Geografski vestnik 88-2, 2016,

Transcript

1 Geografski vestnik 88-2, 2016, Kronika KRONIKA Med na rod na ja mar ska od pra va Zve ri njačke rupe 2016 Lov ćen, Črna gora, Med 30. ju li jem in 14. av gu stom je v osred njem delu go rov ja Lov ćen (sli ka 1) po te ka la med na rodna ja mar ska od pra va Zve ri njačke rupe Že tret ja od pra va na to ob močje je pod or ga ni za ci jo Ja mar - ske ga klu ba Brežice združila 23 ra zi sko val cev. Od pra ve so se ude ležili člani pe tih slo ven skih ja mar skih društev in si cer Ja mar ske ga klu ba Brežice, Ja mar ske ga klu ba Novo me sto, Ja mar ske ga društva Lo ga - tec, Ja mar ske ga klu ba Krka in Ja mar ske ga društva Car nium Kranj ter ja mar ji s Črne gore, Hr vaške, Šved ske ter Ru si je. Go rov je Lov ćen ob se ga oko li 200 km 2 ve li ko ob močje med Ko tor jem, Ce ti njem in Bud vo. Gra di - jo ga jur ski in tria sni ap nen ci ter do lo mi ti, za ra di ka te rih je po vršje močno za kra se lo. Oro graf ski dvig in to ple zračne mase iz nad Ja dran ske ga mor ja pris pe va jo let no oko li 4600 mm pa da vin. Po vršin ska voda se za ra di ve li ke ga de leža kar bo nat nih pa da vin po jav lja le lo kal no, večji del vode pa iz kraškega ma si - va iz te ka v iz vi rih ob oba li. Lov ćen je bil v plei sto ce nu po le de nel in nje gov osred nji del je bil pre krit s prib ližno 300 m de be lim le de niškim po kro vom. Os tan ki le de niškega de lo va nja so še da nes vid ni v obli - ki obrušene ga po vršja, le de niških po dov, ko tanj in mo ren. Vsi dejavniki, ki vpli va jo na raz voj kraškega po vršja so močno vpli va li tudi na raz voj glo bo kih kraških bre zen. V le tih 2010 in 2014 sta bili tako na ob močju Zve ri njačkih rup or ga ni zi ra ni dve med na rod ni ja - mar ski od pra vi, ki sta po te ka li v so de lo va nju z Na cio nalnim par kom Lov ćen. Ra zi sko val no ob močje se raz pro sti ra na oko li 2 km 2 na nad mor skih višinah med 1200 in 1400 m, zato tu glo bin ski po ten cial pre se ga mejo 1000 m. S si ste ma tičnimi ra zi ska va mi je bilo od kri tih 56 no vih bre zen, med nji mi jih je bilo 22 tudi doku men ti ra nih. Z iz je mo brez na Si stem Pala ska la (sli ke 3 6), no be no iz med bre zen ni pre se glo glo bi no 100 m, zato je bil večji del ra zi skav us mer jen na ome nje ni jam ski si stem. V prvi od - pra vi je bilo brez no ra zi ska no do glo bi ne 183 m. Leta 2014 je bilo brez no»po glob lje no«do glo bi ne 453 m. Za ra di iz jem ne ga po ten cia la za ra zi ska ve v Si ste mu Pala ska la, še ne ra zi ska ne ga kraškega te re na in bre - zen ter do brih od no sov z Na cio nal nim par kom Lov ćen ter do mačini, je bila v letu 2016 na to ob močje or ga ni zi ra na nova od pra va. Za po tre be od pra ve je bil na južnem robu na se lja Do lo vi po stav ljen večji baz ni ta bor (sli ka 2), ki je pred stav ljal od lično iz ho dišče za ra zi ska ve. Ker je bila glav ni na ra zi skav tudi to krat us mer je na v Si - stem Pala ska la, je bila ena iz med prvot nih na log vzpo sta vi tev te le fon ske li ni je med brez nom in baz nim ta bo rom. Brez no je bilo tre ba po nov no opre mi ti s sta tičnimi vrv mi ter raz širi ti ne ka te re ožine v mean - drih, ki so oteževa le pre našanje težkih trans port nih vreč v glo bi no. Ko je bilo brez no oprem lje no do glo bi ne do sežene v letu 2014, so se pričele si ste ma tične ra zi ska ve v na dalj njih de lih. Na kon cu večjega mean dra je bilo od kri to 70 m glo bo ko brez no večjih di men zij. Dno brez na je po su to z večjimi ska lami, oko li 10 m stop nja nad dnom, ki je bila teh nično pre ple za na, pa je raz kri la pre hod v 70 m dol go, 50 m širo ko in 40 m vi so ko dvo ra no (sli ka 5). Tudi tu je bilo dno dvo ra ne po su to z ogrom ni mi kam ni ti mi blo ki, ki so bili po ne kod ve li ko sti eno družin ske hiše. Ob robu dvo ra ne je bil na glo bini oko li 500 m po - stav ljen pod zem ni bi vak (sli ka 6), ki je omo gočal večdnev ne ra zi ska ve. Obe nem je bila do bi va ka vzpo stav lje na tudi te le fon ska ko mu ni ka ci ja z baz nim ta bo rom, ki je omo gočala lažjo or ga ni za ci jo ter po sre do va nje in for ma cij o mo re bit nih ne vihtah, ki bi ogrožale ra zi ska ve. Pre gled dna dvo ra ne ni pri - ne sel re zul ta tov, zato je bilo na da lje va nje brez na od kri to na dnu 70 m brez na, kjer se je od pi ral pre hod v vod ni rov. Po tem, ko je bil raz šir jen pre hod v po do ru, so ra zi sko val ci v šte vil nih stopnjah ra zi ska li oko li 500 m vod ne ga rova vse do glo bi ne 667 m. Na tem me stu je večji po dor ni stožec po nov no za prl pre hod in ob li ko val manjše je zer ce. Močan pre pih na ka zu je na da lje va nje brez na, zato bo v pri hod nji od pra vi tre ba ener gi jo us me ri ti v od ko pa vanje po do ra. V času od prave je bilo iz ve de nih tudi več te ren skih ra zi skav, na ka te rih so bile lo ci ra ne nove jame. Obe nem so bila ra zi ska na in do ku men ti ra na tri nova brez na, pri čemer je bila v Brez nu Di rek tor dosežena 169

