelava in zajemanje opredmetenih osnovnih sredstev?

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "1. Kaj v računovodskem pristopu pomenita obdelava in zajemanje opredmetenih osnovnih sredstev?"

Transcript

1 1 Kaj v računovodskem pristopu pomenita obdelava in zajemanje opredmetenih osnovnih sredstev? OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA (OOS) So vedno premoženje podjetja To premoženje ima lahko podjetje : v lasti ali finančnem najemu: poslovni najem (niso premoženje podjetja, plačuje najemnino) finančni najem (Pri finančnem najemu bodo po končanem najemu v njegovi lasti ali pa bo podjetje plačevalo manjšo najemnino) V lasti: je podjetje pravni in ekonomski lastnik V najemu: je podjetje ekonomski lastnik, pravni pa šele, ko ta sredstva odkupi Glede na vključenost v izvajalni proces: - v pripravi - v uporabi - zunaj uporabe - dana v poslovni najem so evidenčno pri nas, fizično pa drugje premoženju - vzeta v finančni najem vključena v premoženje in uporabo VSE TO moramo upoštevati, ko govorimo o premoženju podjetja!!! Za OOS je značilno, da so vključena v proizvajalni proces večkrat in nastopajo kot tehnična celota Da so enako produktivna kolikor so stara Pri vrednosti se to pozna Med opredmetena osnovna sredstva sodijo: - zemljišča - zgradbe - oprema - dolgoletni nasadi - osnovna čreda - investicija v teku Pri zgradbah in opremi je treba ločevati stvari, ki se še gradijo ali izdelujejo, od stvari, ki so že usposobljene za uporabo Stvari, ki se še gradijo oz izdelujejo evidentiramo na kontu sredstvo v pripravi, medtem, ko že usposobljena sredstva evidentiramo na kontu nabavna vrednost sredstva Za OOS je značilno, da se amortizirajo; torej prenašajo svojo vrednost med stroške In sicer se OOS začne amortizirati 1dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno Vedeti pa je potrebno, da se OOS, ki se poškoduje zaradi višje sile, ali z njim povezano OOS, ki ga zaradi tega ni mogoče uporabljati, v obdobju, potrebnem za njegovo popravilo, ne amortizira Zaradi amortiziranje je pri OOS potrebno razlikovati med nabavno, odpisano in neodpisano vrednostjo: 1 Nabavna vrednost OOS: je dejanska ali prevrednotena naložba v to sredstvo in kot taka vrednost, po kateri sredstvo ovrednotimo ob začetnem pripoznanju Sestavljena je iz: nakupne cene in odvisnih stroškov nabave (ti so sestavljeni iz uvoznih dajatev ter vseh stroškov, ki jih imamo s prevozom in z montažo posamezne vrste sredstev Sem pa lahko uvrščamo tudi obresti od posojil za pridobitev OOS do njegove usposobitve za montažo) 2 Odpisana vrednost ali nabrani popravek vrednosti OOS: je vrednost OOS, ki je kot amortizacija že prešla med stroške oz poslovne odhodke Popravek vrednosti je povezan z amortiziranjem in se kot tak ne pojavlja pri: zemljiščih in drugih naravnih bogastvih, OOS do njihovega prenosa v uporabo, 1

2 OOS kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena, spodnjem ustroju železniških prog, cest, letališč, OOS trajno zunaj uporabe, drugih OOS, katerih uporaba ni časovno omejena 3 Neodpisana (sedanja) vrednost OOS: je razlika med nabavno vrednostjo tega sredstva in nabranim popravkom vrednosti To vrednost se ugotavlja na koncu obračunskega obdobja in se kot taka pojavlja tudi v bilanci stanja Nabavna vrednot odpisana vrednost = neodpisana (sedanja) vrednost Prikazovanje ekonomske kategorije v računovodskih listinah in knjigah Nabavno vrednost in popravek vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva prikazujemo na kontih, medtem ko konto neodpisana vrednost ne obstaja Po slednji vrednosti pa izkazujemo sredstva v bilanci stanja Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, pri čemer se kot prevrednotenje ne štejejo dodatne naložbe vanje in njihovo amortiziranje Opravi se lahko na koncu poslovnega leta ali med njim Poznamo naslednje vrste prevrednotovanja opredmetenih osnovnih sredstev: prevrednotenje OOS zaradi njihove okrepitve lahko se prevrednotijo prevrednotenje OOS zaradi njihove oslabitve se morajo prevrednotiti prevrednotenje OOS zaradi odprave njihove oslabitve lahko se prevrednotijo 2 Vrednotenje zalog materiala: katere vrste poznaš in opiši jih Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi in tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel Kot material se lahko šteje tudi drobni inventar z dobo koristnosti do enega leta, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti več kot leto dni, če njegova posamična nabavna cena ne presega vrednosti 100 evrov Material v širšem pomenu so osnovni in pomožni material, polproizvodi, deli, nadomestni deli, drobni inventar ter gorivo in mazivo Odpadki pri odpisanih stvareh ali lastni proizvodnji se štejejo za material, če so namenjeni prodaji Vrednoteneja zalog materiala lahko pridobimo z: - lastno proizvodnjo: največ po polni lastni ceni oziroma po proizvajalnih stroških - nakupom: material vrednotimo po nabavni ceni NABAVNA CENA Ali = NAKUPNA CENA + ODVISNI STROŠKI VREDNOST Imamo več možnosti : 1) Z metodo obratnozaporednih cen LIFO: material, ki smo ga nazadnje nabavili, prvega vzamemo iz zalog Nabavo vrednotimo po vsakokratnih nabavnih cenah, porabo pa po zadnjih nabavnih cenah 2) Z metodo zaporednih cen FIFO: najprej porabimo tiste enote, ki jih najprej nabavimo Nabavo vrednotimo po vsakokratnih dejanskih nabavnih cenah, porabo pa po prvih nabavnih cenah 3) Z metodo povprečnih cen: drsečih povprečnih cen: da upoštevamo tisto kar je na zalogi in upoštevamo tudi nove nakupe 2

