S.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU PZI K

S.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU PZI K 112661 ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA: 3 - NAČRT GRADB. KONSTR. IN DRUGI GRADBENI NAČRTI NAROČNIK: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) INVESTITOR: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) OBJEKT: PLOČNIK OB DRŽAVNI CESTI R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica - 1. faza: križišče Boštjanove ulice priključek CUDV (od km 1.208 do km 1.661) (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša) VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PZI (IDZ Idejna zasnova, IDP Idejni projekt, PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI Projekt za izvedbo, PID Projekt izvedenih del) ZA GRADNJO: NOVA GRADNJA (nova gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti) PROJEKTANT: Protim Ržišnik Perc d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 Šenčur Direktor: Andrej Ržišnik, univ dipl.inž.arh. Žig: Podpis: (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig) ODGOVORNI PROJEKTANT: Rok Ahačič, univ.dipl.inž.grad., G-3033 Osebni žig: Podpis: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis) ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: Številka načrta: K 112661, datum in kraj izdelave načrta: Šenčur, januar 2017 (številka načrta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave načrta) ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Rok Ahačič, univ.dipl.inž.grad., G-3033 Osebni žig: Podpis: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis) 1121 004.2105 S.1 PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR SLOVENIJA

S.3.1 VSEBINA PROJEKTA PZI K 112661 0 Vodilna mapa št. K 112661 1 Načrt arhitekture št. Ni sestavni del projektne dokumentacije. 2 Načrt krajinske arhitekture št. Ni sestavni del projektne dokumentacije. 3 Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti št. K 112661 4/1 Načrt električnih inštalacij in električne opreme cestna št. K 112661 razsvetljava 4/2 Načrt električnih inštalacij in električne opreme elektro št. 7317/7E1 kabelska kanalizacija 5 Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme št. Ni sestavni del projektne dokumentacije. 6 Načrt telekomunikacij št. Ni sestavni del projektne dokumentacije. 7 Tehnološki načrt št. Ni sestavni del projektne dokumentacije. 8 Načrt izkopa in osnovne podgradnje za podzemne objekte št. Ni sestavni del projektne dokumentacije. 1121 004.2105 S.3.1 PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR SLOVENIJA

S.3.2 VSEBINA NAČRTA 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADBENI NAČRTI PZI K 112661 S T G Splošni del S.1 Naslovna stran S.3.1 Vsebina projekta S.3.2 Vsebina načrta Tehnični del T.1 Tehnični opisi in izračuni T.1.1 Tehnično poročilo T.2 Projektantski popis in stroškovna ocena T.2.1 Projektantski popis T.2.2 Predračun z rekapitulacijo stroškov Risbe G.101 Pregledna situacija 1:5000 G.102 Gradbena situacija 1:500 G.102.1 Ureditvena situacija prehoda za pešce 1:100 G.103 Situacija prometne ureditve 1:500 P.103 Tabela vertikalne signalizacije G.104.1 Zbirna situacija komunalnih napeljav 1:500 G.104.2 Situacija odvodnjavanja 1:500 G.105 Katastrska situacija 1:500 P.105 Seznam tangiranih parcel G.106 Zakoličbena situacija 1:500 P.106 Zakoličbeni podatki G.119 Situacija preglednosti 1:500 G.131 Karakteristični prerezi ceste 1:50 G.132 Prečni prerezi 1:100 G.142 Vzdolžni profil ceste 1:2000/200 G.150 Vzdolžni profili meteorne kanalizacije 1:1000/100 G.151 Detajlni načrti G.151.1 Detajl zaključka robnika ob prekinitvi pločnika 1:100 G.151.2 Shema postavitve vertikalne signalizacije 1:50 G.151.3 Detajl ponikovalnice Ø120 1:50 G.151.4 Karakteristični prerezi jarkov 1:25 G.151.5 Detajl poglobitve robnika 1:50 G.151.6 Detajl jaška Ø80 1:50 G.151.7 Detajl požiralnika z vtokom pod robnikom 1:25 G.151.8 Detajl betonskega cestnega robnika 1:15 G.151.9 Detajl vodovodnega jaška 1:25 G.151.10 Detajl kamnite betonske zložbe 1:20 G.151.11 Detajl svetlobnega znaka na drogu 1:50 G.151.12 Detajl jeklene varnostne ograje 1:50 1121 004.2105 S.3.2 PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR SLOVENIJA

T.1 TEHNIČNI OPISI IN IZRAČUNI PZI K 112661 T.1.1 TEHNIČNO POROČILO 1121 004.2105 T.1 PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR SLOVENIJA

T.1.1 TEHNIČNO POROČILO PZI K 112661 1121 004.2105 T.1.1 PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR SLOVENIJA

TEHNIČNO POROČILO 1. FAZA objekt: PLOČNIK OB DRŽAVNI CESTI R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica 1. faza: križišče Boštjanove ulice priključek CUDV (od km 1.208 do km 1.661) investitor: OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19 4240 Radovljica številka projekta: K 112661 I. UVOD Investitor ima namen zgraditi pločnik ob državni cesti R3-635/1121 Lesce - Kamna Gorica - Lipnica med križiščem z Boštjanovo ulico in mostom čez reko Savo pri Lancovem (Cesta na Jezerca). V prvi fazi je predvidena ureditev pločnika od križišča z Boštjanovo ulico do uvoza k Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica. Skupna dolžina ureditve pločnika v 1. fazi znaša 453 m. Poseg je predviden na zemljiščih v k.o. Hraše in k.o. Radovljica. II. OBSTOJEČE STANJE Obravnavan odsek regionalne ceste je dvopasovna cesta širine med 6,0 in 7,0 m. Cesta je urejena z blagimi krivinami (R = 200 m). Vzdolžni padec ceste je urejen v smeri od severa proti jugu. Od križišča z Boštjanovo ulico je urejen padec 0,53 %, ki se nato poveča na 8,0 %, za priključkom k CUDV pa se vzdolžni padec ponovno zmanjša (na 0,63 %). Na celotni dolžni je cesta brez pločnika, kar predstavlja nevarnost za pešce. Na Boštjanovi ulici (LC 349071) je urejen pločnik na obeh straneh ceste, zaključi pa se ca. 100 m pred krožnim križiščem. Na cesti od krožnega križišča proti podvozu pod železniško progo prav tako ni urejenih površin za pešce. Med stacionažama km 1,5 + 80 m dalje (proti jugu) cesta poteka skozi naselje (Radovljica), tako da je omejitev 50 km/h. Izven naselja ni dodatnih omejitev, tako da je omejitev hitrosti 90 km/h. V stacionaži km 1.6 + 60 m je urejen prehod za pešce, ki povezuje Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa (CUDV) na zahodu in pešpot (šolsko pot) proti Radovljici na vzhodu. Pred prehodom so na vozišču opozorilni napisi»šola«, prehod pa ni osvetljen, niti ni urejenih čakalnih površin pred prehodom. Odvodnjavanje ceste je urejeno deloma z razpršenim odvajanjem vode na nižje ležeči teren (proti JZ), deloma preko požiralnikov in prepustov pod cesto (prav tako na JZ stran ceste). Cesta na obravnavanem območju 1. faze ni osvetljena. Na števnem mestu št. 250 na cesti R3-635 Lesce - Kamna Gorica v Kamni Gorici je bil v letu 2015 PLDP 1878 vozil. Bližjega števnega mesta na tej cesti ni. Fotografija obstoječega stanja: PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 1/16