2 Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016 glo bi na 168 m. Ra zi ska ve v Si ste mu Pala ska la so pri ved la do od krit ja jam skih živa li kot so: bele pi jav - ke, bele po stra ni ce in manjši dežev ni ki, zato bo tre ba v pri hod no sti k so de lo va nju pri teg ni ti tudi spe leo bio lo ge. Ver jet no pa lah ko med naj večje us pe he od pra ve uvr sti mo ho mo ge no de lo va nje ra zi sko - val ne eki pe ter izo sta nek poškodb. Ude leženci so ob baz nem ta bo ru pri pra vi li tudi manjšo ple zal no ste no, na ka te ri so zna nje vrv nih teh nik pre ne sli na do mače ja mar je. Med na rod na ja mar ska od pra va Zve ri njačke rupe 2016 je po te ka la ob pod po ri šte vil nih or ga ni za - cij, kot so Nacio nal ni par ko vi Crne Gore, Na cio nal ni park Lov ćen, Agen ci ja za zaštitu život ne sre di ne Crne Gore, Aso cia ci ja spe leo loških društava Crne Gore ter Ja mar ska zve za Slo ve ni je. Pod po ro ja mar - ski od pra vi je v ok vi ru raz pi sa EuroSpeleoProjects iz ka za la tudi Evropska spe leo loška zve za. Slika1:OsrednjidelLovćenaz najvišjimavrhovomaštirovnik(1749 m)injezerskivrh(1659 m). TOMAŽGRDIN Slika2:Baznitaborv južnemdelunaseljadolovinasevernemobrobjuzverinjačkihrup. TOMAŽGRDIN 170

3 Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika TOMAŽGRDIN Slika3:Vhodv jamosistempalaskalaseje razviloblokalnemprelomu. TOMAŽGRDIN Slika4:Raziskovalciv 57 mglobokembreznu v SistemuPalaskala. TOMAŽGRDIN Slika5:Kamnitiblokinakoncuvečjedvorane,velike m. 171