3 Upoštevamo le tisti material, ki ga še nismo dali v proizvajalni proces Drseča povprečna cena = trenutna vrednost zaloge / trenutna količinav zalogi tehtanih povprečnih cen: to so povprečne cene, pri katerih upoštevamo ves material v letu, to je zaloge 11 in nove nabave Ne glede na to ali smo material že oddali v proizvajalni proces ali ne Tehtana povprečna cena = vrednost začetne zaloge + vrednost nabav / količina v začetni zalogi + količina nabav Na kaj vpliva metoda vrednotenja zalog? Metoda vrednotenja zalog materiala oziroma porabe materiala zelo vpliva na STROŠKE podjetja, takrat kadar se cene spreminjajo To je ponavadi kadar je inflacija Da podjetja ne bi z uporabo različnih metod preveč vplivala na poslovni izid, je s SLO računovodskimi standardi določeno, da mora biti uporaba določene metode STALNA Kar pomeni, da podjetje iz obdobja v obdobje ne sme spreminjati metode Če pa jo slučajno spremeni, pa mora posebej pokazati, koliko je rezultat posledica spremenjene metode 3 Kako v podjetju poteka ugotovitev dobička oziroma izgube POSLOVNI IZID (DOBIČEK ali IZGUBA) = PRIHODKI ODHODKI ODHODKI: so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev (zalog blaga zaradi prodaje) ali povečanj dolgov (zaradi zaračunanih obresti) Skupaj s prihodki vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja, prek njega pa na velikost kapitala Odhodke delimo na: redne (poslovni in finančni) izredne (sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid rednega poslovanja) Poslovni odhodki: so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah dokončanih proizvodov in v zalogah nedokončane proizvodnje, ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah dokončanih proizvodov in v zalogah nedokončane proizvodnje V trgovinskih podjetjih, kjer se stroški ne zadržujejo v zalogah, je treba pri ugotavljanju poslovnih odhodkov všteti še nabavno vrednost prodanega trgovskega blaga Poslovni odhodki se po namenu razvrščajo na: proizvajalne stroške prodanih količin in v trgovinskih podjetjih na nabavno vrednost prodanih količin ter posredne stroške nabavljanja in prodajanja, neposredne stroške prodajanja, posredne stroške skupnih služb in prevrednotovalne poslovne odhodke, ki niso stroški Finančni odhodki so: odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje Odhodke za financiranje sestavljajo predvsem stroški danih obresti, medtem ko imajo odhodki za naložbenje predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov PRIHODKI: so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (zaradi opustitve njihove poravnave) Tako kot odhodki tudi ti preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala Prihodke delimo na: redne (poslovni in finančni) 3

4 izredne (sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo izid rednega poslovanja Izredni prihodek je tudi prejeta dotacija za kritje neporavnane izgube iz prejšnjih poslovnih let) Poslovni prihodki so: prihodki od prodaje (sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju Razčlenjujejo se na: prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala) drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki) Finančni prihodki so prihodki od naložbenja Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami Finančne prihodke sestavljajo: obračunane obresti, deleži v dobičku drugih in prevrednotovalni finančni prihodki Prav tako lahko finančen prihodke nadalje razčlenimo na: finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (prejete dividende) DOBIČEK: Je pozitiven poslovni izid Ločimo: dobiček iz poslovanja, dobiček iz financiranja, dobiček iz rednega delovanja in izredni dobiček ČISTI DOBIČEK: je dobiček zmanjšan za davke iz dobička Čisti dobiček razdelimo med: zaposlence, lastnike, lahko pa ostane nerazdeljen IZGUBA: je negativen poslovni izid Za pokrivanje se uporablja vse vrste kapitala, razen osnovnega BILANČNI DOBIČEK = čisti dobiček + preneseni dobiček + zmanjšanje rezerv iz dobička povečanje rezerv iz dobička Razdeli se med: delničarje, druge rezerve, prenos v naslednje leto, za druge namene 4 Kako se ugotovi in kdo je za to pristojen, kako se v računovodstvu knjiži delitev oz razporejanje dobička Dobiček se nahaja na pasivni strani bilance stanja pod kapitalom Dobiček tekočega leta ne more biti razdeljen toliko časa, dokler skupščina ne sprejme sklepa o razdelitvi čistega dobička Tak sklep pa skupščina lahko sprejme le v tistih podjetjih, kjer je obvezna revizija Sklep da lahko šele po opravljeni reviziji Če v podjetju nastane izguba, jo poravnamo kot izredne odhodke v naslednjih 5 letih ali iz že oblikovanih rezervacij v prejšnjih letih Potem je lahko ta izguba pokrita v breme rezerv ali nerazdeljenega dobička ali v breme drugih sestavin kapitala 5 Naštej 5 primerov neopredmetenih osnovnih sredstev in podaj njihovo vsebino (definicija) NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA (NDS) Kot za OOS je tudi za NDS značilno, da se uporabljajo v proizvajalnem procesu dalj časa in sooblikujejo premoženje podjetja NDS so lahko ali v obliki pravic ali v obliki razmejenih stroškov in izdatkov: - patenti, licence - blagovna znamka PRAVICE - koncesije (država) - organizacijski stroški razvoja RAZMEJENI - stroški razvijanja in raziskovanja STROŠKI - dobro ime se pojavi pri prodaji ali združevanju podjetij 4