Slika 1: desno cestni priključek k objektu CUDV Matevža Langusa, za priključkom se nahaja prehod za pešce, do katerega ni ustrezno urejenih površin za pešce. III. PREDHODNA DOKUMENTACIJA Osnova za izdelavo projektne dokumentacije so naslednji dokumenti: ortofoto posnetek območja, digitalni kataster (DKN), geodetski posnetek območja, Projektna naloga za izdelavo PZI projektne dokumentacije za izgradnjo pločnika ob državni cesti R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica (križišče Boštjanove ulice most Lancovo) od km 2.437 do km 3.877, ki jo je izdelal Protim Ržišnik Perc d.o.o., februar 2015 in 20.5.2015 potrdila komisija za potrjevanje projektih nalog na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, zapisnik terenskega ogleda dne 21.5.2015, Geološko geomehansko poročilo za potrebe dimenzioniranja voziščne konstrukcije ter izvedbe nasipov in vkopov pri izvedbi pločnika ob državni cesti R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica, odsek križišče Boštjanove ulice most Lancovo, km 2.437 do km 3.877, Geoeng & Co., št. načrta: 16/2015, julij 2015, Geološko geotehnični elaborat dopolnitev, Geoeng & Co., št. načrta: 16/17 PZI, maj 2017, Idejna zasnova»pločnik R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica (križišče Boštjanove ulice most Lancovo) od km 1.208 do km 2.587«, Protim Ržišnik Perc, december 2015, projektni pogoji soglasodajalcev, veljavni zakoni, tehnični predpisi in standardi. IV. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 2/16

Investitor ima namen urediti pločnik oz. pešpot vzdolž Ceste na Jezerca v Radovljici, to je državne ceste R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica. Celoten potek pločnika je razdeljen na 3 faze, ki se lahko izvajajo neodvisno ena od druge. Predvidena dolžina pešpoti oz. pločnika v 1. fazi znaša 453 m. Pločnik oz. pešpot je predvidena v širini 1,60 m, na zunanji strani pa je predvidena še berma širine 0,50 m. 4.1 PROJEKTNE OSNOVE Izhodišča za projektiranje so podana s projektno nalogo za izdelavo PZI projektne dokumentacije za izgradnjo pločnika ob državni cesti R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica (križišče Boštjanove ulice most Lancovo) od km 2.437 do km 3.877, ki jo je izdelal Protim Ržišnik Perc d.o.o., februar 2015, in 20.5.2015 potrdila komisija za potrjevanje projektih nalog na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Na obravnavanem odseku je skladno s projektno nalogo potrebno: - Na odseku 1. faze urediti izven naselja pešpot, ki bo od vozišča ločena z jekleno varnostno ograjo, znotraj naselja pa urediti pločnik in prehod čez cesto pri uvozu k CUDV. - Na odseku 2. faze urediti pločnik na levi strani ceste. - Na odseku 3. faze urediti pločnik na levi strani do JP 848241, kjer se uredi prehod čez cesto in navezava na obstoječ pločnik na desni strani mostu čez Savo. - Urediti odvodnjavanje na delih, kjer se posega v obstoječe elemente za odvodnjavanje, ali pa je to potrebno zaradi ureditve pločnika. - Preveriti ustreznost obstoječe cestne razsvetljave ter jo po potrebi urediti v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Predmet tega projekta je ureditev 1. faze pločnika in pešpoti. 4.2 TRASIRNI ELEMENTI Vrsta ceste: regionalna cesta III. reda Funkcija ceste: zbirna cesta Teren: hribovit Projektna hitrost: v p = 50 km/h (90 km/h) Minimalni horizontalni radij: R min = 200 m Minimalni radij vertikalne: r min,kv = 1650 m konveksne in konkavne zaokrožitve: r min,kk = 2500 m Maksimalni vzdolžni nagib: S max 8,00 % Prečni nagib: q min = 2,5 % Karakteristični prečni profil ceste (dimenzije prečnega prereza so podane na osnovi dogovora z investitorjem in prostorskih zmožnosti): Izven naselja Radovljica (P4 P22) 1. faza: obstoječa bankina obstoječe vozišče: obstoječa koritnica: berma (za JVO) pešpot: berma: skupaj: = 0,5 m = 6,0 7,0 m = 0,5 m = 0,5 m = 1,6 m = 0,5 m = 9,6 10,6 m Pešpot je predvidena v naklonu 2,0 % v smeri proti vozišču. Na obeh straneh bo omejena z betonskimi lamelami. Med obstoječ betonski robnik ob koritnici in predvideno pešpot se umesti zaščitno jekleno varovalno ograjo. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 3/16

Znotraj naselja, pločnik ob desni strani (P23 P25) 1. faza: obstoječa bankina obstoječe vozišče: razširitev vozišča: pločnik: berma: skupaj: = 0,5 m = 6,0 7,0 m = 0,5 m = 1,6 m = 0,5 m = 9,1 10,1 m Pločnik je predviden v naklonu 2% v smeri proti bermi. Pločnik bo na eni strani omejen z betonskimi cestnimi robniki dimenzije 15/25/100 cm, z višinsko razliko h=15 cm, na drugi strani pa z betonskimi lamelami. Na uvozih in prehodih za pešce bo s poglobljenimi robniki omogočeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb. Prehod med pogreznjenim in dvignjenim robnikom se izvede na dolžini enega metra. Na obravnavanem odseku (med profiloma P14 in P15) se nahaja uvoz širine 7,0 m. Na tem delu se JVO prekine, uredi pa se požiralnik, ki se ga naveže na obstoječi prepust meteorne kanalizacije. 4.3 OPIS TRASE IN NIVELETE 4.3.1 Horizontalni potek trase Prva faza poteka od križišča z Boštjanovo ulico do uvoza k CUDV, in sicer ob desnem, zahodnem robu ceste. Meja obdelave pri krožnem križišču je pri zaključku montažnega robnika, v ureditev montažnega krožnega križišča pa se ne posega. Na delu od krožnega križišča do začetka naselja Radovljica se zahodno od ceste uredi pešpot, ki bo od bankine in vozišča ločena z jekleno varnostno ograjo. Za znakom za začetek naselja se na delu ob obstoječi koritnici uredi pločnik do uvoza za CUDV. Južno od uvoza se uredi prehod za pešce skupaj s čakalnimi površinami za pešce na obeh straneh prehoda in navezavo na obstoječo pešpot proti Radovljici. Predvidena dolžina pešpoti je ca. 378 m, dolžina pločnika pa ca. 75 m, skupna dolžina ureditve v 2. fazi je tako ca. 453 m. Na delu trase, kjer je predvidena ureditev pešpoti (P3 P22), se pešpot uredi vsaj 0,5 m od roba robnika ob obstoječi koritnici. V vozišče, koritnico in obstoječ robnik se tako ne posega. V bermi širine vsaj 0,5 m med robnikom in pešpotjo se postavi zaščitna jeklena varnostna ograja s pridržno ograjo. Potek pešpoti je prilagojen poteku obstoječe ceste. Širina vozišča se tu ne spreminja. Na začetku trase (do profila P6) se ob vozišču uredi mulda, ki se jo pri P6 naveže na obstoječo koritnico. Na tem delu je bilo namreč odvodnjavanje urejeno na nižje ležeči teren (vozišče je nagnjeno na obe strani), zaradi ureditve pešpoti pa to ne bo več možno. Na ostalih delih trase je predvidena ureditev pločnika ob vozišču. Postavitev predvidenega robnika je predvidena tako, da je širina voznega pasu na strani pločnika vsaj 3,0 m. Robnik se tako postavi na lokacijo obstoječega robu vozišča, s čimer se širina vozišča ne zmanjšuje. Zaradi posega se obstoječa koritnica ukine, namesto nje pa se uredi razširitev vozišča. Na delu prehoda za pešce ob uvozu k CUDV se zaradi ureditve pločnika na obeh straneh ceste in ureditve komunalnih vodov preplasti vozišče v celotni širini. Situativni potek je razviden iz ureditvene situacije, kjer so prikazani tudi vsi projektirani horizontalni elementi. 4.3.2 Vertikalni potek trase Niveleta pločnika se prilagaja niveleti obstoječe ceste, obstoječim uvozom in priključkom. Na začetnem delu se cesta spušča z 0,53 %, nato se trasa začne spuščati z 8,0 % do zaključka 1. faze. V tem delu trasa poteka večinoma v vkopu, razen na delu neposredno ob CUDV, kjer pločnik poteka na nasipu. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 4/16