4 Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016 Slika6:Naglobiniokoli500 mjebilnatemmestuvzpostavljenjamskibivak,kijeomogočaldaljše bivanjev podzemlju. TOMAŽGRDIN Več in for ma cij o med na rod nih ja mar skih od pra vah na ob močju Zve ri njačkih rup lah ko pri do bite na splet nem na slo vu: ri njac ke-rupe.si/. Jure Tičar Ra zi sko val ne igral ni ce na ZRC SAZU Ljub lja na, Po le ti 2016 so bile na Znans tve no ra zi sko val nem cen tru Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no - sti že dva naj stič or ga ni zi ra ne ra zi sko val ne igral ni ce z na slo vom»igraj mo se zna nost«. V pre te klih le tih se je po tr di la dom ne va, da se želi jo otro ci sko zi igro pred vsem spro sti ti, med se boj no spoz na va ti in družiti vse ka kor pa tudi kaj no ve ga vi de ti in naučiti. Zato je bilo tudi v le tošnjem letu or ga ni zi ra nih več te - mat sko raz no vrst nih igral nic, ki so jih vo di li člani po sa mez nih ra zi sko val nih inšti tu tov ZRC SAZU ka kor tudi zu na nji sodelav ci. Že vsa leta do slej jih ob li ku je in koor di ni ra Cen ter za pred sta vi tve ne de jav no - sti ZRC SAZU pod vods tvom dr. Bre de Čebulj Saj ko. De lav ni ce so po te ka le tri ted ne in so bile raz de lje ne na po ljud no-znans tve ne vse bi ne ter na me nje ne otro kom sta rim od 6 do 14 let. Vsak te den je bil ob li - ko van za eno sku pi no, v ka te ri je bilo prib ližno 15 otrok. So de lu joči inšti tu ti in os ta li zu na nji iz va jal ci so or ga ni zi ra li svoj te mat ski dan. Sre dišče igral niškega do ga ja nja je bila dvo ra na Zem lje pi sne ga mu - ze ja Geo graf skega inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, gle de na temo in pro gram pa so otro ci obi ska li še šte vil ne dru ge lo ka ci je. Geo graf ski dan smo vo di li Pri mož Gašpe rič iz Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, Moj ca Zajc, dok tor ska štu dent ka et no lo gi je in kul tur ne an tro po lo gi je in pe da gog Miha Le vin ger. Tematika le tošnje geo graf ske igral ni ce je bila ra zi sko va nje mest nih vod nih zem ljišč, ki jih je us tva ril ali preobli - ko val člo vek v raz ličnih ob dob jih raz vo ja me sta Ljub lja na gle de na po tre be in želje meščanov. Igralnico smo zato poi me no va li»ra zi sko va nje mest nih voda«. Te me lji la je na te ren skem delu in ra zi sko va nju 172

5 Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika PRIMOŽGAŠPERIČ Slika1:Orientacijainiskanjelokacijenazemljevidu. PRIMOŽGAŠPERIČ Slika2:Izdelavaterenskegaplakata. 173

6 Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016 hi dro loških po ja vov ter nji ho vih značil no sti na iz bra nih ob močjih me sta Ljub lja na. Za iz ved bo pro - gra ma smo iz bra li na sled nje lo ka ci je: rib nik ob ti vol ski Čol nar ni ter preob li ko va ne stru ge po to kov Glinščice in Gra daščice. Po uvod ni pred sta vi tvi smo se na krat ko pred sta vi li, nato pa so vo di te lji otro ke sez na ni li s po te - kom geo graf ske ga dne. Sku pi no so se stav lja li štiri de kle ta in de set fan tov, sta rih med 6 in 12 let. Iz dvo ra ne Zem lje pi sne ga mu ze ja smo se peš od pra vi li pro ti rib ni ku ob ti vol ski Čol nar ni, ki je za ni miv pri mer»mest - ne vode«. Že na prvi točki so se mo ra li mla di geo gra fi naj prej»naj ti«ozi ro ma orien ti ra ti v pro sto ru (sli ka 1). Po ma ga li smo si z zem lje vi dom Ljub lja ne in kom pa som. Ob tem smo mla dim ra zi sko val cem pred sta - vi li kar to graf ske značil no sti pri ka za po vršin skih vod nih po ja vov ter os ta lih kar to graf skih ele men tov na zem lje vi du. Pred začet kom dela smo se raz de li li v tri sku pi ne. Vsa ka od sku pin je pre je la pra zen pla kat ter poseb - no te mat sko»vod no«mapo z de lom načrta me sta Ljub lja ne in te ren ski mi li sti. Spoz na va nje mest nih vod je po te ka lo s po močjo vprašanj na vna prej pri prav lje nih de lov nih li stih. Značil no sti vode smo do - ločali tako, da smo iz bra li us trez no do stop no me ril no me sto, kjer smo do ločili glo bi no, bar vo in vonj vode, iz me ri li tem pe ra tu ro zra ka in vode ter s p H li stiči do ločili nje no kislost ozi ro ma ba zičnost. Rezul - ta te smo vpi sa li na de lov ni list, ki smo ga pri le pi li na pla kat. Pla kat je na sta jal spro ti (sli ka 2). Začeli smo ga iz de lo va ti na prvi točki in ga na vsa ki na sled nji do - pol ni li. Pred stav ljal je glav ni re zul tat de lav ni ce, saj je prika zo val iz mer je ne in ugo tov lje ne re zul ta te ra zi sko val ne ga dela. Po iz pol ni tvi vseh de lov nih ob vez no sti pr ve ga vzorčnega ob močja, smo se od pra vi li do dru ge točke, ki je bila ob potoku Glinščica, v bližini žival ske ga vrta. Tam smo po leg os ta le ga iz me ri li hi trost vode, ki smo jo me ri li na pre prost način. Iz me ri li in oz načili smo raz da ljo med dve ma točkama, v vodo spu - sti li ve ji co, list ali kaj po dob ne ga ter me ri li čas, ki so ga omenjeni»plov ci«po tre bo va li od ene do dru ge točke. S po močjo dob lje nih po dat kov smo izračuna li hi trost vode v po to ku. Re zul ta te smo pre tvo ri li Slika3:HojapozaraščenistrugiGlinščice. PRIMOŽGAŠPERIČ 174