5 Kako računovodsko evidentiramo patente, licence, koncesije? Za licence, patente, koncesije plačamo ali: - naenkrat v velikem znesku ali - ta znesek razmejujemo več časa (doba razmejevanja je 5 let) PATENT je pravica na podlagi izuma, in sicer z njo lastnik prepove njeno izkoriščanje drugim, sam pa daje v promet proizvode, pridobljene po zavarovanem izumu V primeru če kdo drug po pogodbi izrablja njegov s patentom zavarovani izum pa prejema nadomestila LICENCA je pravica do uporabe patenta BLAGOVNA ZNAMKA je pravica, s katero se zavaruje blagovni znak, ki se v gospodarskem prometu uporablja za razlikovanje KONCESIJA je odobritev ali pooblastilo, ki ga dá država za izrabo naravnega bogastva ali opravljanje javne službe DOBRO IME je razlika med vrednostjo sredstev in med izkupičkom za podjetje pri prodaji Pod pogojem, da razlika v ceni ni posledica prenizkega vrednotenja sredstev Odpišemo v 5 letih ga damo v stroške Če kupimo za manj denarja pride do slabega imenavprašamo se ali ni do tega prišlo oziroma je posledica prevrednotenih sredstev Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če: je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in če je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti 6 Katere možnosti glede sestavljanja izkaza poslovnega izida obstojijo v R Sloveniji Izkaz poslovnega izida je dinamičen računovodski izkaz, ki je sestavljen za obračunsko obdobje Za potrebe zunanjega poročanja je potrebno sestaviti letni izkaz poslovnega izida, ki zajema obdobje poslovnega leta Prikazuje prihodke in odhodke obravnavanega obdobja ter ustvarjen poslovni izid Slovenski računovodski standardi obravnavajo zapis prihodkov in odhodkov ter ugotovitev poslovnega izida v zaporedni obliki, torej v obliki izkaza in ne bilance Izkaz poslovnega izida ni kumulativen računovodski izkaz, saj prikazuje le prihodke in odhodke obravnavanega obdobja Razlika med prihodki in odhodki obdobja je poslovni izid, to je dobiček ali izguba Izkaz poslovnega izida torej ponuja informacijo o uspešnosti podjetja v smislu oplemenitenja vloženih dejavnikov in ustvarjanja razlike med ustvarjenimi prihodki in za to žrtvovanimi vrednostmi odhodki Slovenski računovodski standardi (2002) obravnavajo dve različici izkaza poslovnega izida: izkaz poslovnega izida po različici I izkaz poslovnega izida po različici II 1 Čisti prihodki od prodaje 1 Čisti prihodki od prodaje 2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 2 Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga 3 Usredstveni lastni proizvodi in lastne 3 Kosmati poslovni izid od prodaje storitve 4 Drugi poslovni prihodki 4 Stroški prodajanja (z amortizacijo) 5 Stroški blaga, materiala in storitev 5 Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 6 Stroški dela 6 Drugi poslovni prihodki 7 Odpisi vrednosti 7 Finančni prihodki iz deležev 8 Drugi poslovni odhodki 8 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 9 Finančni prihodki iz deležev 9 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 10 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in 5

6 kratkoročnih finančnih naložb 11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 11 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 12 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in 12 Davek iz dobička iz rednega delovanja kratkoročnih finančnih naložb 13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih 13 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja obveznosti 14 Davek iz dobička iz rednega delovanja 14 Izredni prihodki 15 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 15 Izredni odhodki 16 Izredni prihodki 16 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 17 Izredni odhodki 17 Davek iz dobička, ustvarjenega zunaj rednega delovanja 18 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 18 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 19 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja 19 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 20 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Ob primerjavi postavk v različicah izkazov poslovnega izida ugotovimo, da v izkazovanju poslovnih prihodkov, finančnih prihodkov, izrednih prihodkov, finančnih odhodkov ter izrednih odhodkov ni razlik Tudi postavke, ki prikazujejo posamezne elemente teh prihodkov in odhodkov si sledijo v enakem vrstnem redu Ugotovim torej lahko, da se razlika med različicama pojavlja pri izkazovanju in ugotavljanju poslovnih odhodkov Različica I prikazuje poslovne odhodke po naravnih vrstah stroškov, ki so stroški materiala, stroški storitev, stroški dela in stroški amortizacije oziroma odpisov Ker pa vemo, da stroški obdobja praviloma niso enaki poslovnim odhodkom obdobja, je potrebno upoštevati tudi spremembo vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov Različica II pa prikazuje poslovne odhodke po funkcionalnih skupinah odhodkov, kar pomeni izkazovanje proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov, stroškov prodajanja in stroškov skupnih služb (sem sodijo nabava, finance, računovodstvo, kadrovska služba in poslovodstvo) 7 Zakaj je bilanca stanja najpomembnejši računovodski izkaz BS vir pomembnih podatkov za analizo finančnega položaja podjetja in drugih kazalnikov glede razmer pri delovanju podjetja in uspešnosti poslovanja Bilanca stanja je statičen računovodski izkaz, ki prikazuje višino sredstev in višino obveznosti do virov sredstev na določen dan Prikazuje strukturo premoženja, s katerim podjetje razpolaga v določenem trenutku Strukturo premoženja je prikazana na aktivni strani bilance stanja V premoženje podjetja sodijo stvari, pravice in denar Pasivna stran bilance stanja prikazuje strukturo obveznosti do virov sredstev oziroma strukturo finančnih virov podjetja Do finančnih virov ima podjetja obveznosti, ki se razlikujejo glede na posamezen vir Obveznosti do lastnikov odraža kapital Druge obveznosti do virov sredstev lahko označimo tudi kot dolg, kar pomeni, da poznamo rok zapadlosti obveznosti (obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do zaposlencev, obveznosti do države, obveznosti iz posojil in podobno) Pri nekaterih vrstah dolga pa je opredeljeno časovno obdobje, v katerem se pričakuje nastanek obveznosti (npr dolgoročne in kratkoročne pasivne časovne razmejitve) Rečemo lahko, da bilanca stanja podaja informacije o višini in strukturi sredstev na določen dan ter o višini in strukturi obveznosti do virov sredstev na določen dan oziroma z drugimi besedami o finančnem položaju podjetja v trenutku, ko je bila izdelana 6