Za uvozom k CUDV se naklon ceste zmanjša in tako cesta vzdolž stanovanjskih objektov poteka v padcu 0,63 %. Vertikalni potek osi ceste je prikazan na vzdolžnem profilu. 4.3.3 Prečni nagibi Prečni nagibi ceste se prilagajajo obstoječim prečnim nagibom. Do profila P22 se vozišče ceste ne ureja in tako ostajajo obstoječi prečni nagibi. V bližini montažnega krožnega križišča na začetku trase je prečni nagib minimalen (0,5 % levo), ki se zaradi ovinka v desno kmalu spremeni v 2,0 % desno. V naslednjem ovinku se spremeni v 4,5 % levo. Pri P22, kjer se prične ureditev pločnika in delna preplastitev se nagib začne spreminjati v 4,0 % v desno. Pešpot je do profila P20 nagnjena za 2,0 % proti vozišču, od profila P21 naprej pa pešpot in pločnik ob desni strani poteka izven vkopa, zato je prečni nagib 2,0 % stran od vozišča. Kljub nagibu pešpoti proti vozišču voda s pešpoti ne bo pritekala na vozišče, saj je na celotnem odseku ob vozišču urejena koritnica. V koritnico ob zahodnem (desnem) robu se cesta večinoma ne odvodnjava, saj je cesta večinoma nagnjena levo (proti vzhodu). Zaradi povečanja vode v desni koritnici je predvidena ureditev dodatnih požiralnikov. Prečni nagibi so prikazani v prečnih prerezih. 4.3.4 Razširitve vozišča Razširitve vozišča v krivinah za posamezni vozni pas (Δb pp ) se glede na TSC 03.300 Geometrijski elementi cestne osi in vozišča in Pravilniku o projektiranju cest računajo po formuli:, kjer L OP označuje medosno razdaljo s previsom merodajnega vozila, ki je za vlačilec 10,0 m. Skupna razširitev ceste je seštevek vseh razširitev posameznih voznih pasov. Po TSC 03.300 se za krožne loke z R < 30 m računa po enačbi:, ali z izbiro vrednosti iz posebnih tabel širin zavijalnih ploskev, z grafično preizkušnjo z zavijalno ploskvijo ali pa z uporabo računalniškega programa za določitev sledi vozila. Iz ekonomskih razlogov se razširitev lahko opusti na dvopasovnih cestah s širino vozišča b 6,0 m, če celotna razširitev ne preseže 0,5 m. Glede na to, da je na celotnem obravnavanem območju širina vozišča večja od 6,0 m, se razširitev ne uredi pri radijih 200 m in več (Δb pp 0,25 m za posamezen pas; Δb pp 0,5 m za celotno vozišče). Pri zavojih ceste na območju 1. faze so izračunane razširitve manjše ali enake 0,25 m in se tako ne upoštevajo. 4.4 DIMENZIONIRANJE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4.4.1 Obstoječe stanje Iz Geološko geomehanskega poročila je razvidno, da nosilno podlago predstavljajo zaglinjeni in zameljeni prodi z vložki peskov. Zgornja, obrabna plast asfalta je debeline 4 cm, spodnja, nosilna plast pa 3 cm. Tampon je bil ugotovljen do globine 0,4 0,45 m, cestni nasip (peščen do zaglinjen prod in grušč z meljem in peskom) pa je ugotovljen do ca. globine 0,6 0,7 m. Hidrološki pogoji so neugodni. Zemljine pod in v obstoječi voziščni konstrukciji niso zmrzlinsko odporne (zameljeni do zaglinjeni grušči in prodi). PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 5/16

Glede na dodatne raziskave, opisane v Geološko geotehničnem elaboratu dopolnitev, je sestava tal na mestu predvidenega pločnika naslednja: Med profiloma P21 in P22: - humus do globine h = 0,1 m - humus s peskom in prodom do h = 0,3 m - peščen prod do h = 1,2 m - zaglinjen prod do h = 1,4 m - prod do h = 1,7 m Pri profilu P24: - humus do h = 0,1 m - peščen prod s peskom in humusom do h = 0,5 m - zaglinjen prod do h = 1,1 m - glina s peskom in prodom do h = 1,3 m Na lokaciji obeh izkopov je bila izvedena meritev deformacijskega modula E vd z dinamično ploščo. Izmerjen je bil modul E vd = 14,39 in 11,64 MPa, kar predstavlja vrednost nosilnosti tal CBR = 8,5 5,5 %. 4.4.2 Klimatski in hidrološki pogoji Klimatski in hidrološki pogoji so po TSC 06.512 ocenjeni kot neugodni. Globina prodiranja mraza h m na obravnavanem območju znaša približno 100 cm. Ob neugodnih hidroloških pogojih in neodpornih nosilnih tleh proti zmrzovanju, je za zagotovitev ustrezne zaščite voziščne konstrukcije proti škodljivim učinkom zmrzovanja potrebna debelina voziščne konstrukcije, skupaj s plastjo nasipnega materiala, najmanj 80 cm. h min > 0,8 x h m = 0,8 x 100 cm = 80 cm 4.4.3 Prometne obremenitve Podatki o prometnih obremenitvah na obravnavanem odseku ceste Lesce K. Gorica - Lipnica so pridobljeni na spletni strani Direkcije RS za infrastrukturo in so iz leta 2014. Struktura prometa je ugotovljena na števnem mestu 250 (Kamna Gorica). Števno mesto izkazuje naslednje obremenitve oziroma strukturo prometa: Prometne obremenitve 2014 PLDP delež faktor ekv. št. prehodov motorji 40 2,13% 0 0 osebna vozila 1677 89,30% 0,00003 0,05031 avtobusi 21 1,12% 0,85 17,85 lahka tovorna vozila 84 4,47% 0,005 0,42 srednja tovorna vozila 30 1,60% 0,40 12 težka tovorna vozila 23 1,22% 1,00 23 težka tovorna vozila s prikolico in 3 0,16% 1,25 vlačilci 3,75 SKUPAJ: 1878 preh. NOO 100 kn =57,07 Merodajna za določitev minimalnih dimenzij voziščne konstrukcije je letna prometna obremenitev za plansko dobo 20 let (T 20 z upoštevanjem korekcijski faktorjev po TSC 06.511:2009; Prometne obremenitve določitev in razvrstitev). Pri izračunu skupnega povprečnega števila prehodov NOO 100 kn so upoštevani naslednji faktorji: - faktor dinamičnih obremenitev f dv = 1,08 - faktor vpliva razdelitve na prometne pasove f pp = 0,50 - faktor širine prometnih pasov f šp = 1,40 - faktor vpliva vzdolžnega nagiba nivelete f nn = 1,35 - faktor trajanja in povečanja prometa f tpp = 22 (1% rast v planski dobi 20 let) PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 6/16