7 Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika in pri mer ja li med se boj ter ugo to vi li, da je bila hi trost Glinščice prib ližno 1 km/h, kar je ve li ko počas - ne je od pov prečne hi tro sti hoje odra sle ga člo ve ka, ki znaša 5 km/h. Po se bej za ni mi vo je bilo na da lje va nje poti po umet no preob li ko va ni be ton ski stru gi spod nje ga toka Glinščice, ki se vije med po zi da ni mi zem ljišči Viča. Ker stru go že dlje časa niso očis ti li rast ja, so po - sa mez ni deli pred stav lja li pra vo»džun gel sko«vzdušje (sli ka 3). Iz te»žabje«pers pek ti ve so bile hiše, želez niška pro ga, Tržaška ce sta in os ta li ob jek ti opa zo va ni po vsem iz dru ge ga gle dišča, kot smo ga va - je ni kot»na vad ni«pešci. Po stru gi smo hodili do so točja po to kov Glinščice in Gra daščice. Tik za so točjem se je na ha ja la zad nja točka, kjer so otro ci po vsem sa mo stoj no opra vi li vse me ri tve na po to ku Glinščica. Ko so vse po dat ke za pi sa li v de lov ni list, so do končali pla kat. Z ri sa njem, pi sa njem in lep lje njem so za - pol ni li praz ne pro sto re, da je pla kat do bil pečat po sa mez ne sku pi ne. Nato smo pos pra vi li vso opre mo, se sko zi gost na sad vi so kih in va ziv nih rast lin pre bi li iz močno za raščene stru ge ter sku paj odšli do našega iz ho dišča v sre dišču me sta. Le tošnjo geo graf sko de lav ni co smo za ra di šte vil nih po let nih ak tiv no sti iz ved li le en krat. Za ra di ne - sta no vit ne ga vre me na pred geo graf skim dnem, smo ime li or ga ni za tor ji pri pravlje nih več raz ličic poti. Kljub vre men skim na po ve dim, je pad la le majh na ko ličina pa da vin, zato smo lah ko iz ved li raz ličico poti s po ho dom po zelo za raščeni stru gi Glinščice. Spre mem ba vre me na je po skr be la za del no oh la - di tev, kar se je poz na lo pri hoji in so de lo va nju. Pri mož Gašpe rič 27. Evrop ska den droe ko loška de lav ni ca Kranj ska Gora, V Kranj ski Gori je bila med 12. in 18. sep tem brom or ga ni zi ra na 27. Evrop ska den droe ko loška de - lav ni ca, ki po ve zu je štu den te ter stro kov nja ke s po dročja den dro lo gi je. Le tošnja de lav ni ca je po te ka la na obrob ju Tri glav ske ga na rod ne ga par ka ozi ro ma na tančneje v Vili Šumi ca pri Kranj ski Gori, kjer je bil iz ve den večji del ra zi sko val nih ak tiv no sti. De lav ni co so or ga ni zi ra li Goz dar ski inšti tut Slo ve ni je, Na - ravoslov no teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Švi car ski zvez ni inšti tut za ra zi sko va nje goz dov, sne ga in po kra ji ne, Uni ver za v Šle zi ji (Polj ska) ter Uni ver za v Pa do vi (Ita li ja). De jav no sti so po kri va le ce lo ten spek ter den dro lo gi je ter obe nem spod bu ja le po ve zo va nje znanj raz - ličnih ra zi sko val nih dis ci plin. Delo je bilo raz de lje no v pet raz ličnih sku pin gle de na obrav na va no po dročje den dro lo gi je. Iz ve de na so bila šte vil na pre da va nja o glav nih obrav na va nih te ma ti kah, zno traj po sa mez - nih sku pin pa je bilo izve de no te ren sko delo, pri pra va vzor cev ter nji ho va ana li za. Ob za ključku dela po sa mez ne sku pi ne, so bile po da ne ugo to vi tve ra zi skav, s čimer so ude leženci pris pe va li k obo ga ti tvi poz na va nja ob močja Kranj ske Gore, do li ne Pišnice in oko li ce pre la za Vršič. Le tošnje de lav ni ce se je ude ležilo 29 štu den tov in stro kov nja kov s po dročja den dro lo gi je in den - droe ko lo gi je s Hr vaške, Nem čije, Bel gi je, Ve li ke Bri ta ni je, Ni zo zem ske, Ita li je, Ka na de, Bel gi je, Čila, Švice ter Slo ve ni je. Med obrav na va ni mi dis ci pli na mi so bile: den dro kli ma to lo gi ja, den droar heo lo gi ja, ana to mi ja lesa, den droe ko lo gi ja ter den dro geo mor fo lo gi ja. Po dročje den dro kli ma to lo gi je upo rab lja po dat ke o sta ro - sti dre ve snih bra nik, ki jih sta ti stično pri mer ja z me teo ro loškimi po dat ki. Na pod la gi ana liz lahko ra zi sko val ci re kon strui ra jo pre te kle pod neb ne po go je na po sa mez nem ob močju. Za pri do bi va nje po - dat kov o»dalj ni«pre te klo sti so še po se bej pri mer na dre ve sa, ki ra ste jo na višjih nad mor skih višinah, fo sil ni les ter les, ki je bil od krit pri ar heo loških ra zi ska vah. Den droar heo lo gi ja preučuje les, ki je bil upo rab ljen na sta rejših ob jek tih z na me nom pri do bi va nja in for ma cij o pre te kli rabi zem ljišč in gozdov, teh no lo gi ji ob de la ve lesa ter živ lje nju v pre te klo sti. Z in ter dis ci pli nar nim pri sto pom lah ko zago to vi po - dat ke o upo rab lje nih dre ve snih vr stah za grad njo, iz vo ru lesa ter sta ro sti grad nje. Ana to mi ja lesa se v zad njem ob dob ju pred vsem pos veča zgrad bi gr mov nic in ze lišč, saj rast bra nik pri njih ni po go je na z ra stiščnimi po go ji ter ve li kost jo rastlin. Za ra di tega ra zi ska ve na tem po dročju pri našajo šte vil na nova spoz na nja o ra sti suhe sno vi v rast li nah ter raz po re di tvi og lji ka na ob močju mej nih ra stiščnih po gojev, 175