7 8 Zakaj se podjetje odloča za dolgoročne finančne naložbe, kako management do njih pride in kako izgleda njihovo računovodsko izkazovanje Dolgoročne finančne naložbe so sestavni del dolgoročnih finančnih inštrumentov podjetja in so sredstva, ki jih ima podjetje naložbenik, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno povečevalo svoje finančne prihodke So naložbe podjetja za daljši rok od enega leta Vrste dolgoročnih finančnih naložb: naložbe v kapital drugih podjetij (delnice, deleži, celote kapitala) dolgoročno dana posojila naložbe v kupljene obveznice naložbe v izpeljane finančne instrumente naložbe v odkupljene lastne delnice (trezorske delnice) finančne naložbe v naložbene nepremičninev (posebna vrsta DFN), ki so v posesti za trgovanje ali dane v finančni najem naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela Izkazovanje Na začetku se izkazujejo po nabavni vrednosti (denarna sredstva z morebitnimi drugimi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi) 9 Kako pristopimo, kako izgleda obračun in ugotavljanje stroškov dela Stroški dela se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oz upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk pa tudi odpravnin ter ustreznih dajatev Stroški dela obsegajo: - plače, ki pripadajo zaposlencem, v kosmatem znesku - nadomestila plač, za obdobje, ko ne delajo, v kosmatem znesku, ki bremeni podjetje - dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem - odpravnine, ki pripadajo zaposlencem, ko nehajo delati v podjetju - dajatve, ki se dodatno obračunavajo od gornjih postavk in ki bremenijo izplačevalca Obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezani kratkoročni dolgovi, dokler se ne poravnajo Obveznosti za plače se prikazujejo kot obveznosti do posameznih zaposlencev v znesku čistih plač in kot odtegnjene obveznosti za dajatve, vštete v njihovih kosmatih plačah Dodatno se prikazujejo še obveznosti za dajatve, ki se obračunavajo glede na znesek kosmatih plač in ki niso njihov sestavni del 10 Opiši, kako naj management pripravi informacije in na kakšen način, da bo mogoče učinkovito poslovno odločanje 7

8 11 Katere knjigovodske listine lahko obstajajo in kakšen je njihov krogotok v podjetju? Knjigovodske listine so zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke in odhodke V podjetju se lahko pojavljajo v dveh oblikah, in sicer v pisni in elektronski obliki Ne glede na obliko morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno Je pisno pričevanje oz izvirni pomnilnik o nastalem poslovnem dogodku Brez knjigovodskih listin za knjigovodstvo poslovni dogodek ne obstaja Pogoji, ki jih mora vsebovati so: - časovni podatek o času nastanka poslovnega dogodka - vsebinski podatek o ek kategorijah, ki so predmet poslovnega dogodka in oprdeljujejo vsebino - vrednostni podatek o znesku spremembe - splošni podatek o lastniku ekonomskih kategorij in o odgovornih osebah Pomembno je to, da so take, da tudi tisti, ki ni bil prisoten pri poslovnem dogodku lahko iz teh listin ve kako je dogodek nastal, kakšna je vsebina in vrednost in v kakšnem obsegu Vrste knjigovodskih listin: glede na kraj sestavljanja: zunanje (so sestavljen zunaj podjetja jo sestavi druga pravna ali fizična oseba) notranje (je sestavljena znotraj podjetja in za njegove potrebe) glede na sovpadnost sestavljanja knjigovodkse listine in poslovne dogodke: izvirne (sestavljajo se na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka: prejeti računi, bančni izpiski, blagajniški prejemki drugih podjetij) izpeljane (so sestavljene v knjigovodstvu na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali pa v povezavi s preknjižbami v poslovnih knjigah) Krogotok knjigovodskih listin Sestavljanje oz prejemanje knjigovodski listin preverjanje knjigovodskih listin izdan nalog za knjiženje knjiženje poslovnega dogodka hranjenje knjigovodske listine 12 Zakaj pride do pridobivanje kratkoročnih finančnih naložb, kako se v računovodstvu obdelujejo tovrstni podatki in v katerem razredu se izkazujejo? Kratkoročne finančne naložbe so sredstva, ki jih ima podjetje, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, kratkoročno povečevalo svoje finančne prihodke; ti se razlikujejo od poslovnih prihodkov, ki izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev v okviru njegovega rednega delovanja Merjenje in vrednotenje kratkoročnih finančnih naložb je zelo podobno merjenju in vrednotenju dolgoročnih finančnih naložb Tudi pri kratkoročnih finančnih naložbah v lastniške in dolžniške vrednostne papirje drugih podjetij se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi plačanemu znesku denarja bodisi pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup Kratkoročna finančna naložba v dano kratkoročno posojilo se ovrednoti glede na plačan znesek, ki je glavnica posojila Ob utemeljenih razlogih na podlagi pogodb se lahko vštevajo v glavnico tudi pripisane obresti V kolikor so kratkoročne finančne naložbe izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije, lahko pa se uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti Izkazovanje v bilanci stanja: Osnovna razčlenitev kratkoročnih finančnih naložb v bilanci stanja, za zunanje poslovno poročanje, v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ter Slovenskih računovodskih standardov iz leta 2001 je: Kratkoročne finančne naložbe: 1 Kratkoročni deleži v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih 8