Skupna ekvivalentna prometna obremenitev: T 20 = 365 x T d x f dv x f pp x f šp x f nn x f tpp T 20 = 365 x 57,07 x 1,08 x 0,50 x 1,40 x 1,35 x 22 = 467713 4,7 x 10 5 preh. NOO 100 kn Izračunano prometno obremenitev uvrščamo v 20. letih uvrščamo v razred lahka prometna obremenitev (2 x 10 5-6 x 10 5 ). 4.4.4 Določitev dimenzij voziščne konstrukcije Z dinamično ploščo je bil izmerjen modul E vd = 14,39 in 11,64 MPa, kar predstavlja vrednost nosilnosti tal CBR = 8,5 5,5 %. Za dimenzioniranje je bila privzeta nižja (slabša) od obeh vrednosti. Za prevzem predvidene lahke prometne obremenitve je glede na sliko 9 iz TSC 06.520:2009 (Projektiranje dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij) na temeljna tla z vrednostjo nosilnosti CBR = 5,5 % potrebno vgraditi: - 11,5 cm asfaltne krovne plasti in - 37 cm nevezane nosilne plasti. Potrebni debelinski indeks voziščne konstrukcije: D potr. = 0,38 x 11,5 cm + 0,14 x 37 cm = 9,55 cm Ob upoštevanju faktorjev ekvivalentnosti vgrajenih materialov, predlagamo naslednjo minimalno voziščno konstrukcijo, ki zagotavlja primerno nosilnost: d i a i d i x a i AC 11 surf B50/70 A3 4 cm 0,42 1,68 AC 22 base B50/70 A3 8 cm 0,35 2,80 Tamponski drobljenec TD 32 40 cm 0,14 5,6 Kamnit nasipni material KNM 100 35 cm SKUPAJ 87 cm 10,08 *upoštevano 40 cm Dejanski debelinski indeks znaša: D dej. = 10,08 cm > D potr. = 9,55 cm 4.4.5 Odpornost proti učinkom zmrzovanja Predlagana voziščna konstrukcija mora zagotavljati tudi primerno zaščito pred škodljivim učinkom heterogenega zmrzovanja: 52 cm (VK) + 35 cm zmrzlinsko odporen kamnit material = 87 cm > h min = 80 cm 4.4.6 Voziščna konstrukcija v območju hodnikov za pešce AC 8 surf B70/100 A5 Tamponski drobljenec TD 32 Kamnit nasipni material, zmrzlinsko obstojen SKUPAJ: 4 cm 30 cm 50 cm 84 cm PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 7/16

4.4.7 Zahteve za kvaliteto Gradbeni materiali za izvedbo zgornjega in spodnjega ustroja ter prekopov na voznih površinah, to je zemljine in kamnine, morajo ustrezati vsem zahtevam, ki so uveljavljene v ustreznih tehničnih specifikacijah za zemeljska dela in voziščne konstrukcije v cestogradnji. Planum kamnite posteljice in nevezna nosilna plast morata biti izveden v skladu z zahtevami TSC 06.100:2003 in TSC 06.200:2003. Tampon se vgrajuje v slojih maksimalne debeline 30 cm, ki ga je potrebno ustrezno utrditi, preden se začne z nasipanjem naslednjega sloja. Potrebna nosilnost pod voziščem je Ev 2 = 120 MN/m 2. Glede na teren je potrebno ustrezno vgrajevanje tampona : E v1 : E v2 < 1 : 2. Zbitost se dokazuje s krožno ploščo pritisne površine 700 cm 2, po standardu JUS U.B1.046. Na planumu posteljice je potrebna nosilnost Ev 2 = 80 MN/m 2. Asfaltna nosilna plast (AC base) in asfaltna obrabno-nosilna plast (AC surf) morata biti grajeni skladno s tehnično specifikacijo za javne ceste TSC 06.300/06.410:2009. Vgrajene asfaltne zmesi morajo biti proizvedene skladno z veljavnimi produktnimi standardi za posamezne vrste asfaltnih zmesi serije SIST EN 13108-1 do 7 ter izvirnimi slovenskimi standardi SIST 1038-1 do 7. Posamezni materiali v asfaltni zmesi morajo biti prav tako skladni z veljavnimi produktnimi standardi (za kamnite materiale, cestogradbene bitumne, s polimeri modificirane bitumne, ). 4.5 ANALIZA CESTNIH PRIKLJUČKOV V nadaljevanju je opisan priključek k CUDV, ki po 4. členu Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste sodi med skupinske priključke. Sem sodijo taki,»ki jih pod enakimi pogoji uporablja več uporabnikov (stanovanjske stavbe in bloki z več kot štirimi stanovanjskimi enotami, poslovni objekti, športni objekti, hoteli, tovarne, gramoznice, kamnolomi, kopališča, avto kampi in podobno)«. Ostali priključek k gozdnim površinam se šteje kot individualen. 4.5.1 Splošno o cestnih priključkih V skladu z 9. členom se območji dveh zaporednih priključkov ne smeta prekrivati. Najmanjša oddaljenost med priključki zunaj naselja mora biti večja od dvakratne zaustavitvene razdalje, na cestah v naselju s PLDP 5000 vozil/dan je dopusten tudi manjši medsebojni odmik, vendar le v primeru, da je zadoščeno pogoju preglednosti pri vključevanju. Zavijalni radiji v skupinskih priključkih se uredijo s košarasto krivino z radiji v medsebojnem razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3, pri čemer je minimalna vrednost zavijalnega radija 10 m (tovorna vozila in avtobusi) oz. 6 m (osebna vozila). Od te zahteve se lahko odstopi v primeru, le je javna cesta kategorizirana kot malo prometna cesta in v primeru individualnega priključka. Radij vertikalne zaokrožitve na priključkih mora biti večji ali enak r(v)>500m. Lokacija prehoda za pešce na območju priključkov mora biti za talno označbo, ki označuje odvzem prednosti. 4.5.3 Prometno-tehnični elementi priključka Priključek uvoz k CUDV, v km 1,6+46 m Priključek k Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa se nahaja na desni strani, na spodnjem delu 8 % klanca, kjer se nagib ceste začne zmanjševati (konkavna zaokrožitev Rkk = 2500 m). Priključek se nahaja v naselju, hitrost je omejena na 50 km/h. Priključek je asfaltiran, širine 7,0 m in poteka glede na cesto pod kotom 45, tik pred navezavo na cesto pa se obrne pravokotno. Cesta na tem delu poteka v prehodnici A = 90, severno poteka v radiju 200 m, uvoz pa se priključuje na notranji strani krivine. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 8/16