8 Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016 Slika1:Udeleženci27.evropskedendroekološkedelavnicev dolinitamar. ANDREJŠMUC Slika2:Vzorčenjepoškodovanihdrevesv dolini Pišnicev okvirudendrogeomorfološkihraziskav. RYSZARDKACZKA 176

9 Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika kjer so rast li ne še po se bej občut lji ve na okolj ske spre mem be. Den droe ko lo gi ja se posveča ra zi ska vam od zi va dre ves na raz lične okolj ske de jav ni ke, pri čemer je naj večji pou da rek na me njen skraj nim okoljskim de jav ni kom. Dre ve sa so lah ko pod vržena skraj nim biot skim de jav ni kom, kot so po večano šte vi lo žuželk in člo ve kov vpliv na gozd (redčenje goz da, spra vi lo lesa) ali skraj nim abiot skim de jav ni kom, kot so suša, požari, žled, pla zo vi. Den dro geo mor fo lo gi ja nam omo goča preučeva nje di na mi ke geo mor fo loških proce - sov v po kra ji ni, še po se bej po bočnih, rečnih, le de niških ter eol skih pro ce sov. Pri preučeva nju se osre do toča na poškod be dre ves, ki se na stres od zi va jo s pri la go di tvi jo ra sti dre ve snih bra nik. Takšne spre mem - be v ra sti po da ja jo in for ma ci je o geo mor fo loških do god kih v pre te klih de set let jih ali celo stolet jih. Pri dob lje ni po dat ki se po tem pri mer ja jo tudi z raz ličnimi okolj ski mi po dat ki (na pri mer ko ličino pa - da vin, po tre si) ter člo ve ko vi mi po se gi v pro stor. PETRADOEVE Slika3:PreučevanjegrmovnicinzeliščobdrevesnimejinapobočjihMaleMojstrovke;v ozadjuvršič inprisojnik. ANDREJŠMUC Slika4:Vzorcidrevesnihdebelpripravljeninanadaljnjoanalizo. 177