9 2 Kratkoročni deleži v pridruženih podjetjih 3 Lastni deleži 4 Kratkoročne finančne naložbe do drugih Vrste: Kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij (naložbe v kapitalske deleže (delnice, deleže, ), ki jih namerava imeti podjetje naložbenik v posesti za trgovanje) Kratkoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih podjetij (kratkoročno dana posojila, naložbe v kupljene menice ali druge kratkoročne dolžniške vrednostne papirje drugih podjetij ali države, kot je npr obveznica, blagajniške zapise, komercialne zapise, ) Kratkoročne naložbe v odkupljene lastne delnice Finančni inštrumenti, ki so povezani s kratkoročnimi finančnimi naložbami Izpeljani finančni inštrumenti, ki so sestavni del kratkoročnih finančnih naložb 13 Računovodsko nadziranje v čem je njegov pomen in katere vrste so najpomembnejše? Je ugotavljanje pravilnosti in odpravljanje nepravilnosti v vseh delih računovodstva Pojavlja se kot: - Kontroliranje pretežno preprečevalno znotraj podjetja je sprotno presojanje pravilnosti in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti - Inšpiciranje pretežno popravljalno zunanje - Revidiranje pretežno popravljalno notranje je kasnejše presojanje pravilnosti, zunanje je kasnejše presojanje poštenosti in resničnosti navedb v letni bilanci stanja, izkazu uspeha in izkazu finančnih tokov in drugih poročilih v zaključnem računu podjetja 14 Kateri primeri porabe proizvodov za lastne namene lahko potekajo v podjetju (3 primeri) in kakšno je njihovo prikazovanje v računovodenju Porabljeni proizvodi za lastne namene se v računovodstvu izkazujejo v izkazu poslovnega izida znotraj postavke usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve To so proizvodi, ki jih ustvari podjetje,ali storitve, ki jih opravi podjetje, in nato zajame med svoja OOS ali NDS Ne morejo se pojavljati kot sestavni del ali ponovno stroškov ali poslovnih odhodkov, npr v zvezi z reklamiranjem Ker v zvezi z usredstvenimi lastnimi proizvodi ali storitvami ni mogoče izkazovati dobička, jih je mogoče s kontov stroškov po stroškovnih nosilcih prenesti na ustrezne konte OOS, NDS, zalog ali časovnih razmejitev tudi mimo prihodkov in odhodkov Primeri v podjetjih: 1 izdelava orodja v lastni orodjarni in uporaba orodja v proizvodnem procesu, 2 gradbeno podjetje izgradi / obnovi lastne poslovne prostore, 3 pohištveno podjetje samo izdela pohištvo za opremo svojih poslovnih prostorov 15 Pojasni namen in vsebina pojasnil k bilanci stanja Je računovodski izkaz, ki nam pokaže premoženje podjetja in kdo je lastnik tega premoženja na določen časovni trenutek Ima dve strani; aktivno sredstva in pasivno obveznosti do virov sredstev Bilanca mora biti uravnotežena A = P Je statičen rač izkaz (na dan) Bilanca stanja je komulativen računovodski izkaz, to pomeni, da so v njej vidne posledice preteklih poslovnih odločitev podjetja, ki se odražajo na višino in strukturo sredstev in obveznosti do virov sredstev V BS sredstva razporejamo pa načelu likvidnosti (najprej tista, ki so najmanj likvidna), obveznosti pa po načelu zapadlosti (najprej tista, ki najkasneje zapadejo v plačljivost) Sredstva in obveznosti do virov sredstev so v BILANCI STANJA razvrščene različno odvisno od predpisov posamezne države Sredstva v bilanci stanja razvrščena po RASTOČI VNOVČLJIVOSTI (ali rastoči likvidaciji) kar pomeni, da so najprej : 9

10 - stalna sredstva - gibljiva sredstva (denar na koncu) Obveznosti do virov sredstev pa po RASTOČI ZAPADLOSTI, najprej : kapital (ker nikoli ne zapade) dolgoročni dolgovi kratkoročni dolgovi pasivne časovne razmejitve aktiva bilanca stanja na dan pasiva A STALNA SREDSTVA A KAPITAL I NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA I VPOKLICANI KAPITAL (OSNOVNI KAPITAL NEVPOKLICANI KAPITAL) II OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA III DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE II KAPITALSKE REZERVE III REZERVE IZ DOBIČKA B GIBLJIVA SREDSTVA IV PRENESENI ČISTI DOBIČEK / IZGUBA I ZALOGE V ČISTI DOBIČEK / IZGUBA POSLOVNEGA LETA II POSLOVNE TERJATVE III KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE VI PREVREDNOTOVALNI POPRAVEK KAPITALA B REZERVACIJE IV DOBROIMETJE PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA C FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI C AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE A) DOLGOROČNE FINANČNE IN POSLOVOBV Σ = = Σ B) KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVOBV Č PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Pojasnila oz razkritja k bilanci stanja pojasnjujejo posamezne postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev Pojasnila k bilanci stanja morajo upoštevati zahteve po jasnem, preglednem, resničnem in poštenem prikazu, pa tudi zahteve o kakovostnih značilnostih računovodskih izkazov 16 Zakaj je pomemben pristop dvostavnega računovodstva, katere pomembne podatke zagotavlja in na kakšen način poteka njegova uporaba? Dvostavno knjigovodstvo: je evidentiranje poslovnih dogodkov na dveh kontih (Na enem knjižimo na debetno stran, na drugem knjižimo na kreditno stran) Omogoča sestavo različnih računovodskih poročil V večini primerov je v uporabi dvostavno knjigovodstvo, ki prikazuje vse poslovne dogodke in v svojem spremljanju zajame vse gospodarske kategorije Omogoča tudi sestavo različnih računovodskih poročil K uporabi sistema dvostavnema knjigovodstva so zavezane vse družbe ter tisti samostojni podjetniki posamezniki, ki bodisi ne izpolnjujejo pogojev za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva bodisi izpolnjujejo pogoje za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, pa želijo uporabljati sistem dvostavnega knjigovodstva Pri dvostavnem knjigovodstvu je za razliko od enostavnega zaradi uporabe dnevnika vedno mogoče ugotoviti tudi napake pri knjiženju 17 Funkcija računovodskega informiranja: opiši in razloži njen pomen za management 10