Priključek je že sedaj urejen z betonskimi robniki (R = 6 m), urejena je neprekinjena široka prečna črta in ločilna črta, opremljen pa je tudi z znakom»ustavi!«(ii-2). Priključek je osvetljen z interno razsvetljavo, opremljen pa je tudi z zapornico, ki se nahaja ca. 20 za priključitvijo. Priključek omogoča zavijanje s priključka v obe smeri ter zavijanje v priključek z obeh smeri GPS. Pločnik je predviden na obeh straneh priključka, tako da bi se preko priključka uredil prehod za pešce, širine 2,0 m. Predvidena je ureditev neprekinjene široke prečne črte, in sicer na strani priključka, predvidena je tudi obnovitev ločilne neprekinjene črte. Zavijalna radija na obeh straneh priključka sta 6,0 m, podobno kot je to že obstoječe. Ureditev večjega radija oz. ureditev košaraste krivine ni potrebna zaradi majhne prometne obremenitve priključka. Vzdolžni naklon priključka je stran od regionalne ceste (ca. 3 %), prečni pa je prilagojen vzdolžnemu padcu ceste. Voda s priključka se odvaja v interni požiralnik z vtokom pod robnikom, kamor se steka tudi del vode s ceste. Po izgradnji pločnika in ureditvi dodatnega požiralnika voda s ceste ne bo več pritekala na priključek. Preglednost v dolžini zaustavitvene razdalje 50 m je zagotovljena z razdalje 3,0 m od roba GPS. Preglednostno polje je prikazano na situaciji preglednosti. Zaradi izgradnje hodnika za pešce se preglednost ne bo poslabšala. Na nasprotni strani ceste se preko dvignjenega robnika na reg. cesto priključuje makadamska pešpot/kolovoz. Zaradi povezave na to pešpot je že sedaj preko ceste urejen prehod za pešce, ki pa nima urejenih čakališč za pešce. Po ureditvi pločnika se bo to pešpot navezalo na pločnik. 4.6 PREGLEDNOSTI Preverjene so preglednosti na priključkih in pri prehodih za pešce. Znotraj preglednostnega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost ali kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti. 4.6.1 Preglednost na priključku (po Pravilniku o cestnih priključkih na javne ceste Ur.l. RS, št. 86/2009) Preglednost na priključku CUDV je obravnavana v analizi priključkov. Po vrsti se uvršča med priključke s priključevanjem s priključnimi zavijalnimi loki brez ukrepov na glavni prometni smeri. Priključek je dvosmeren in imajo dovoljeno zavijanje s priključka v obe smeri ter zavijanje na priključek iz obeh smeri. Na situaciji preglednosti so označeni preglednostni trikotniki s priključka. Preverjena je bila preglednost pri vključevanju s priključka. Preglednost pri vključevanju iz priključka na GPS Zaustavitvena razdalja se določi po Pravilniku o projektiranju cest in znaša 50 m. Na situaciji preglednosti, kjer sta prikazana preglednostna trikotnika, je razvidno, da je preglednost pri vključevanju s priključka zagotovljena. 4.6.2 Preglednost za pešce (po Pravilniku o cestnih priključkih na javne ceste Ur.l. RS, št. 86/2009) PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 9/16

Pri prehodih za pešce se določi preglednost za pešce v oddaljenosti 1 m od roba GPS. Preko državne ceste je predviden prehod za pešce na lokaciji obstoječega, in sicer v km 1.659. Prehod je predviden v širini 4,0 m. Na zahodni strani se navezuje na priključek CUDV, na vzhodni pa na kolovoz, ki vodi proti Radovljici. Preveritev preglednosti je preverjena po skici iz omenjenega pravilnika. Zaustavitvena razdalja (Pz) znaša 50 m. Preglednostni trikotniki pešcev so prikazani na situaciji preglednosti. Ugotovljeno je, da so preglednosti pešcev zadostne. 4.7 PROMETNA OPREMA IN SIGNALIZACIJA Preglednost za pešce in kolesarje Prometna signalizacija in oprema sta projektirani v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (UL RS 99/15) in Tehničnimi specifikacijami za ceste, ki jih je izdala Direkcije RS za infrastrukturo. Prikazana je na situaciji prometne ureditve. 4.7.1 Vertikalna prometna signalizacija Velikosti prometnih znakov na regionalni cesti:. - trikotni znaki: dolžina stranice 90 cm - okrogli znaki: premer kroga 60 cm - pravokotni znaki: 60 x 90 cm - kvadratni znaki: 60 x 60 cm - dopolnilne table : 60 x 25, 60 x 30, 60 x 40 cm Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometne signalizacije in prometne opreme morajo biti v skladu s 6. členom Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (UL RS 99/15). V kolikor obstoječi prometni znaki niso več ustrezni v skladu z omenjenim pravilnikom jih je potrebno zamenjati. Uporabljeni so naslednji obstoječi prometni znaki, ki se jih ustrezno prestavi: otroci na vozišču 1116-2 pravokotni znak ustavi 2102 osemkotnik prehod za pešce 2431 kvadratni znak naselje 2434 pravokotni znak konec naselja 2435 pravokotni znak kažipotna tabla 3401 pravokotna tabla Na novo se postavi naslednje prometne znake: prehod za pešce 2431 obojestranski svetlobni prometni znak na konzolnem nosilcu (»bič«) Postavljanje prometnih znakov PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 10/16