10 Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016 Te ren sko delo v ok vi ru den dro geo mor fo loške sku pi ne je po te ka lo v do li ni Pišnice (sli ka 2), kjer smo se osre do točili na vzorčenje dre ves ob rečni stru gi Pišnice ter na ob sežnem vršaju Ruševe ga grab na. Ob rečni stru gi so bili od vze ti vzor ci dre ves, ki so ime li za ra di vi so kih voda vid ne poškod be v skor ji ter vzor ci dre ves, ki so se jim za ra di pre meščanja se di men tov v stru gi raz vi li se kun dar ni ko re nin ski si - ste mi. Na vršaju Ruševega grab na smo se osre do točili na po dob ne poškod be dre ves, ki so rast la na sti ku vršaja z rečno stru go, rob nem in osred njem delu vršaja ter na ne poško do va na dre ve sa na re fe renčnih me stih ob vršaju. Po od vze mu več kot sto vzor cev (pre težno vzor ci smrek) je sle di lo nji ho vo sušenje ter na meščanje na le se ne no sil ce (sli ka 4). Vzor ci so bili nato zbrušeni in tako pri prav lje ni na ske ni ra - nje z vi so ko ločlji vost jo. Sle di la je dol go traj na di gi ta li za ci ja in me ri tve s po močjo pro gram ske ga orod ja CDendro in CooRecorder. S po močjo pri mer ja ve raz po re di tve gra fov po sa mez nih in re fe renčnih vzor cev so bila nato do ločena ob dob ja, v ka te rih so na sta le poškod be na dre ve sih ozi ro ma po sle dično po sa mez ni hi dro-geo mor fo loški do god ki (po pla ve, dro bir ski to ko vi). In ten ziv no delo na de lav ni ci je vsak dan po te ka lo od ju tra do poz nih večer nih ur, zato so lah ko ude - leženci pri do bi li ve li ko prak tičnih in teo re tičnih iz kušenj s po dročja den dro lo gi je. V ok vi ru te ren ske ga dela so obi ska li tudi do li no Ta mar, ter se spoz na li z ne dav ni mi razi ska va mi vršajev, kjer so bile upo - rab lje ne den dro geo mor fo loške me to de. Sproščeno vzdušje je pris pe va lo tudi k iz me nja vi šte vil nih mnenj in ob li ko va nju no vih idej o pri hod nji upo ra bi den dro lo gi je in nad grad nji ra zi sko val nih me tod. Več in for ma cij o 27. evrop ski den droe ko loški de lav ni ci si lah ko pre be re te na splet nem na slo vu: dro2016.goz dis.si/. Jure Tičar Prva de lav ni ca pro jek ta SMART-MR: Par ti ci pa tiv no pro met no načrto va nje Ljub lja na, Sep tem bra se je iz te kel prvi se me ster pro jek ta SMART-MR, v ka te rem smo pri pra vi li Statusreport, ki po nu ja pre gled sta nja na po dročju pro met ne ga načrto va nja v vseh os mih vključenih me tro po li tan - skih re gi jah (Oslo-Akers hus, Göte borg, Hel sin ki, Bu dim pešta, Ljub lja na, Rim, Por to in Bar ce lo na), ko mu ni ka cij ski načrt ter prvi po dro ben pre gled par ti ci pa tiv ne ga pro met ne ga načrto va nja, ki je tla ko - val pot prvi de lav ni ci pro jek ta. Ta je v or ga ni za ci ji Geo grafskega inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Re gio nal ne raz voj ne agen ci je Ljub ljan ske ur ba ne re gi je po te ka la med 15. in 16. sep tem brom v Ljub - lja ni. Na de lav ni ci smo se pos ve ti li vključeva nju jav no sti in de ležni kov v pro met no načrto va nje. 52 ude ležen cev iz osmih vključenih držav je na de lav ni ci raz prav lja lo, koga vključeva ti v pro met no načrto - va nje in kako. Za uvod v raz pra vo so pred stav ni ki vseh os mih re gij pred sta vi li pri me re do brih in sla bih praks, čemur je sle di la raz pra va po sku pi nah, kjer so pred stav niki me tro po li tan skih re gij iz me nje va li svo je iz kušnje. Na men de lav ni ce je bil, da ude leženci v raz pra vi po glo bi jo poz na va nje raz ličnih si ste - mov načrto va nja in pri do bi jo do dat ne kom pe ten ce s poz na va njem do brih praks, is ka njem si ner gij in iz me nja vo zna nja. Z me to do loškega vi di ka so se ude leženci raz de li li v štiri sku pi ne; vsa ko od njih sta us mer ja la mo - de ra tor in za pi sni kar. Pri tem smo ob li ko vali dva sklo pa vprašanj, kar je v prak si po me ni lo, da sta po dve sku pi ni obrav na va li iste teme. Ker so se sku pi ne po pol ure za me nja le, so vsi ude leženci so de lo va li pri raz pra vi na obeh vse bin skih sklo pih. Po skle pu raz prav v sku pi nah so bili re zul ta ti pred stav lje ni na ple nar nem delu, kjer smo sku paj raz prav lja li o mo re bit nih raz li kah med sku pi na mi ozi ro ma nji ho vi - mi ugo to vi tva mi. V sklo pu»koga vključiti v pro met no načrto va nje«smo go vo ri li o pred no stih in sla bo stih par ti ci - pa tiv ne ga načrto va nja ter o par ti ci pa tiv nem načrto va nju v pri me ru ve li kih/re gio nal nih pro jek tov in pro gra mov. V sklo pu»kako vključiti v pro met no načrto va nje«smo obrav na va li od nos med načrto val ci, urad - ni ki, po li ti ki in jav nost jo pri načrto va nju manj pri ljub lje nih ukre pov ter uporabo par ti ci pa tiv ne ga načrto va nja v prak si. 178