11 Računovodsko informiranje je dajanje računovodskih podatkov in informacij njihovim uporabnikom Informacijski podsistem sestavljajo 4 informacijske funkcije: 1 obravnavanje podatkov o preteklosti (knjigovodstvo), 2 obravnavanje podatkov o prihodnosti (računovodsko predračunavanje), 3 analiziranje podatkov (računovodsko analiziranje), 4 nadzor nad obravnavanjem podatkov (računovodsko nadiranje) Računovodstvo je najpomembnejši del informacijskega podsistema: - edina funkcija, ki evidentira vse dogodke v podjetju (skupni imenovalec je denar), - edina dejavnost, ki kaže dobro ali slabo poslovanje (rezultati so v premoženju podjetja) 18 Opiši po tri primere aktivnih in tri primere pasivnih časovnih razmejitev in razloži uporabo in namen uporabe časovnih razmejitev Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena Vse to podrobneje obravnava Slovenski računovodski standard 12, ki pravi, da je kratkoročne pasivne razmejitve nujno potrebno razlikovati od dolgoročnih rezervacij, medtem ko je kratkoročne aktivne razmejitve potrebno razlikovati od neopredmetenih dolgoročnih sredstev Vidimo torej, da so kratkoročne časovne razmejitve lahko: aktivne (usredstvene) kratkoročne časovne razmejitve ali pasivne (udolgovljene) kratkoročne časovne razmejitve Aktivne (usredstvene) kratkoročne časovne razmejitve Aktivne (usredstvene) kratkoročne časovne razmejitve, ki jih lahko obravnavamo kot terjatve v širšem pomenu besede, zajemajo: kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in kot taki torej še ne vplivajo na poslovni izid Prav tako še niso vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog Kratkoročno nezaračunani prihodki se pojavijo, če se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo tudi prihodki, za katere do takrat še ni bilo prejeto plačilo in ki jih tudi ni bilo mogoče nikomur zaračunati Pasivne (udolgovljene) kratkoročne časovne razmejitve Pasivne (udolgovljene) kratkoročne časovne razmejitve, ki jih lahko razumemo kot dolgove v širšem pomenu besede, pa zajemajo: kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke Kratkoročni vnaprej vračunani stroški oziroma kratkoročni vnaprej vračunani odhodki nastajajo v poslovnem sistemu zaradi želje po enakomernem obremenjevanju dejavnosti oziroma zagotovitve enakomernega poslovnega izida, vendar se ti ob evidentiranju dejansko še niso pojavili Dejansko pa so to stroški, ki so že razporejeni po poslovnih učinkih kot stroškovnih nosilcih, čeprav še niso nastali, in odhodki, ki že vplivajo na poslovni izid, vendar prav tako še niso nastali Kratkoročno odložene prihodke poslovni sistem evidentira v primeru, ko še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve To pomeni, da ti kratkoročno odloženi prihodki, še ne vplivajo na poslovni izid Prav tako pa iz tega naslova ni običajnih obveznosti do kupcev, ki bi se štele kot dobljeni predujmi Namen časovnih razmejitev: časovno razmejevanje stroškov, odhodkov ali prihodkov na obdobja, na katera se nanašajo Pomembno je, da ugotovimo na kateri strani smo in to, kdaj prejmemo račun (na začetku AČR ali na koncu obdobja PČR) 11

12 19 Obrazloži namen izdelave izkaza denarnih tokov Namen: izkaz denarnih tokov se izdeluje za notranje potrebe proučevanje plačilne sposobnosti podjetja Praviloma ga sestavljamo vnaprej za krajše obdobje Izkaz denarnih tokov po SRS ni obvezen kot samostojen izkaz informacije o gibanju denarnih sredstev vsebuje izkaz finančnega izida po neposredni metodi 20 Vpliv časovnih razmejitev na poslovni izid obrazloži kako vplivajo na izid Aktivne časovne razmejitve: kratkoročno odloženi stroški: še ne vplivajo na poslovni izid, kratkoročni nezaračunani prihodki: se pojavijo, če se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo tudi prihodki, za katere do takrat še ni bilo prejeto plačilo Pasivne časovne razmejitve: - kratkoročno vnaprej vračunani stroški: stroški in odhodki, ki že vplivajo na poslovni izid, čeprav še niso nastali, - kratkoročni odloženi prihodki: še ne vplivajo na poslovni izid 21 Notranje revidiranje kaj je in zakaj je pomembno Notranje revidiranje: je kasnejše presojanje pravilnosti sistema računovodskega kontroliranja podatkov in zanesljivosti njegovega delovanja Notranje revidiranje mora biti organizirano kot samostojna organizacijska enota, odgovorna vodstvu Vloga notranjega revizorja je vzpostavitev sistema notranjih kontrol, da bo le ta deloval v skladu z zakoni in pravili, sodeluje pa tudi z analiziranjem pri ocenjevanju gospodarnosti in učinkovitosti izvajanja poslovnih funkcij Notranja revizija je nepogrešljiv sestavni del procesov upravljanja in vodenja ter pomembna opora managmentu v podjetjih in javnih institucijah 22 Obrazloži, kako se v praksi zbirajo informacije za izdelavo predračunov 23 Obrazloži, kako je računovodstvo povezano z ostalimi deli podjetja tj funkcionalnimi deli: nabava, proizvodnja, Računovodstvo je med vsemi informacijskimi funkcijami v podjetju najbolj pomembna, zato ker: Računovodstvo v podjetju je ena od najpomembnejših funkcij Je edina funkcija, ki evidentira vse dogodke v podjetju skupni imenovalec je denar; ter je edina dejavnost, ki kaže dobro ali slabo poslovanje oziroma se rezultati poslovanja kažejo v premoženju podjetja Računovodstvo je povezano z vsemi funkcionalnimi deli podjetja in beleži vse poslovne dogodke, ki so se zgodili v podjetju Ti dogodki so zabeleženi na knjigovodskih listinah (račun, dobropis, izdajnica,), ki se morajo iz vseh delov podjetja zbrati v računovodstvu Računovodstvo je tisto, ki evidentira poslovne dogodke znotraj podjetja, evidentira premike v materialu, surovinah, osnovnih sredstvih, ugotavlja stroške in jih evidentira in ugotavlja poslovni izid za enote znotraj podjetja 12