Znaki se postavljajo tako, da je najbližji rob prometnega znaka oddaljen od roba asfalta najmanj 0,75 m in da je spodnja stranica znaka dvignjena nad asfaltom 1.50 m. Kadar je prometni znak postavljen na pločniku je minimalna razdalja od robnika do prometnega znaka 30 cm, spodnja stranica pa je 2,25 m nad pločnikom. Prometni znaki morajo biti postavljeni tako, da je preprečeno bleščanje površine prometnega znaka, kar dosežemo z ustreznim kotom postavitve glede na pravokotnico na os ceste v horizontalnem oziroma vertikalnem smislu. Območje vzdolž vozišča, določeno za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme v naselju znaša (129. člen Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah) : - na cestah, kjer ob vozišču ni pločnikov pas širine 5 m, merjeno od zunanjega roba vozišča, - na cestah, kjer je ob vozišču pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu pas širine 2 m, merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču. Lastniki zemljišč na tem območju so dolžni omogočiti postavitev prometne signalizacije. 4.7.2 Horizontalna prometna signalizacija Horizontalna prometna signalizacija je prav tako projektirana po»pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (UL RS 99/15) in je prikazana v situaciji prometne ureditve. Uporabljene so naslednje talne označbe: ločilna neprekinjena črta 5111 bela črta 15 cm ločilna prekinjena črta 5121 bela črta 15 cm (5-10-5) kratka prekinjena črta 5123 bela črta 15 cm (1-1-1) neprekinjena široka prečna črta 5211 bela črta 50 cm prehod za pešce 5231 beli pravokotniki 50 cm x 2 m (4 m) označba pred prehodom (X-ŠOLA-X) 5231-4 beli simboli in napisi Prečne talne oznake, prehod za pešce ter označbe pred prehodom se označijo z debeloslojnimi materiali (hladna ali vroča plastika). Debeloslojni materiali se uporabijo zaradi boljše refleksije v deževnih obdobjih. Vzdolžne talne označbe se izvedejo z enokomponentno belo barvo. Z uporabo steklenih kroglic je potrebno zagotoviti vidljivost označb v nočnem času. Steklene kroglice se vmešajo v enokomponentno barvo ali se posipavajo takoj po nanosu barve, (dovoljeno samo v primerih, ko ni možno strojno nanašanje barve). Refleksija, ki jo zagotavljajo steklene kroglice mora znašati ves čas funkcionalnosti označb najmanj 100 mcd/lux m 2. Debelina nanosa barve mora znašati 250 mikronov suhega filma. Pri posipu steklenih kroglic je potrebno zagotoviti posip vsaj 250 g kroglic na kvadratni meter. 4.7.4 Varnostne ograje Vzdolž pešpoti je predvidena postavitev jeklene varnostne ograje za varovanje pešcev. Predvidena je postavitev JVO tipa N2 W5 s pridržno ograjo. Postavitev je predvidena v bermi med voziščem in pešpotjo. Postavitev je predvidena v dolžini 220 m in 150 m. Na zaključku se predvidi tipska zaključnica, ki je na naletni in zaključni strani vkopana v zemljo. 4.8 KAMNITA ZLOŽBA IN UREDITEV BREŽIN Zaradi ureditve pešpoti se posega v brežino zahodno od ceste. Zaradi utrditve brežine in čim manjšega poseganja v gozd se uredita dve kamniti betonska zložba v dolžini 33 m in 35 m. Zložba se uredi iz skal večjih dimenzij, ki se zlagajo ob brežino v naklonu 2,5:1, vmesni prostori pa se zabetonirajo. Za zložbo se uredi sloj filtrskega zasipa, uredijo pa se tudi barbakane za odvajanje zalednih voda. Na vrhu filtrskega zasipa se uredi peščena mulda, nad njo pa brežina v naklonu največ 1:1. Severna zložba se uredi v višini do 1,2 m, južna pa v višini do 1,4 m. Pod zložbo se uredi podlaga iz plasti podložnega in plast armiranega betona. Dimenzije zložbe so prikazane na detajlu kamnite betonske zložbe. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 11/16

Brežine višine do ca. 2,0 m se prilagodi terenu in se jih uredi v naklonu 1:1,5. Pred delovanjem erozije se jih zaščiti s humusiranjem in zatravitvijo ter stabilizacijo s kokosovo mrežo. Brežino na odseku, kjer izvedba pločnika posega v pogojno stabilno in strmo brežino (pri profilu P23), se izvede na stopničasto urejeni podlagi do raščenega terena. Nasip se izvede iz ustreznega materiala (KNM 100, sproti utrjen po plasteh). V dnu nasipa se za stabilizacijo nasipa izvede kamnito utrjeno peto. Končno brežino razširjenega nasipa se izvede v naklonu 1:1,5. Pri izvedbi je potrebno zagotoviti geološko geomehanski nadzor, ki bo podrobno spremljal izkope ter po potrebi predvidel dodatne geotehnične ukrepe. 4.9 METEORNA KANALIZACIJA 4.9.1 Projektna rešitev in pogoji lokacije Glede na določila v 4. členu Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS št. 47/2005) je za padavinsko odpadno vodo, ki odteka s cestišča, v naslednjih primerih potrebno zajetje v zadrževalniku, ločeno od zalednih voda: pri javnih cestah, ki prečkajo medzrnske in razpoklinske vodonosnike, če je dnevno povprečje pretoka vozil večje od 12.000 EOV/dan, pri javnih cestah, ki prečkajo kraške vodonosnike, če je dnevno povprečje pretoka vozil večje od 6.000 EOV/dan, pri javnih cestah, ki prečkajo območja kamnin s povprečno propustnostjo za vodo manj kot 10(na 6) m/s, če je dnevno povprečje pretoka vozil večje od 40.000 EOV/dan, ali pri javnih cestah, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja neposredno v vodotok ali v morje, če je dnevno povprečje pretoka vozil večje od 12.000 EOV/dan. Glede na določila 4. člena uredbe, za javne ceste, katerih dnevni povprečni pretok vozil je manjši od 12.000 EOV/dan, ni potrebe po dodatnih ukrepih za zmanjšanje emisije snovi. Uredba ne predvideva ukrepov za čiščenje padavinskih odpadnih vod z mineralnimi lovilci olj, kadar znaša povprečje pretoka motornih vozil pod 12.000 EOV/dan. Za ostale ceste je v skladu s 5. členom uredbe potrebno zagotoviti razpršeno odvajanju padavinske vode. Razpršeno odvajanje ima prednost pred odvajanjem v javno kanalizacijo. Glede na preveritev prometnih obremenitev, dodatni ukrepi za zmanjšanje emisij snovi pred odvajanjem padavinske vode, ki odteka s cestišč v vodotoke niso potrebni. Pri tem je potrebno upoštevati, da je na odsekih, kjer je ob regionalni cesti predvidena izvedba hodnika za pešce in je prečni sklon cestišča proti hodniku, predvidena kontrolirana odvodnja, ki je načrtovana tako, da se vsa meteorna voda s cestišča (preko vtokov pod robnikom) vodi v meteorno kanalizacijo in se nato ponika. Območje obdelave se ne nahaja v vodovarstvenem območju. 4.9.2 Odvodnjavanje ceste in pločnika Odvodnjavanje cestišča je omogočeno z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi padci. Voda se zbira v obstoječi koritnici ob vozišču in se odvaja preko obstoječih požiralnikov na vzhodni strani ceste oz novih požiralnikov na zahodni strani. Koritnica na zahodni strani ceste se namreč odvaja na nižji teren preko obstoječega izpusta. Na tem delu je predvidena ureditev pločnika, zato se obstoječ izpust opusti, odvodnjavanje koritnice pa se uredi preko predvidenih požiralnikov z vtokom pod robnikom, ki se navežejo na predvideno meteorno kanalizacijo. Na območju ureditve pešpoti in pločnika zaradi konfiguracije ni pričakovati zalednih voda. Na zunanji strani pešpoti je namreč le manjša terasa, zahodno od nje pa se teren začne spuščati. Ureditev drenaže pod pešpotjo in pločnikom zaradi podlage iz proda in peska ni predvidena. Pred uvozom med profiloma P14 in P15 se uredi nov požiralnik, ki se ga naveže na obstoječi prepust meteorne kanalizacije. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 12/16