11 Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika MARKOZAPLATIL Slika:Udeležencidelavnicez evropskokomisarkozamobilnostinprometvioletobulc. Po leg de lav nic smo po slušali pre da va nje Mag nu sa Ljun ga iz Göte bor ga, ki je pred sta vil te me lje par - ti ci pa tiv ne ga pro ce sa na pri me ru uva ja nja zgoščeval ne tak se v Göte bor gu, part ner ji pa so pred sta vi li tudi raz lična elek tron ska orod ja, ki omo gočajo jav no par ti ci pa ci jo. Kot slo ven ski pri mer je bila pred - stav lje na plat for ma Pred la gam vla di ( la gam.vla di.si/). Dru gi dan je ob pr vem dne vu Evrop ske ga ted na mo bil no sti de lav ni co obi ska la tudi evrop ska ko - mi sar ka za mo bil nost in pro met Vio le ta Bulc, ki je pou da ri la po men evrop skih mest pri raz vo ju traj nost ne mo bil no sti in izra zi la pričako va nje, da bo k no vim rešit vam na tem po dročju pris pe val tudi pro jekt SMART-MR. Re zul ta ti de lav ni ce bodo ob jav lje ni na splet ni strani pro jek ta: ter re geu ro pe.eu/smart-mr/. Ja nez Na red Srečanje v ok vi ru pro jek ta»po ve zo va nje hi dro-geo mor fo loških ra zi skav v Evro pi«pra ga, Češka, V ok vi ru pro jek ta ConnectingEuropeanConnectivityResearch (Po ve zo va nje hidro-geo mo ro loških ra zi skav v Evro pi), ki je fi nan ci ran v ok vi ru evrop ske ga so de lo va nja COST (EuropeanCooperationin ScienceandTechnology), je bilo ko nec sep tem bra or ga ni zi ra no srečanje v Pra gi. Po srečanju v Wa ge - nin ge nu (Ni zo zem ska) ko nec av gu sta 2014 (glej po ročilo v Geo graf skem vest ni ku 86-2) in Dur ha mu (Združeno kra ljes tvo) sre di sep tem bra 2015, je bilo to tret je osred nje let no srečanje pro jek ta. Četr to in hkra ti za ključno osred nje srečanje bo spom la di 2018 v Pa do vi (Ita li ja). Med temi osred nji mi srečanji po te ka jo manjši se stan ki v ok vi ru po sa mez nih de lav nih po dročij pro jek ta, manjši te ren ski sim po zi ji (glej ru bri ko Kro ni ka v prvi le tošnji šte vil ki) ter go sto va nja po sa mez ni kov na so de lu jočih inšti tu ci jah. To krat no srečanje so or ga ni zi ra li na praški Grad be ni fa kul te ti in je v po te ka lo v ob li ki vab lje nih pre da vanj, us mer je nih po go vo rov na iz bra no temo v okvi ru de lav nih po dročij (sli ka 1) ter pred sta vitev 179

12 Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016 Slika1:Delonaprojektupotekav manjšihskupinahv oblikiusmerjenihpogovorovnaizbranotemo v okvirudelavnihpodročijprojekta.dognanjaiztakšnihpogovorovsopoznejepredstavljenavsem udeležencem. MATIJAZORN Slika2:Hradčanis praškimgradomsobilidodrugepolovice18.stoletjasamostojenonaselje.pozneje sopostalidelzdruženekraljeveprestolnice. MATIJAZORN 180