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE MITJA LONČAR Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Računovodstvo in finančno poslovanje Gradivo za 1. letnik Avtor: mag. Mitja Lončar, univ. dipl.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

2. RAČUNOVODSKE KATEGORIJE IN METODE

2. RAČUNOVODSKE KATEGORIJE IN METODE 2. RAČUNOVODSKE KATEGORIJE IN METODE 1. Ekonomske kategorije in odločanje -dinamične -statične Te kategorije vplivajo na finančni in poslovni izid. Nekatere kategorije so bolj pomembne, nekatere manj.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja V OBČINI VRHNIKA Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Vrhnika, januar 2016 KAZALO: 1 UVOD... 4 1.1 Pravne podlage

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1 Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA 5. vaje 1 5. Vaje: Planiranje in vloga analize poslovanja 5. vaje 2 1. Podjetje upravljajo. lastniki Kaj že vemo? 2. Ker je vir moči, lastnina imajo managerji

Διαβάστε περισσότερα

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TECH.SI

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TECH.SI Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TECH.SI PREGLED VSEBINE stran 1. POROČILO O POSLOVANJU DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA MP-TECH.SI ZA LETO 2008 2 1.1 PREGLED POSLOVANJA

Διαβάστε περισσότερα

Proizvajalna funkcija

Proizvajalna funkcija Proizvajalna funkcija in računovodske informacije za odločanje o proizvajanju učinkov mag. Darjana Vidic Vsebina predavanja 1. Opredelitev proizvajalne funkcije 2. Računovodske informacije za odločanje

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Dejavniki ekonomičnosti: potroški poslovnih prvin, cene za enoto poslovnih prvin. Če upoštevamo E = P/O potem še: prodajne cene proizvodov.

Dejavniki ekonomičnosti: potroški poslovnih prvin, cene za enoto poslovnih prvin. Če upoštevamo E = P/O potem še: prodajne cene proizvodov. Časovne metode amortiziranja: metoda enakih letnih zneskov metoda naraščajočih letnih zneskov metoda padajočih letnih zneskov linearna metoda s spremenjenimi stopnjami Izhajajo iz podmene, da ekonomska

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-ENERGY.SI

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-ENERGY.SI Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-ENERGY.SI PREGLED VSEBINE stran 1. POROČILO O POSLOVANJU DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA MP-ENERGY.SI ZA LETO 2008 2 1.1 PREGLED POSLOVANJA

Διαβάστε περισσότερα

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe 2. POGLAVJE φ Elastičnost povpraševanja: E x, Px = % Q x / % P x % Q x > % sprememba Q % P x > % sprememba P Ex, Px = ( Q x / Q x ) / ( P x /P x ) = (P x / Q x ) * ( Q x / P x ) Linearna funkcija povpraševanja:

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TURKEY.SI

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TURKEY.SI Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TURKEY.SI PREGLED VSEBINE stran 1. POROČILO O POSLOVANJU DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA MP-TURKEY.SI ZA LETO 2008 2 1.1 PREGLED POSLOVANJA

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

energično v prihodnost

energično v prihodnost energično v prihodnost Letno poročilo 2008 Naš vsakdan je preplet številnih situacij in razpoloženj. Skozi dan nas spremljajo različna počutja in stanja energije. Zaljubljen pogled, otroški nasmeh, pomoč,

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Gospodarjenje je zavestna človekova dejavnost, njen namen je zmanjšati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.

Gospodarjenje je zavestna človekova dejavnost, njen namen je zmanjšati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe. Poslovni proces: Poslovni učinki - proizvodi ali opravljene storitve Poslovni proces - proces opravljanja dejavnosti podjetja, rezultati so poslovni učinki (proizvodnja, storitvena in trgovska podjetja,

Διαβάστε περισσότερα

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar EKONOMIJA Mag. Božena Kramar KAJ JE EKONOMIKA Ekonomika je preučevanje evanje ravnanja ljudi v vsakdanjem življenju. ivljenju. (Alfred Marshall) Glavni cilj politične ekonomije v vsaki deželi eli je povečati

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s

Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s pomembnejšimi pojasnili Novo mesto, marec 2017 VSEBINA Podatki

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Proizvodnja in stroški

Proizvodnja in stroški Proizvodnja in stroški Teorija podjetja Proizvodnja je dejavnost, ki ustvarja sedanjo ali bodočo korist. S sedanjo koristnostjo razumemo proizvodnjo dobrin za končno potrošnjo, z bodočo koristnostjo pa

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

UČINKOVITOST, USPEŠNOST IN FINANCIRANJE PODJETJA UVOD. Finančne odločitve in investicijske odločitve. Finančne/investicijske odločitve 2/24/12

UČINKOVITOST, USPEŠNOST IN FINANCIRANJE PODJETJA UVOD. Finančne odločitve in investicijske odločitve. Finančne/investicijske odločitve 2/24/12 UČINKOVITOST, USPEŠNOST IN FINANCIRANJE PODJETJA UVOD doc. dr. Boštjan Aver Februar 2012 Finančne odločitve in investicijske odločitve Podjetje se mora ukvarjati s finančnimi odločitvami (pasiva) in investicijskimi

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

EKONOMIKA ZA INŽENIRJE VAJE 3

EKONOMIKA ZA INŽENIRJE VAJE 3 Univerza v Novi Gorici Poslovno-tehniška fakulteta Program: Gospodarski inženiring II. stopnje EKONOMIKA ZA INŽENIRJE VAJE 3 asist. Drago Papler, mag. gosp. inž. Program: Gospodarski inženiring II. stopnje

Διαβάστε περισσότερα

SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER Koper, november 2014

SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER Koper, november 2014 2014 SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER 2014 Koper, november 2014 KAZALO POSLOVNO POROČILO... 1 POMEMBNEJŠI PODATKI O