Požiralniki z vtokom pod robnikom iz betonskih cevi Ø 40 cm so medsebojno povezani in navezani na predvideno ponikovalnico. Za kompletno odvodnjavanje meteornih vod se uporabijo kanalizacijske cevi DN 200 oz. DN 160 (pri čemer pomeni DN notranji premer cevi). Lega požiralnikov in ponikovalnice ter situativni potek meteorne kanalizacije je razviden iz zbirne situacije komunalnih vodov. Na trasi je predviden meteorni kanal v skupni dolžini 64 m. Hidravlični izračuni Meteorni kanal je dimenzioniran z upoštevanjem naslednjih izhodišč: - koeficient hrapavosti cevi n = 0.011 PVC, PE cevi - pogostost nalivov n = 0.2 - trajanje nalivov t = 15 min - intenziteta (jakost) naliva q = 194 l/s.ha - koeficient odtoka φ = 1,00 - asfaltne površine - koeficient ponikanja k = 0,0013 m/s Dimenzioniranje ponikovalnice Površina: cesta skupaj = 800,00 m 2 = 800,00 m 2 Dotok: 0,0800 ha x 1,00 x 194 SKUPAJ = 15,52 l/s = 15,52 l/s Dotok meteorne vode: Q = 15,52 l/s = 0,01552 m 3 /s Potrebna površina ponikanja: A potr = Q:K = 0,01552 m 3 /s : 0,0013 m/s = 11,94 m 2 Predvidena je ponikovalnica 120 cm, efektivne globine minimalno 3,0 m geologija. A dej = 12,44 m 2 > A potr Končno globino predvidenih ponikovalnic mora določiti geomehanik po predhodnih geoloških raziskavah na licu mesta! 4.9.3 Tehnični opis polaganja kanalov Požiralniki so priključeni na revizijski jašek preko PVC cevi DN 160 z minimalnim padcem 1,0 %. Iztok iz požiralnikov in peskolovov je na globini minimalno 80 cm, to je pod globino zmrzovalne cone. V primeru, da je globina manjša je potrebno cev polno obbetonirati. Kanal mora biti zgrajen iz cevi in na način, ki zagotavljajo vodotesnost zgrajenega sistema. 4.10 VODOVOD Predvidena je ureditev novega vodovoda na lokaciji prehoda za pešce pri priključku CUDV. Na tem mestu je predvidena ukinitev obstoječega vodovoda PEHD 125 in ureditev nove prevezave v dolžini ca. 30 m. Na vzhodni strani prehoda je pri navezavi kolovoza predvidena ureditev vodovodnega jaška dimenzij 2,8 x 1,8 m. V jašku je predvidena združitev s predvidenim vodovodom DN 150. Prerez in tloris vodovodnega jaška ter fazonski kosi so prikazani na detajlu vodovodnega jaška. Predviden vodovod iz cevi nodularne litine DN 150 se uredi od meje obdelave pešpoti pri krožnem križišču z Boštjanovo ulico do meje obdelave z 2. fazo. V 2. fazi je predvideno nadaljevanje vodovoda v predvidenem pločniku, na severu pa je predvideno nadaljevanje vodovoda proti Boštjanovi ulici, kar pa ni predmet tega projekta. Predvidena dolžina vodovoda je 466 m. Vodovod se uredi na globini 1,2 m pod PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 13/16

nivojem predvidene pešpoti oz. pločnika. Predviden vodovod prečka regionalno cesto prav tako pri prehodu za pešce pri priključku CUDV. Pred pričetkom del je potrebno zakoličiti in obeležiti obstoječe komunalne naprave na območju predvidenih posegov, da se prepreči morebitne poškodbe. Izkope se izvaja z upoštevanjem predhodno pridobljenega mnenja geomehanika. Ustrezno je potrebno poskrbeti tudi za varnost delavcev in mimoidočih med gradnjo. Vodovod se izvede s cevmi iz nodularne litine dimenzije DN150, ki so zunanje in notranje antikorozijsko zaščitene. Polagamo jih na peščeno posteljico debeline 10+DN/10. Zasip cevi se do višine 15 cm nad temenom cevi izvaja s peščenim materialom frakcije 4/8 mm z ročnim komprimiranjem. Preostali zasip se do višine planuma ceste izvaja z materialom od izkopa s komprimiranjem v plasteh po 30 cm. Pri izgradnji vodovoda se uporabijo cevi iz nodularne litine, po standardu (EN 545, C40), PN 16. Prirobnični deli se spajajo z ustreznimi tesnili in nerjavnimi matičnimi vijaki ustreznih dimenzij. Cevovod se polaga v jarek z minimalno 1,2m prekritja. Izkop se izvede na globino cca 1,5 m širine najmanj 80 cm na tej globini. Naklon bokov izkopa napram vertikali se prilagaja posipnosti terena in je med 10 in 15. Prilagajanja smeri cevovoda do 5 se izvede na spojih, večje spremembe smeri se izvedejo z ustreznimi fazonskimi kosi. Trasa cevovodov se zakoliči z upoštevanjem ostale infrastrukture. Globina izkopa se upošteva od finalne plasti novega terena. Vsa dela morajo potekati pod stalnim nadzorom upravljavca vodovoda. Cevovod mora, v vseh primerih križanj z obstoječimi in novimi elektroenergetskimi in kanalizacijskimi vodi doseči vertikalni odmik vsaj 50 cm, prav tako predpisan horizontalni odmik. Pri obstoječih napeljavah mora njihov upravljalec predhodno zakoličiti kritična mesta križanja in približevanja. Fazonski kosi v jaških so iz nodularne litine, zunanje in notranje antikorozijsko zaščiteni. Križanja s komunalnimi napravami se izvedejo v skladu z navodili njihovih upravljalcev. Na mestih križanj vodovoda in elektrike se vodovod polaga v zaščitno PVC cev. Tlačni preizkus cevovoda in dezinfekcijo se izvede po standardu SIST EN 805. 4.11 PREDVIDENI KOMUNALNIMI VODI Pri projektiranju so bili upoštevani pogoji in minimalne razdalje križanj in približevanj. Vse obstoječe komunalne naprave je potrebno, ob nadzoru upravljavca, pred izkopom zakoličiti in označiti na terenu. Pri križanjih je potreben ročni izkop ter zavarovanje komunalne naprave pri izkopu, gradnji in zasipu jarka. Pred zasipavanjem je potrebno vse naprave pri križanjih pregledati in popraviti morebitne poškodbe. Zasip med vrhom kanala in dnom komunalne naprave je zaradi nevarnosti posedanja izvesti s pustim betonom ali suho mešanico pustega betona. Ob izvajanju del je potrebno upoštevati zahteve upravljavcev komunalnih vodov. Na območju rekonstrukcije državne ceste je predvidena še izvedba naslednjih komunalnih vodov: Javna razsvetljava Potek kablovoda javne razsvetljave je predviden v pločniku oz. pešpoti. Javna razsvetljava je projektno obdelana v načrtu električnih inštalacij in električne opreme, ki je sestavni del tega PZI. Elektro inštalacije Predvidena je ureditev elektro vodov na zunanji strani pločnika. Ureditev elektro vodov ni predmet tega projekta. V. VPLIVI NA OKOLJE PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 14/16