13 Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika MATIJAZORN Slika3:PodHradčani,nanasprotnembreguVltave,je»staromesto«,dokateregavodiznamenitKarlov most,kisogapodpokroviteljstvomkraljakarlaiv.začeligraditisredi14.stoletjaindokončaliv začetku 15.stoletja. po ster jev ude ležen cev. Ude ležilo se ga je bli zu sto ude ležen cev, ki so po slušali 13 vabljenih pre da vanj. Pred stav lje nih je bilo še bli zu 30 po ster jev, manj kal pa tudi ni vo den og led starega mest ne ga je dra (sli - ki 2 in 3). Povzet ki pre da vanj in po ster jev so do stop ni na splet nem na slo vu: nec teur.info/ pra gue-con fe ren ce-ab stracts/, več o sa mem pro jek tu pa si je moč pre bra ti na splet ni stra ni pro jek ta: nec teur.info/. Za leto 2017 je v načrtu iz da ja po seb ne števil ke re vi je LandDegradationandDevelopment, v ka te - ri bodo ob jav lje ni član ki, ki za de va jo vseh pet de lav nih po dročij pro jek ta: (1) teo ret ske pod la ge, (2) meritve, (3) mo de li ra nje, (4) upo rab ni po dat ki, ter (5) pre hod iz ra zi skav k traj nost ne mu upravljanju s pro sto - rom in vo da mi. Z da tu mom ja nuar 2017 pa je že izšla, si cer ne ne po sred no po ve za no s projek tom, po - seb na šte vil ka re vi je Geomorphology, ki ima na slov»connectivityingeomorphology«( /j.geo morph ). Ma ti ja Zorn Uvod ni se sta nek za pro jekt MEDfEST Ljub lja na, Ko nec no vem bra je bil v Ljub lja ni od skočni se sta nek part ner jev pri pro jek tu z naslovom MediteranianCulinaryHeritageExperiences:HowtoCreateSustainableTouristDestinations (Sre do zem ska ku li na rična de diščin ska iz kušnja: kako us tva ri ti traj nost no tu ri stično de sti na ci jo) ozi ro ma krat ko MEDFEST. Pro jekt no sku pi no po leg so de lav cev Geograf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, ki je vo dil ni part ner, se stav lja jo Po dežel sko raz voj no združenje (AssociazioneSviluppoRurale) iz Um bri - je (Ita li ja), Inženir ska šola PURPAN (Ecoled IngénieursdePURPAN) iz Tou lou sa (Fran ci ja), Uni ver za 181

14 Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016 Slika:Udeležencisestanka. MATJAŽGERŠIČ v Bar celoni (UniversitatdeBarcelona) (Špa ni ja), Agen ci ja za raz voj po deželja Is tre (Agencijazaruralni razvojistred. o. o.) iz Pa zi na (Hr vaška), Teh no loški inšti tut He ra klion ske zbor ni ce za tr go vi no in indu - stri jo (ΤεχνικέςΣχολέςΕπιμελητηρίουΗρακλείου) iz Irak lio na (Grčija), Društvo za raz voj in ak tiv no držav ljans tvo In Loco (AssociaçãoInLoco) iz Fara (Por tu gal ska) ter Združenje te mat skih cen trov Troo dos (ΔίκτυοΘεματικώνΚέντρωνΤροόδους) iz Troo do sa (Ci per). V pro jek tu so de lu je tudi 11 pri druženih part nerjev. Glav ni na men pro jek ta je op le me ni ti ti pično tu ri stično iz kušnjo Sre do zem lja s ku li na rično de diščino obal ne ga za led ja in tako vpli va ti na raz voj običajno tu ri stično manj raz vi te ga, a z raz noliko ku li na rično po nud bo bo ga te ga pro sto ra. Prvi dan uvod ne ga se stan ka je bil na me njen spoz na va nju so de lu jočih or - ga ni za cij in so de lav cev ter te melj ni pred sta vi tvi pro jek ta, dru gi dan pa obrav na vi vse bin po sa mez nih de lov nih pa ke tov. Vod ja pro jek ta Da vid Bole je naj prej pred sta vil ne ka te re vse bin ske te me lje, Nika Raz - pot nik Vi sko vi ć in Pe tra Rus (vsi Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pa sta pro jekt pred sta vi li z ad mi ni stra tiv no-fi nančnega vi di ka. Vse te vse bi ne so del pr ve ga de lov ne ga pa ke ta. Sle dila je pred - sta vi tev dru ge ga de lov ne ga pa ke ta, ki je na me njen ko mu ni ka ci ji. Tega je po drob ne je pred sta vil Igor Jurči ć (Agen ci ja za raz voj po deželja Is tre), Ma te ja Šmid Hri bar (Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pa je pred sta vi la vse bi no tret je ga delovnega pa ke ta, ki je bolj ra zi sko va no na rav nan. V ok vi ru od skočnega se stan ka smo se part ner ji do go vo ri li o po te ku pro jekt ne ga dela v pri hod nje ter te me ljih in ok vi rih ra zi sko val ne ga dela. Na sled nje srečanje v ok vi ru pro jek tu bo ko nec maja 2017 v Bar ce lo ni. Mat jaž Geršič 182