Διαβάστε περισσότερα

2 M Prazna stran

2 M Prazna stran 2 M52-70--3 Prazna stran 3 M52-70--3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor C E 2 C 3 C 2 E 2 C 22 B 32 E 3 B 3 C 23 D 33 C 4 D 4 C 24 B 34 E 5 B 5 B 25 C 35 D 6 D 6 C

Διαβάστε περισσότερα

IRENA VIHER 1 OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETJA

IRENA VIHER 1 OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETJA IRENA VIHER 1 OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETJA 1. UVOD Poznamo: - Knjigovodsko vrednost podjetja (je razlika med celotnimi sredstvi in celotnimi obveznostmi podjetja, kot izhaja bilance stanja) lastniški

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Ekonomika 1. dr. Mićo Mrkaić

Ekonomika 1. dr. Mićo Mrkaić Ekonomika 1 dr. Mićo Mrkaić Email: mico.mrkaic@fov.uni-mb.si Kaj je cilj tega predmeta? Pridobiti znanje za dobro gospodarjenje Pridobiti razumevanje za inteligentno branje novic Poglobiti razumevanje

Διαβάστε περισσότερα

LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014

LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 Celje, marec 2015 Letno poročilo za leto 2014, pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska

Διαβάστε περισσότερα

EKONOMIKA IN MENEDŽMENT PODJETJA MARIJA TURNŠEK MIKAČIĆ

EKONOMIKA IN MENEDŽMENT PODJETJA MARIJA TURNŠEK MIKAČIĆ EKONOMIKA IN MENEDŽMENT PODJETJA MARIJA TURNŠEK MIKAČIĆ Višješolski strokovni program: Urejanje podeželja in krajine Učbenik: Ekonomika in menedžment podjetja Gradivo za 1. letnik Avtorica: mag. Marija

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Abanka d.d. Ljubljana

Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALCI POSLOVANJA 2 Vodstvo UPRAVA BANKE 6 MNENJE UPRAVE 7 NADZORNI SVET 8 MNENJE NADZORNEGA SVETA 9 Poslovno poročilo SPLOŠNO

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Multivariatna analiza variance

Multivariatna analiza variance (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Obračun stroškov za toploto po dejanski porabi

Obračun stroškov za toploto po dejanski porabi REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO DIREKTORAT ZA ENERGIJO Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Obračun stroškov za toploto po dejanski porabi mag. Hinko Šolinc posvet Poslovanje

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov Mesečni pregled makroekonomskih podatkov november 2016 NLB d.d. Jaka Erpič Samostojni analitik za finančne trge 01 476 91 70 jaka.erpic@nlb.si EMU BDP (YoY) Inflacija (YoY) Industrijska proizvodnja (YoY)

Διαβάστε περισσότερα

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov Mesečni pregled makroekonomskih podatkov marec 2017 NLB d.d. Jaka Erpič Samostojni analitik za finančne trge 01 476 91 70 jaka.erpic@nlb.si EMU BDP (YoY) Inflacija (YoY) Industrijska proizvodnja (YoY)

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

Politična ekonomija. 3. Menjava in potrošnja ponudba in povpraševanje. 4. Proizvodnja in stroški. 5. Delitev Trg delovne sile in ekonomske blaginje

Politična ekonomija. 3. Menjava in potrošnja ponudba in povpraševanje. 4. Proizvodnja in stroški. 5. Delitev Trg delovne sile in ekonomske blaginje Politična ekonomija En kolokvij obvezen za pristop k izpitu (kar nad 15 točk se šteje k končnem izpitu) in dva neobvezna kolokvija. Izpit 8 vprašanj, pol strani na vprašanje, 2 do 3 so računske naloge

Διαβάστε περισσότερα

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA

Διαβάστε περισσότερα

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA POROČANJE USPEŠNOSTI Z NALOŽBO ZA UKREP»POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV«

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA POROČANJE USPEŠNOSTI Z NALOŽBO ZA UKREP»POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV« MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO REPUBLIKA SLOVENIJA www.mkgp.gov.si, e: gp.mkgp@gov.si Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana t: 01 478 90 00, f: 01 478 90 21 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013 Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo

Διαβάστε περισσότερα

Organizacija in struktura trga

Organizacija in struktura trga Organizacija in struktura trga Uvod: učinkovitost, tržne strukture, tržna moč Predmet obravnave Analiza podjetij in trgov Strateška konkurenca na različnih osnovah Cene Diferenciacija Oglaševanje Kako

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

Priprava proizvodnje PREGLED SNOVI. Model upravljanja proizvodnega sistema

Priprava proizvodnje PREGLED SNOVI. Model upravljanja proizvodnega sistema PREGLED SNOVI 1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE 2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES 3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA 4. ŠTUDIJ DELA 5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA 6. PRIPRAVA PROIZVODNJE 7.

Διαβάστε περισσότερα

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21 Zanesljivost psihološkega merjenja Osnovni model, koeficient α in KR- Osnovni model in KTT V kolikšni meri na testne dosežke vplivajo slučajne napake? oziroma, kako natančno smo izmerili neko lastnost.

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

,..., y T imenujemo časovna vrsta.

,..., y T imenujemo časovna vrsta. ČASOVNE VRSTE. UVOD Številsko spremenljivko Y opazujemo v času. Podatki se nanašajo na zaporedna časovna obdobja t, t,..., t T. Statistično vrsto y, y,..., y T imenujemo časovna vrsta. T dolžina časovne

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE

Διαβάστε περισσότερα

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3

Διαβάστε περισσότερα

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi 1. Izpeljite Binomsko porazdelitev in pokažite kako pridemo iz nje do Poissonove porazdelitve? 2. Kako opišemo naključne lastnosti

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)

Διαβάστε περισσότερα

Kaskadna kompenzacija SAU

Kaskadna kompenzacija SAU Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su

Διαβάστε περισσότερα

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov) Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah

Διαβάστε περισσότερα