Glede na ocene, ugotovitve ter na osnovi dosedanjih izkušenj s podobnimi objekti ocenjujemo, da je ureditev pločniika sprejemljiv poseg v okolje, ki ob upoštevanju vseh v tekstu predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, pri normalnih pogojih obratovanja in rednem vzdrževanju objekta ne bo povzročil čezmernega obremenjevanja okolja. VI. POGOJI IN TEHNOLOGIJA GRADNJE Ker predvidena dela segajo v območje javnih prometnih površin in bo javni promet moten zaradi izvajanja del, mora izvajalec urediti zaporo prometnih površin. Prometna signalizacija zapore naj bo v skladu s predpisi (Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in Zakon o varnosti cestnega prometa) in po navodilih soglasodajalca zapore. V 129. členu Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah je določeno območje oz. pas širine 5 m vzdolž vozišča, namenjen za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme v naselju, merjeno od zunanjega roba vozišča. Vsa prometna signalizacija in oprema ki se bo med gradnjo odstranila, se bo po končanih delih ponovno postavila na enako mesto kot pred gradnjo. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je varnost in zdravje pri delu zagotovljeno, če delavci izvajajo varstvene ukrepe, upoštevajo normative, standarde in tehnične predpise ob ustrezni pazljivosti in strokovni ter delovni usposobljenosti ter uporabljajo predpise, varstvene priprave in naprave. V času gradnje mora biti gradbišče urejeno tako, da je omogočeno izvajanje vseh ukrepov in normativov iz varstva pri delu. Izvajalec del mora upoštevati projektne pogoje, soglasja in zahteve upravljavcev komunalnih vodov na obravnavani lokaciji in upravljavca državne ceste Direkcije RS za ceste ter pred pričetkom del zakoličiti vse komunalne vode. Izvajalec del mora organizirati gradbišče v skladu s Pravilnikom o gradbiščih, pri čemer mora ves čas gradnje zagotavljati nemoteno in varno odvijanje prometa na državni cesti. Za varnost prometa na državni cesti in zavarovanje delovnega mesta v skladu s predpisi o varnosti dela je odgovoren vsakokrat investitor oz. izvajalec del. Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državne ceste in promet na njej. V primeru, da bi to pogojevale prometno varnostne razmere je investitor dolžan obravnavane posege preurediti v skladu z zahtevami Direkcije RS za ceste. V primeru oviranja prometa na cesti zaradi tehnologije izvajanja del si mora investitor, skladno s 74. členom Zakona o cestah, pridobiti dovoljenje za delno zaporo ceste od Direkcije RS za ceste na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del. Predvideti je potrebno ustrezno prometno ureditev tako, da bo omogočen varen promet na obravnavanem območju v času izvajanja del. Promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe del zavarovati z ustrezno cestno-prometno signalizacijo v smislu določil Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah. Gradbena jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem oz. podbitjem, je investitor oz. izvajalec dolžan izvesti sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča). Izvajalec del mora gradbišče ustrezno zaščititi in urediti v skladu s Pravilnikom o gradbišču (Ur. l., št. 55/2008). V primeru prašenja zaradi prevozov s tovornimi vozili in gradbenimi stroji po neutrjenih poteh znotraj gradbišča, je treba transportne poti ustrezno vlažiti in tako preprečiti čezmerno prašenje. Gradbišče je treba organizirati tako, da tovorna vozila in gradbeni stroji ne bodo obratovali brez potrebe in v prostem teku. Pri izvedbi je potrebno zagotoviti geološko geomehanski nadzor, ki bo podrobno spremljal izkope ter po potrebi predvidel dodatne geotehnične ukrepe. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 15/16

Varovanje okolja V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih gradiv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti. Pri izkopu je potrebno plodno zemljo v celotni debelini odstraniti in deponirati na začasni urejeni deponiji ali jo uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Po končani gradnji je potrebno provizorne ograje in odvečni gradbeni material odstraniti, urediti okolico in urediti vsa zemljišča in cestišča v prvotno stanje. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na retenzijske (poplavne in razlivne) površine, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. Izkopi in začasno odložen material mora biti zavarovan pred odplavljanjem. Takoj po izvedbi je potrebno odstraniti vse začasne nasipe in provizorije. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno po končanju del biotehnično protierozijsko zaščititi ter vzpostaviti ekološko ustrezno stanje. VII. PRILOGE Priloga št. 1: Navodila in pogoji za izvedbo Šenčur, junij 2017 Sestavil: Gregor Klančnik, univ. dipl. inž. gradb. Odgovorni projektant načrta gradbene konstrukcije: Rok Ahačič, univ. dipl. inž. gradb. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 16/16

P:\Projekti\111000-112990\K112660_Občina Radovljica_pločnik_Lancovo\3-1_KOMUN_INF\4_PZI\TEKST\K112661_3_T.1.1_TP_navodila za izvedbo.doc NAVODILA IN POGOJI ZA IZVEDBO objekt: investitor: PLOČNIK OB DRŽAVNI CESTI R3-635/1121 Lesce Kamna Gorica Lipnica 1. faza: križišče Boštjanove ulice priključek CUDV (od km 1.208 do km 1.661) OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19 4240 RADOVLJICA številka projekta: K 112661 I. SPLOŠNO Investitor ima namen zgraditi pločnik ob državni cesti R3-635/1121 Lesce - Kamna Gorica - Lipnica med križiščem z Boštjanovo ulico in mostom čez reko Savo pri Lancovem (Cesta na Jezerca). V prvi fazi je predvidena ureditev pločnika od križišča z Boštjanovo ulico do uvoza k Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica. Skupna dolžina ureditve pločnika v 1. fazi znaša 453 m. Pri izvajanju del je potrebno upoštevati pogoje, zahteve in navodila iz: - tehničnih poročil in navodil iz vseh sestavnih delov projektne dokumentacije (PZI) - vseh veljavnih predpisov (splošno, področje gradbeništva in varstva pri delu, ) - splošne tehnične pogoje»skupnosti za ceste Slovenije«- zelena knjiga iz l. 1989 z vsemi dopolnitvami (gradbeni postopki, tolerance, kvalitetne zahteve in kontrole, ) - tehničnih pogojev iz razpisne dokumentacije in dodatnih zahtev iz popisa del. Pred začetkom gradnje je potrebno izvesti/izdelati: - varnostni načrt - načrt organizacije gradbišča - s projektantom, nadzorom in koordinatorjem za varnost uskladiti potek del in faznost izvedbe - zavarovanje in organizacija gradbišča po načrtu organizacije gradbišča in varnostnim načrtom - zagotoviti vse pogoje za varno delo in zaščito delavcev, skladno z varnostnim načrtom - zagotoviti varne prehode in dostope do objekta za uporabnike (delavce, osebje) in obiskovalce - vse zakoličbe (obstoječi komunalni vodi, novi komunalni vodi, potek elementov zunanje ureditve). Pred začetkom posegov v komunalne vode je potrebno prekontrolirati pravilnost izvedbe in kvaliteto obstoječih komunalnih vodov. Pred začetkom izvedbe gradbenih elementov (asfalt, robniki, jaški, požiralniki ) je potrebno prekontrolirati eventualna odstopanja med posnetkom obstoječega stanja, projektom in dejanskim stanjem na terenu. Vsa odstopanja je potrebno sporočiti nadzoru in projektantu, takoj ko so ugotovljena, z deli na katera ugotovljena odstopanja vplivajo pa je potrebno počakati, da projektant ali nadzor poda nadaljnje napotke. Izvajalec mora izbirati take tehnološke postopke, ki v največji možni meri zmanjšujejo ali ne povzročajo škodljivih vplivov in emisij na okolje in okolico. Za vse eventualne spremembe (dimenzije, materiali, kvaliteta, ) je potrebno pridobiti soglasje projektanta. PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A 2, 4208 ŠENČUR, SLOVENIJA 1/5